JUTRA Maribor, torek 14 julija 1931 | Uredništvo In uprava: Maribor, Aleksandrova ce«ta I Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, PreJernova ulic Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri j Račun pri poStnem ček. zev. v Ljubljani it. 11.400 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din TV Ufo p; Uredn.2440 Uprava 2485 Mormonki Cena 1 Din Leto V. (XII.). Stev. 156 Oglasi po tarifu oddelek Jutw v Ljubljani, PreJernova ullo* It. 4 Dr, Miroslav Pio]: Nemške reparacije m Hooverjeva akcija Meseca januarja 1930 je konferenca v Haagu sprejela načrt ekspertov (Youn-8ov načrt) od 7. junija 1920 skupno s sporazumom od 20. febr. 1930 in s protokolom od 31. avg. 1929 kot popo no in ttončnoveljavno ureditev finančnih vprašanj, ki so izhajala iz svetovne vojne. Nemška država je obvezana, da plača Franciji, Angliji, Italiji, Belgiji, Rumuni-ii, Jugoslaviji, Grški, Portugalski, Japonski, Poljski in Zedinjenim državam Amerike takozvane reparacije, katere So v letu 1930/1931 (1. aprila do 31. mar ca) znašale 1707.9 milijonov nemških mark in se do leta 1965/1966 stopnjema Povišajo na 2428.8 milijonov mark. To te prva 371etna perijoda plačil, katera imajo namen, ne samo zasigurati navedenim državam plačilo obresti in amortizacije vojnih dolgov, g ede katerih so Zedinjene države ameriške per saldo edini upnik, ampak tudi povračati saj deloma škode, ki jih po versaillski mi-tovni pogodbi mora nemška država po-l»vnati. Toda nemška država mora plačevati tdparacije tudi še v perijodi od 1966/67 1987/88 in začnejo anuitete s vsoto 1607,7 milijonov mark, ki se do 1980/81 *topnjema zvišajo na 1711.3 mili:onov Jhark, nakar se do konca perijode (1987/ ^ znižujejo stopnjema do 897.8 milijonov mark. Plačila v vsej perijodi imajo edino na-tten, da zasigurajo že omenjenim državam (izvzetnši Japohsko, Poljsko in Zedinjene države Amerike) popolno povračilo Škode in amortizacijo vojnih dol-g°v-' ,asi Zedinjene države nimajo vojnih dolgov napram drugim državam, dobijo vendarle tudi od 1. 1980/81 naprej anuitete v iznosu 40.8 milijonov mark ne račun reparacij. Anuitete se plačujejo — izvzetnši vso-te, ki odpadejo na dobave v tlaravi, Predvidene za deset let - v tujih valutah in se je obvezula nemška vlada v svrho te določbe ter za splošne svrhe »oungovega načrta, da je in ostane rajhsmarka v smislu § 91 obstoječega zakotia o Rajhsbanki zamehljiva v zlatu ali v devizah ter da bo za vse svr-ae imela in obdržala novčano pariteto 1/2790 kilograma feniga zlata, kakor 16 to predpisano v nemškem novčanem 2ukonu. Za redaktorje Youngovega načrta' je bjta jasno, da reprezentirajo anuitetna ®|ačila, ki se raztezajo na dobo 59 let, supno zelo veliko vsoto, da Nemčija . te vsote ne more plačati v zlatu in da Udi pretvoritev v devize lahko povzro- ’ težave kritičnega zttačala. Težko je jJ> de!° zh redaktorje Youngovega na- N dbločiti ono anuitetho vsoto, ki jo Klen 0)ia mora. v vsakem Slučaju plačati. Dretf,« •itere Je torel odl0fi: plačila, to je Poln« e-V. ,v tuj0 vfll«t0 (transfer) pojmoma izk’jučena. bre/0,1!'tero morn Nemčija plačati 2vana to Prav,icB d0 odI(>ifa- t3k0* ta. zLL ^nVan,a (neodIožlnva) anuite-naša 660 mili onnv itiark In obse-a Alarm nemikih šovinistov VESTI DESNIČARSKIH LISTOV V BERLINU O FRANCOSKIH ČETAH OB RENU. - ODREDBA »PRAZNIKOV« ZA BANKE V »NEMČIJI. - HENDER- SON V PARIZU. BERLIN, 14. julija. Ker v Franciji danes radi narodnega praznika ne izidejo listi, je kontrola vesti od tam nemogoča. Zato vse z veliko napetostjo pričakuje poročil o konferenci predsednika vlade Lavala z vojnim ministrom Magi-notom. V zvezi s tem pa so nekateri berlinski nacionalistični listi objavili vesti o koncentraciji francoskih čet ob Reni in hujskajo, češ da bo Francija v sporazumu z ostalimi velesilami Nemčijo zasedla, Če bi v sp'ošnem zlomu komunisti skušali proglasiti sovjetsko republiko, kar je verjetno, ali pa če bi nacijonalisti izzvali splošne nemire. V službenih krogih te vesti odločno zanikam in povdar-jajo, da imajo takšna poročila samo namen povečati zmedo in izzvati novo paniko. BERLIN, 14. julija. Da prepreči nadaljnje rune na banke, je državna vlada izdala odredbo, s katero se uvajajo praz- niki za denarne zavode. Banke bodo odslej izven nedelj in praznikov tudi ob torkih in sredah zaprte. Tudi je vlada podaljšala zaporo borz v celi Nemčiji do konca tedna. NEW-YORK, 14. julija. V tukajšnjih finančnih krogih vkljub sklepu upravnega sveta reparacijske banke, da podaljša rediskontni kredit državne banke Nemčij v iznosu 100 milijonov dolarjev, še vedno smatrajo položaj Nemčije za zelo kritičen. Povdarjajo, da tudi ti novi krediti ne bodo zadostoval*, ako se Francija in Anglija ne sporazumeta o pomoči, ki jo Nemčija potrebuje, ako naj ne pogine v bankerotu. PARIZ, 14. julija. Davi je prispe! semkaj angleški zunanji minister Hender-son. Imel je dveurni razgovor z Brian-dom o pomožni akciji za NemČim. Ostal bo tu do četrtka in se udeležuje danes slovesnosti povodom narodnega praznika Francije. Katoličani zaoulčaio paoeža! POKLONITEV BIVŠIH POSLANCEV KATOLIŠKE STRANKE IN DUHOV- NIKOV MUSSOLINIJU. RIM, 14. julija. Bivši poslanci katoliške (ljudske) stranke Mattei, Gen-tili, Carabelle in Serga so poslali Mussoliniju brzojavko, v kateri obnavljajo prisego zvestobe in udanosti fašističnemu režimu, povdarjajoč, da bodo vedno šli z onimi, ki delajo na re nesaitsi Italije, zvesti režimu in fašističnim idea om, ki dopuščajo, da so kot dobri fašisti lahko tudi dobri katoličani. RIM, 14. julija. Iz Barija poročajo, da je v tamošnje tajništvo fašistične stranke prišla skupina katoliških duhovnikov in izrazila svojo udanost Mussoliniju in režimu. Povdarjali so pri tej priliki, da je zadnja papeževa enciklika pisana v duhu bivšega italijanskega klerikalizma in zato jo obsojajo. ker lahko poslabša razmerje med cerkvo in državo. Fašistični listi seveda pozdravljajo to manifestacijo duhovnikov, ki se .ne dajo ostrašiti od vatikanskih groženj. MEDNARODNA ŠkHOVSKA OLIMPIJADA. PRAGA, 14. jUli.a. Stanje po prvem kolu; Jugoslavija—Madžarska 2 in poli I in pol, Vidmar remiziral s Steinerjem. — Po drugem kolu: Jugoslavi a—CSR 1 tn polil in pol. Partija Vidmar—Flohr piekinjena s slabšo pozicijo za Vidmarja. Retti dobil proti Astalošu. Kostič zmagal nad Opočenskim. Pirc remiziral z dr. Skaluško. — Tretje kolo: Jugosla-vija-Francija 2 in polipol. Dr. Vidmar remiziral z dr. Aljehinom. Astaloš prekini! z Gromerjem. Kostič premagal Sultan Khana, Konig pa Duchampa. - x-nes dopoldne igra Jugoslavija proti Avstriji, popo'dne proti Švedski. MEDNARODNE TELOVADNE TEKME. PARIZ, 14. julija. Po včeraj izvršeni tekmi v lahki atletiki je položaj sledeči: prvi je Finec, drugi in tretji Ce-hoslpvak. četrti Francoz, peti Italijan, šesti Švicar, sedmi Madžar, osmi Švicar, deveti Primožič, deseti Štukelj, enajsti Čehoslovak. šestnajsti Šumi, sedemnajsti Gregorka, dvajseti Forte. ZA ZIMSKO SEZONO NA JADRANU DUBROVNIK, 14. julija. V Korčuli se je vršila te dni konferenca za propagando zimske sezone na Jadranu. Konferenco je sklicala jadranska ho- telska zveza, prisostvovali pa so ji delegati iz Dubrovnika, Splita, Hvara in Korčule. Sklenjeno je bilo, organizirati kolektivno propagando v inozemstvu ZMEDE V SUZORJU. ZAGREB, 14. julija. Še nedavno je bi! upokojen bivši generalni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (Suzorja) v Zagrebu, Milan Gla-ser, in postavljen na to mesto dr. Arse-lin. Med tem pa je bil za komisarja Osrednjega urada imenovan Marko Bauer, ki je reaktiviral Milana Glaserja kot generalnega ravnatelja in upokojil dr, Arselina. Minister za socijalno politiko dr. Kostrenčič je to komisarjevo odločbo potrdil. Ce so te zmešnjave v interesu zavoda, c^vomimo. SESTANEK ŠPANSKE USTAVODAJNE SKUPŠČINE. MADRID, 14. julija. Ustavodajni parlament se je sestal sinoči Ob 10. v kon-r ni palači na svojo prvo sejo, na ka-te Ji je bil izvoljen predsednik. Prva službena seja je danes. AVDIJENCA PREDSTAVNIKOV RU- MUNSKE KMETSKE STRANKE. BUKAREŠTA, 14. julija. V javnosti je vzbudilo veliko senzacijo, da je krati Karol v nedeljo sprejel v avdijencl več politikov narodne kmetske stranke, ki js sedaj v opoziciji. Med drugimi so biH v avdijenci Dobresču, Emil H&clegan, dr. Tilea, dr. Stjepan Pop ČiČU, BitescU, ki so vsi igrali važne vloge v rumunskom političnem življenju. Vlom v mesnico. Na obhodu po svojem okolišu je ugotovil stražnik Pušnar Rafael, da so vdrli neznani zlikovci V mesnico Drofenika Rudolfa na Pohorski cesti št. 5. Tatovi so odtrgali ključavnico in odprli notranja vrata s ponarejenim ključem. Iz mesnice so odnesli kakih 40 kilogramov suhega mesa in raznih klobas ter za 50 dinarjev kovanega drobiža. Po izvršenem Činu so zopet zaprli mesnico in obesili n* železno kljuko odtrgano ključavnico, Zft njimi ni nobenih sledov. Ljudje, ki so bolni na žolčnlh-ledvičnlb in kamenih v mehurju ter oni, ki trpa na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leho delovanje črevesa z uporabo naravne »Frani Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefo* va« grenčica sigurno, skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako, da Jo priporočajo tudi pri kilah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ta znesek tudi plačilo 48 milijonov mark letnega odp'ači!a za nemško državno posojilo od 1. 1924. Od vsega zavarovanega dela anuitete dobi v prvi vrsti Francija 500 milijonov ?iark> Anglta 55, Italija 42, Japonska 6.6, Portugalska 2.4 in naša država 6 milijonov mark. Kar se tiče odlož'jlvega (nezavarovanega) dela anuitete, ima nemška država pravico, da po predhodnem obvestilu — 90 dni poprej — odloži za največ dve leti transfer tega dela anuitet popolnoma ali deloma. Predpogoj take zahteve po odlogu je, da obstoji dejansko stanje ogrožanin ekonomskih tprPik NemČiie. torej ne samo ogrožanja denarnega stanja. Toda odlog transfera ne oprošča nemške vlade od vsakršnega plačila. Vlada je marveč obvezana, da vplača odložlji-vO vsoto v rajhsmarkah na konto banke za mednurodno izravnavanje plačil, ter se te vsote ne vračajo prej, predno ni nemška vlada izvršila plačil v tuji valuti alt devizah. Izven odloga transfera obstoja tudi še pravica odloga plačil odložljivega dela anuitete. V slučaju, da je od'og transfera postal efektiven, toda samo po poteku enega leta te efektivnosti, ima nemška vlada pravico, da odloži plačila v iznosu 50% odnosnega dela anuitete, katerega transfer je postal v tej dobi od-ložljiv. Ta odstotek se eventualno lahko tudi še poviša. Nemška vlada doslej še ni zahtevala odloga transfera. Ni Ji bilo potrebno, to zahtevati, ker je predsednik Zedinjenih držav Amerike, Hoover, uvažujoč zelo napeto ekonomsko situacijo v Nemčiji ki je v Izvanredni meri zadolžena Se* verni Ameriki, prišel S predlogom, ki ne pomeni nič Več in nič manj kakor popolni odlog plačanja reparacijskih anui* tet za eno leto. O razvoju te akcije, zlasti v kolikor zadeva Jugoslaviio, pa jutri. Stran 2. Mariborski VEČER VIK Jutra VMarffiort!, 'dne R "HT 10,11' Suknje doli (Ponižna prošnja.) Zatopljena v svoje misli se sprehaja dama, otožna, da ne rečem naravnost žalostna v svoji osamelosti. Kar ji pade na tla dragocen robček, ona seveda tega ne opazi in gre dalje. Zgubljen je; kaka žalost za ubožicol — Zatopljen v težke misli se sprehaja gospod, otožen, da ne rečem naravnost melanholičen v svoji osamelosti. Mehko ga ogreva pomladno solnce, milo mu prepevajo drobne ptičke. On pa, srepozroč v tla, nič ne mara za solnce in za ptičke, nič za grenko pomlad. Kar zagleda na tleh robček; pobere ga, aj, kako diši, kar srce mu vztrepeče. Dvigne glavo, ozre se naokrog, tam daleč — morda je — ona? Hiti in hiti, kar miu sapa dopušča in že je ob njej. Pozdravi, jeclja in se opravičuje, pa v izbrano vljudnih besedah vprašuje, ni M morda nje zadela taka in taka nesreča. Dama, vsa presenečena, skrbno in previdno zardi, upre vanj svoje nebeško mile oči in mrmlja neke nepopisno sladke besede o hvaležnosti, gospod se presrečen ponižno brani in — beseda da besedo. Itd. Prečitavši svojčas to nad vse mično dogodbico, sem ves navdušen za trdno sklenil, da »tista bo moja!«... Od takrat do danes preiskujem samotne poti, zrem v tla, sanjam lepe sanje in iščem — vse zaman. Ah, vsaj enega, pa do danes nisem našel niti enega! Ali le jaz nimam sreče, ali sploh ni več drobnih in izgubljenih robčkov, ali je tista ljubka »nesrečna« sploh že izmrla? Kakorkoli, dejstvo je, da brez konca zannn iščem in sanjam in zvest svoji sveti zaobljubi žalujem in samujem. Kaj čuda, da so mi vso dušo pretresle mile besede, napisane nedavno pod gornjim naslovom. Narekovalo jih je blago srce, napisala jih je mehka roka, nova iskrica veselja in nade se je vnela v meni: še so plemenita srca na tej trdi zemlji, vsaj eno od njih, o Bog, daj mi najti in spoznati! Ali je sploh na svetu najti, da jo iapi-še človeško pero, muko in zaslepljenost bolj strahotne tragike kot je ta, da se mi moški, ob najbolj žgoči vročini skrbno zaviti v nadležne suknje prerivamo po zadušljivih ulicah, kavarnah in sprehajališčih? Ni je! Kako brezmejna si torej moška zakrknjenost, če te nič ne gane, da smo se zasmilili že samim damam, da nam kličejo odločno in ljubeznjivo — saj le one znajo oboje tako lepo združiti —: bodite, moški, že vendar enkrat pametni, pa odložite suknje! Glejte, kako pametne smo me, ki nas ubogate sicer v vseh stvareh življenja! Ne bojte se starikave mode; me smo z vami in zvesto se bomo borile z vami — za vas. Da, skoro sram me je, da moramo hoditi po pamet v šolo k našim sladko zakletim naj' hujšim nasprotnicam; toda one pač zna jo, učenke Eve, od nekdaj vsako reč tako podati, da se čutiš srečnega, ne užaljenega, če te božajoč malo popraskajo z mehko tačico. Dokažimo torej z dejanji hvaležnost za njih nežno skrbnost! Žalibog pa plemeniti poziv, kar le da-ieč in široko vidim, ni rodil niti malega uspeha. Še vedno kot poprej v potu svojega obraza prenašamo po vseh potih breme svoje nespameti. Strahopetc smo. Strašno se bojimo, kaj o nas poreče nevidna gospa »moda«. Sicer jo smešilo v besedah, kot da smo vzvišeni nad njo, dejansko pa prav suženjsko upogibamo pod njo svojo ošabnost in to prav zaradi onih vidnih stvaric, ki nas zda same pozivajo k treznosti in pameti, k pameti, ki bi si je izven njihove šole marsikdo sploh ne priboril. Čudna nedoslednost. Nič se ne zgane. Obupavši nad nami samimi ponižno prosim ves nežni ženski svet, naj vendar stopi še en korak dalje, naj s krepkim dejanjem dokaže, da jim gre naša moška usoda res do srca, ker bi sicer mogli misliti, da s svojo skrbjo za nas ne mislijo resno, česar pa jaz, zaklinjam se. prav gotovo ne misilim resno. Vse se da enostavno izvesti. Pod vodstvom zvesto poročenih (da se ob njih polomijo zlobni jeziki) se strne »adhoc« poseben ženski odbor. Njegovi izvršilni organčki, oboroženi z znakom »Suknje dol!«, naj na sprehajališčih, v parku in dr. opozarjajo zakrknjeno gospodo, ka ko? bi bilo žaljivo učiti njih ljubko iznajdljivost. Sploh je odtod naprej vsaka beseda odveč razen »in tako dalje«. Ali pa se naj za kazen ali za zasluge v kak dobrodelni namen prodajajo lični znaki n. pr. po deset Din v beli barvi pokornim, v črni barvi upornim gospodom in pod. Na tisoče je sredstev, na tisoče načinov; eno pa je potrebno, da se zgodi brez odloga: rešite nas suknje! če že prednjači Maribor vsestransko, naj ne okleva v tej za moške tako nujni stvari. To le vem: če mi je pričakovati, da me pozove k pameti nežna glavica, izposodim si kožuh in sredi afriške augustove vročine pojdem ž njim na sprehod tam na Aleksandrovki pod vrsto kostanjev. Vse zaradi itd. J. Ka. Drobiž s Tezna Društveno delovanje. Na sokolskem letnem telovadišču je posebno po> večerih zelo živahno. Ne najdeš tam samo telovadcev, temveč vse one, ki z nasveti in ročnim delom pomagajo, da bo telovadišče do otvoritve urejeno društvu v ponos. Opravljali smo tudi kuluk. Pohvalno bi omenil predvsem naše člane železničarje in tvorniške uslužbence, ki so po težki in naporni službi prišli na delo prostovoljno z lastnim orodjem. Na predvečer Vidovega dne se je po šestmesečni preizkušni dobi vršil slavnostni sprejem članstva. Po primernem nagovoru br. Lintnerja iz Studencev o pomenu sokolskega znaka se je razvila povorka nad 150 članov in članic s sokolsko godbo z letnega telovadišča po Šolski ulici, IVlaistrovi ulici in Ptujski cesti nazaj na letno telovadišče. Ta zares lepa manifestacija sokolske ideje je napravila na občane najlepši utis. Kmalu pri nas ne bo družine, kjer bi ne bil vsaj eden Član Sokola. Omenim naj še, da imamo družine, kjer so člani Sokola vsi odrasli družinski Člani. Župnega zleta v Mariboru se je udeležil poleg telovadcev celoten odbor. Naš Sokol je imel šotor s pivom in je z dobičkom zadovoljen. Na letovanje v Logarsko dolino je poslal naš Sokol dva naraščajnika, da se priučita načinu taborenja. Občinske zadeve. Minuli teden se je otvoril prehod preko železniške proge pri gostilni Felič. Po prošnji občinskega odbora se je končno vendarle ugodi!f prizadetemu občinstvu. Naj izrečemo na tem mestu zahvalo direkciji drž. žel. v Ljubljani gradb. oddelek, šefu prog. sekcije v Mariboru gl. kol., našemu načelniku proge g. Koželju, ki sta šla obč. odboru v vsakem oziru tudi pri gradnji ceste z dobrimi nasveti na roko. Sedaj pa je treba urediti še cesto od prehoda do Vodnikove ulice, kar naj bo prva skrb občinskega cestnega odseka. Sprememba posesti. Gostilno Murko na Ptujski cesti je kupil obče priljubljeni gostilničar g. Pulko in jo prevzame s 1. avgustom. Na novem mestu mu želimo obilo uspeha. Smrtna kosa. V visoki starosti 83 let je preminul g. Pesek, tast železničarja g. Feliča. Pri pogrebu je svirala naša sokolska godba. Prizadeti rodbini naše sožalje ! Nezgode. Gostilničarka Mila Peklar na Ptujski cesti je skočila iz avtomobila tako nesrečno, da si mora iskati pomoči v bolnici. V nedeljo popoldan pa je padel s konja na vežbališču na Teznu neki vojak, da je obležal v nezavesti. L.—r. Službeni sedež vršilca dolžnosti kletarskega nadzornika, katerim je bil za Dravsko banovino že meseca februarja imenovan g. upokojeni ravnatelj mariborske Vinarske in sadjarske šole Andrej Žmavc, je sedaj določen v Ljubljani pri kmetijskem oddelku banske uprave, dočim je bil poprej v Mariboru. V vseh zadevah, ki se tičejo kontrole vina in so urejene z zakonom o vinu odnosno s pravilnikom za izvrševanje zakona o vinu ter drugimi odnosnimi predpisi, se je treba obračati na kmetijski oddelek v Ljubljani Mariborski in dnevni drobiž Ustanouiteu 5okaIa in streljačfce čružine u 5uečini V nedeljo so se sestali svečinski fantje in možje v prostorni dvorani ljudske šole, da ustanove tudi na tej izpostavljeni severni postojanki naše meje sokolsko r:.czdo in streljačko trdnjavo. Vsa pripravljalna dela sta izvršila z veliko vnemo in požrtvovalnostjo znana narodna delavca pos. in trgovec Arh Matija in šol. upravitelj Berce Josip. Ustanovnemu občnemu zboru Sokola v Svečini so prisostvovali tudi starosta •mariborske sokolske župe dr. Gorišek, ki je v jedrnatih besedah obrazložil ideologijo Sokolstva ter pozval naše fantje, n;j se v kar največjem številu oklenejo te naše prve vitežke organizacije. Za njim je govoril o organizacijskem delu dr. Irgolič, o splošnih smernicah sokolskega dela pa šolski nadzornik Tomažič. Občni zbor, s katerega so bile odposlane tudi brzojavke prestolonasledniku Petru in I. podstarosti Ganglu, je pozdravil tudi srezki načelnik dr. Ipavic, ki je izrazil svoje veselje nad tem, da se je pričelo Sokolstvo širiti tako intenzivno v njegovem sre?« Končno je bil izvoljen odbor novoosno-vanega društva, ki mu načehre kot sta-rrsta Šerbinek Ivan, posestnik in član banskega sveta. V odboru pa so: pod-starosta trgovec Arh Matija, tajnik šol ski upravitelj Berce Josip, gospodar l'a.>kolo Jože, prosvetar Šerbinek Franjo, načelnik finančni podpreglednik P' I sreč Franc, načelo učiteljica Jarin^r Fmilija, arhivar starešina finančne Kontrole Vreže Franc, ostali odborniki pa so posestniki Trobaš Karel, Ferlinc Josip in Cilenšek Jurij. Po občnem zboru Sokola se je vršila po govorih delegatov mariborskega oblastnega odbora strelskih družin ustanovitev strelske družine Svečina. Govorili so podpolkovnik Petelin Miro, kapetan Grabrič Andjelko in Slavko Reja. Soglasno je bila sprejeta tudi udanostna brzojavka kralju in pozdravna glavnemu odboru streljačkih družin. V odbor nove strelske družine so bili izvoženo kot predsednik župan iz Plača Kren Alojz, kot podpredsednik Gnmser Ivan, tajnik Berce Josip, blagajnik in gospodar Pas-kolo Alojz, nastavnik Kotnik Franjo in odborniki Zohrer Jože. Ferk Jože, E'š-nik Lojze, Jarc Leopold in Ferk Tone. Razpisana je služba pogodbenega poštarja v Sv. Lovrencu na Dr. polju. Prošnje na poštno direkcijo v Ljubljani do 31. t. m. Mestno kopališče bo od 20. t. m. radi snaženja parnega kotla zaprto za 14 dni. Higijena v javnih lokalih mariborskega mesta je na mnogih mestih pod kritiko in škodujejo takšne prilike vsemu gostilničarskemu stanu in naravno zlasti našemu tujskemu prometu. Merodajne oblasti naj bi od časa do časa odredile nenapovedane preglede raznih lokalov. Raje nekaj »pajzelnov« manj, nego da trpi celota! Svarilo. Kljub tozadevnim svarilom se še vedno opazuje, da se obešajo otroci med vožnjo na priklopne vozove mestnih traktorjev, s posebnim veseljem pa na avtoškropilnike. Pri tem vozilu zaposleno osobje ne more vsakega posameznega slučaja opaziti in otrok svariti, vsled česar se lahko pripetijo večje nesreče. Starši in vzgojitelji, ki so odgovorni za svoje otroke, se tem potom ponovno opozarjajo,^ da poučijo otroke o nevarnosti obešanja n-a motorna vozila med vožnjo. Ako to ponovno opozorilo ne bo imelo zaželjenega uspeha, bo mestno načelstvo mariborsko prisiljeno ukreniti potrebno, da se uvede kazensko postopanje proti staršem oz. vzgojiteljem radi nezadostnega nadziranja otrok. V navzočnosti matere se le zabodel s kuhinjskim nožem 30letni tesar Ludvik ?ivec v Sv. Petru pri Mariboru. Mati mu je obupno branila, vendar je bila vsa njena borba zaman. Rivec je zamahnil, si prerezal žilo odvodnico iu izdihnil v materinem naročju. maturanti mariborskega učiteljišča iz 1, 1880, 1881 in 1882 obhajajo letos svoj spominski družabni sestanek dne 8. in 9. avgusta v Laškem pri Celju. Letnik 1881 slavi obenem svojo 50-letnico n\ature. Od 22 slovenskih maturantov še žive v pokoju: Jug Vinko, nadučitelj v Mariboru; Kaučič Matej, nadučitelj, Studenci pri Mariboru; Levstik Miloš, učitelj v Celju; Megla Franjo, nadučitelj, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji; Porekar Anton, nadučitelj v Mariboru; Runovc Martin, šolski vodja v Slovenjgradcu, Smolnikar Ivan, šolski upravitelj v Šoštanju in Vabič Franc, nadučitelj v Mariboru. Od tovarišev iz 1. 1880 je izmed 24 slov. maturantov še živečih 5 in sicer:. Črnk« Jernej, nadučitelj v Jarenini; Kristl Alojz, učitelj pri sv. Barbari pri Mariboru; Križ Anton, nadučitelj v Mariboru; Skaza Franc, nadučitelj v Velenju; Škrjanc Srečko, nadučitelj v Sv. Rupertu v Sl. g.; Vauhnik Miha, nadučitelj v Sv. Jakobu v Sl. g.; Vogrinec Ant., nadučitelj v Sv. Antonu v Sl. g.; Zabu-košek Anton, učitelj v Sv. Lenartu v Sl. g.; in Zdolšek Martin, učitelj na Polzeli v Sav. dolini. Vsi navedeni so v zasluženem pokoju. Ti letniki se zbirajo že od 1. 1922 vsako leto v drugem kraju naše ožje domovine na prijateljske sestanke, da gojijo še naprej tovarištvo, skromno družabnost, sl pogledajo v oči in segajo zvesti drug dril gemu — morebiti zadnjikrat — v roke. Od lanskega sestanka v Rogaški Slatini so žalibog nepričakovano odšli v večnost tovariši: Kocbek Fran, Cugmus Josip, Kit Ivan, Zotter Ivan in Majcen Mariin. Mir njihovemu pepelu! Slava njim! ra. Onemogel Je na Meljski cesti 161etni delavec ZaveC Ivan iz Zgornjega Dupleka. Mladenič se je vračal domov iz javne bolnice. Prepeljali so ga znova z rešilnim avtomo* bilom v bolnico. Karambol dveh kolesarjev. s!a voz>'a Podnarednik 45. polka, Miličevič Dragoljub in čevljar Polič rranc iz St. Juri’a v Slovenskih goricah preko vogala Črtomirove in Studeniške ulice, sta tako nerodno manevrirala, da sta trčila skupaj. Oba sta padla na tla in ostala nepoškodovana. Precej pa se ie pokvarilo Poličevo kolo. Po trčenju sta se pričela kolesarja glasno prepirati, dokler nista bila odvedena na polici sko stražnico. Velik novi tvorniškl dimnik tekstilne tovarne Schonsky in drug raste vidoma iz tal. Delo vodi neki češki mojster, ki je zgradil že večje število tovarniških dimnikov v raznih državah. — Z nič manjšo naglico raste nova že* lezobetonska palača Hranilnice dravske banovine v Gosposki ulici, ki bo pravi okras Maribora. — Popolni dovršitvi se bliža tudi palača Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, kjer končuje o poslednja fasadna dela. Nočni napad na Pristanu. Sinoči po polnoči je neki neznanec napadel na Pristanu mladega krošnjarja Mijo A. Pušiča in mu vzel telovnik, katerega je radi soparice nosil na levi roki. V telovniku, ki ima tudi notranje žepe, je imel listnico z nekaj denarja in osebnimi dokumenti. Napadalec je izginil s plenom v noč. Napadeni Pušič poziva storilca, da mu vrne vsaj dokumente na policijo in sicer proti nagradi, denar si pa naj pridrži. — Tudi so napro-šeni morebitni očividci dogodka, da s t javijo kot priče. Prvo grozdje se je danes na trgu prodajalo po D'n 12 do 40 za kg. Tatvine koles. Iz tradicionalnega Eldorada mariborskih kolesarskih tatov — veže okrožnega sodišča v Marijini ulici — je odpeljal neznan tat 1800 dinarjev vredno kolo posestnika Ritonje Martina iz Metav« *>ri Sv. Petru. — Čevljarskemu mojstru Guselju Avgustu pa je nekdo sunil izpred gostilne Laufer na Pohorski cesti črr.o pleskano kodo znamke »Orion«* vredno 1800 Din. V M a r I b 6 r tj, 'dne 13. VII. f53T." MarlfiorsTcT VECFRN1K .nrrra Žena v borbi z zločinci MAUD WEST — SLOVEČA LONDONSKA DETEKTIVKA. Borba z zločinci je bila do poslednjih Sasov prihranjena možem. Osamosvojitev žena na vseh poljih pa je pustila sledove ceio na polju detektivstva. Tako ie zaslovela v Londonu posebno mojstrska detektivinja Maud West, ki ima poseben dar za preoblačenje. Navadno nastopa v moški obleki ter je oborožena do zob. Orožja- pa nima samo zavoljo lepšega, temveč ga zna tudi prav dobro uporabljati. Po mnenju strokovnjakov je y tem celo tako izvežbana, kakor najboljši mojstri Scotland Yarda. Maud West je zelo čedno dekle, visoke vitke postave, temnih kodrastih las li] velikih modrih oči. V njenem oddelku dela sporazumno z njo in pod njenim vodstvom večje število policijskih agentov. Organizirala je izborno poročevalsko službo o delovanju in gibanju londonskega podzemskega sveta, ki v •nnogočem prekaša celo uradno. Polje lenega delovanja je neizmerno prostrano, ker se kreta pravtako uspešno med ženskimi, kakor moškimi zločinci. Kadar se ji ne posreči prijeti kakega opas-nega moža v moški obleki, bliskovito spremeni svojo masko ter se prelevi navadno v pocestno deklico ali pa elegantno kokoto. V tej ulogi je prijela Ze marsikaterega težkega tička, ki se je že dolgo izmikal roki pravice. Včasih nastopi tudi kot mlad kavalir ter se giblje v tej maski po raznih barih, kjer prisluškuje pogovorom raznih sumljivih gospodov pri sodi, pomešani z žganjem. Ne-Hoj je v taki vlogi nastopila kot prija-felj neke deklice, ki je bila ljubica zelo °Pasnega izsiljevalca. Deklica se je zabubila v preoblečeno Maud West in jo povabila, naj pride v njeno stanovanje, kjer ji bo dala dokaz svoje naklonjenosti. Pri tem so padla v roke mojstrske detektivke razna izsiljevalna pisma, ki jih je hranila v njo zaljubljena deklica po naročilu svojega prijatelja. Posebno izvežbana pa je v pobijanju prepovedanega trgovanja s kokainom in mamili. Dobro je poučena o vseh zvijačah teh opasnih trgovcev ter je rešila iz njihovih krempljev marsikatero nič hudega slutečo žrtev, ki bi postala v kratkem popolnoma odvisna od njih. Precej časa je bila celo v tesnih prijateljskih odnošajih s kraljem londonskih tihotapcev kokaina, Kitajcem Brilbianom Changom. Mož ni imel niti pojma o pravem poklicu lepe prijateljice in ni bil malo razočaran, ko je videl, da mu je prekrižala vse trgovsko poslovanje ter ga spravila za železne rešetke. Pri nekem drugem slučaju se ji je posrečilo iztrgati iz rok tihotapcev mamil hčerko neke zelo ugledne londonske družine. Postala je že strastna kokainistka in sicer iz nekega verskega prepričanja, ki ga ji je potrjevala neka stara dama. Maud West je priredila na svojem stanovanju posebni kokainski večer, na katerega je povabila tudi mlado, duševno in telesno že nadvse razkrojeno deklico. Tu se ji je posrečilo razkrinkati bogaboječo staro damo kot eno najbolj opasnih kokainskih tihotapk ter uveriti zapeljano deklico, da je bila le slepo sredstvo za tihotapce z mamili. Stara tiho-tapka je po razkritju poskušala pobegniti, kar pa je preprečila hrabra Maud West z revolverjem v roki. most samomorilcev v Los Rngelesu Čez globok prepad Arroys Seco v Pasadeni, krasnem vrtnem mestu milijonarske četrti v Los Angelesu, je zgrajen krasen most. Ta most je priljubljen vsem onim, ki si hočejo s skokom v globočino končati življenje. V minolein letu se je nič trnanj ko 32 oseb odločilo za smrtni skok. Ne mine skoro teden brez kakega siučaja samomora obupancev. Zato se je sedaj pasadenska policija odločila, da bo na obeh koncih mosta postavila posebne Policijske straže, ki bodo pazile na sumljive osebe. O mostu samomorilcev v Los Angelesu poroča Friderik L. Hoffmann v svoji statistiki samomorov za 1. 1930., objav-,SneVt časopisu njujorških zavarovalnic, ftorju«. Po njegovem mnenju je * °rilska manija za Zedinjene dr-* 'ociialni problem prvega reda«. ;aSai1?0rnorov v 1. 1930 ceni Hoff-3" Jt \820 tisoč. V I. 1900 je odpet i;1« prebivalcev ameriških 20 Med a\"?norov’ danes iih je že nad ip Np\v VnrV Večjimi mestl ameriškimi ; j*™ J°,rk Prvem mestu i glede ab- solutnega i glede relativnega števila sa- ' iL^tPlktiva v bodočnost je še bolj žalostna, kani gotovo . . bQ * 1 1931 zbog težke gospodarske krize število samomorov se naraslo Nenavaden ženski kiub V Parizu obstoja ženski klub, ki je morda edinstven na vsem svetu'. Svrha kluba, kakor tudi niega članice so neka Posebnost. Članice kluba, ki jih šteje triindvajset, pod naslovom »Lepe prepelice«, se sestajajo enkrat na mesec v najfinejši restavraciji Pariza. Pristop moškim je na te sestanke najstrožje za-branjen. Edina svrha sestankov je, goliti umetnost dobre kuhinje. Jedila, ki Dridejo ob teh sestankih na mizo, so naj-ooIj izbrana. Klub nima ne predsednika ne tajnika, tudi nikakih drugih funkcijo-‘irjev, edino damo, ki naroča jedila. iisfZv°St te dame je. da sestavi jedilni ^ s'° VSR banice kluba veliki ker "n"'v01 c,.°'?nost !ahka, zlasti še, »'• nice naravnost umetnice *v r*i-c1-M,"rr,,5niu jerii!-v kh,bu rfras Mnrhn r-M '' Lucia »elarn-Mar-A»rora 5i„??rtl °nhrie’* Reval. diuge pariške pisateljice. Krvav pretep za cerkvene sedeže Nenavaden dogodek se je pred kratkim vršil v grško-katoliški cerkvi mesteca Beresznice Schacheckie na Češkem. V cerkvi so bili razdeljeni prostori. Begati posestniki so imeli posebne sedeže na desni strani, dočim so imeli kmetje oddeljene sedeže na levi strani. Odkar je bila cerkev sezidana, so imeli premožnejši sloji pravico zasesti desno stran cerkve, dokler se kmetje niso zbu-nili in zasedli med službo božjo tudi desno stran cerkve. Med strankama se je začel prepir, ki je prešel v krvav pretep. Pretepači so se poslužili klopi in svečnikov. Končno se je vmešala policija ter stranki razdvojila. Mnogo teh »božjih bojevnikov« je odneslo nevarne poškodbe in so jih morali' odpeljati v bolnico. Koliko je na svetiMrančIškanov? V Acta Ordinis F. M. je bila objavljena najnovejša statistika razširjenega reda frančiškanov. Po tej statistiki je štel red koncem 1. 1930 v celem 24.327 članov v 1910 samostanih, razdeljenih na 103 province. Tekom 1. 1930 je vstopilo v red 777 novih članov. 9871 je duhovnikov, 4935 klerikov, ostali so lajiki. Zemlja se pogreza. Na grškem otoku Loykas se ie pogreznila ogromna množina zemlje v morje. Plaz je imel 1.5 km dolžine in 1 km širine. Na kosu zemlje so bili lepi nasadi oljk in polja drugih južnih pridelkov. Ljudi sicer niso pogrešali, ali škoda je zelo velika. Domnevajo pa, da so povzročili to vulkani, ki jih ie v Grčiji zelo mnogo. Ima načrte. Imate že kakšne načrte za bodočnost vpraša dobrosrčna dama kaznjenca, ki bo kmalu odsedel. — I seveda, milostna gospa, imam načrte ene pošte in treh bank. Nepotrebno delo. Mož (ki je pravkar prečital knjigo o čudesih prirode): Priroda je čudovita. Kadar citam knjigo, kakor je ta, šele vi* dim, kako majhen ie človek...’ Žena: Prosim te, zakaj moraš citati 400 strani dolgo knjigo. Jaz vedno pridem do istega spoznanja, čim pogledam Tebe... SokoMas Sokolsko slavje v 5t. liju Prejšnja nedelja 5. t. m. je bil praznik za naše Sokole in sokolsko misleče domačine. Vlak iz Maribora je prišel po-jačen in z natrpanimi vagoni Mariborčanov. Na kolodvoru je pričakovalo goste vse polno domačega občinstva, člani, članice in deca. Godba »Lira« iz Krčevine je igrala v pozdrav gostom. Po kratkem pozdravu staroste, br. Sfiligoja, se ie formiral sprevod v Št. Ilj, ki je bil ves v zastavah, kakor na velik praznik — saj je tudi bil narodni sokolski obmejni praznik! Pri Slov. domu je na goste in domačine deževalo cvetja v pozdrav. Pred gostilno br. staroste se je sprevod zaustavil. Starosta je s posebnim zadovoljstvom povdarjal, da se je tudi v Št. liju močno zasidrala sokolska ideja. Nato krepki »Zdravo« in odkorakali smo vsi na prostor, h kolodvoru, na travnik br. Jelenka, ki ga je odstopil, kakor lani, brezplačno. Najprej je zapel naš vsem dobro znani »Jadran« nekaj vzpodbudnih pesmi. Razveseljeval nas je tudi po telovadbi do odhoda vlaka na veseličnem prostoru. Nato se je začela telovadba pod vodstvom nač. br. Šeška. Nastopila je moška in ženska deca skupno. Prav ljubko in čedno so mladi Sokoliči(ce) izvajali svoje vaje. Za njimi so prišle domače članice, pomnožene s sestrami iz Maribora, ter izvajale baletne in valovite vaje brezhibno. Tudi ženski naraščaj in moški iz Maribora je zadivil s svojimi vajami na štetje vse prisotne. Domači člani, dve vr-Jti, ste nastopili na drogu in bradlji in pokazali, da so se tudi tu nekaj naučili. Med njimi je nekaj prav ambicijoznih ter so želi za svoja prva izvajanja — aplavze. Reči treba: vsi so dobro delali. Moški naraščaj iz Maribora na drogu je bil burno aplavdiran. Od teh bo gotovo kateri še — »mednarod-nik«. Za zaključek so nastopili člani s svojimi precej težkimi vajami, ki so jih tudi dobro izvajali. Deca nas je s svojimi telovadnimi igrami tudi razveselila, da smo se prav od srca nasmejali. Med izvajanjem vaj in v odmorih je neutruljivo svirala že omenjena godba »Lira« iz Krčevine, katero priporočamo tudi drugim br. društvom. Občinstva, posebno domačega, je bilo mnoigo, ter je videlo, kaj se v telovadnici dela. Zastopan je bil tudi Sokol v kroju iz Studencev. Manjkal ni tudi naš vrli župnj starosta br. dr. Gorišek in vladni svetnik dr. Ipavic. Po končani telovadbi je občinstvo zasedlo prostore pri br. Dimniku. Tam je bila prosta zabava in srečolov, kjer je prišel gotovo vsakdo na svoj račun. Tem potem se prav iskreno zahvaljujemo tudi vsem onim, ki so darovali za srečolov in pecivo ter drugo, da tudi gmotni uspeh ni zaostal za moralnim. Upamo, da so vsi gostje in bratje (sestre) iz Maribora in drugod odnesli dobre spomine od nas, kakor tudi mi dobro voljo za bodočnost. Vsem sokolski obmejni Zdravo! Sokolsko društvo v Hočah je imelo v nedeljo, 12. t. m. v gosteh igralce v odbojki iz Sokolskega društva Maribor III. Igra je končala v razmerju 2:0 v prid Hočam, kar je vsekakor lep uspeh proti močnemu moštvu Mariborčanov. Prihodnjo nedeljo bodo prišli v Hoče igralci v odbojki Sokolskega društva Slov. Bistrica, nakar bodo šli naši na prijateljsko tekmovanje v Slov. Konjice. Sporf Graški SK Sturm v Mariboru. V soboto, dne 18. t. m. gostuje po daljšem presledku SK Sturm iz Gradca v Mariboru ter bo odigra! proti SK Ra-pidu prijateljsko tekmo. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se v nedeljo, dne 19. t. m. nadaljuje. Program prihodnje nedelje je sledeči: v Ljubljani Ilirija :Hajduk, v Zagrebu Concor-dia:Primorje, v Skopljti Jug:BSK, v Beo-.»sadu Sako ;Jmr'>sb vir*. Sffan a. t Sašk:Slavia, v Vel. Bečkereku Obilič: Mačva, v Novem Sadu Vojvodina :PSX, 'v Osijeku Slavija:Bačka in v Subotici Sand:Gradjanski. SK Železničar nam glede \čerajšnjega poročila o tekmi SK Žeiezničar:SK Celje v Celju sporoča, da se ie v nedeljo publika precej dostojno obnašala in da je sodnik g. Wagner, ki je v drugem polčasu sodil, bil korekten. KožeIuh:Hunter. V Forest Hillu je zmagal Karel Kože-luh v tekmovanju za prvenstvo USA nad Hunterjem s 3:6, 6:3, 6:2, 6:2. Rti je zrnata kava škodljiva? Vprašanje je sicer zgolj zdravniško in znanstveno, vendar pa se je nedavno bavilo z njim nemško sodišče od najnižje do najvišje instance. Pred več meseci je velika berlinska tvrdka, ki izvaja trgovino s kavo, izdala letake, v katerih je med drugim trdila, da je »kava s kofeinom — kakor veda dokazuje — pijača, ki je povsem neškodljiva za mla-čo in staro, ne škoduje srcu, ne živcem, ne : ovzroča nespečnosti in navala krvi v glavo ter da je »popolnoma naravna kava zdrava pijača, ki podaljšuje življenje«. S to reklamo se je čutila* prizadeto »Akcijska družba za kavne nadomestke« in obtožila berlinsko tvrdko radi nepoštene konkurence, ker se poslužuje lažnive reklame. V tožbi je zahtevala zaplembo letakov, češ da je trditev, da kava, v kateri je kofein, ni škodljiva, brezvesten bluff. Prvo in drugo sodišče v Berlinu ste tožbi ugodili in odredili zaplembo letakov, češ da se z njimi dela reklama, ki nasprotuje dobrim običajem. Obsojena tvrdka pa se je pritožila na najvišje državno sodišče in v svojem prizivu dokazovala, da trditev o^ neškodljivosti zrnate kave ni nikakšen bluff in ne kršenje dobrih običajev, temveč da odgovarja dokazanim izkušnjam, Milijoni ljudi pijejo dan za dnem zrnato kavo, ne da bi njih zdravje trpelo le najmanjšo Škodo. Državno sodišče se je pridružilo tej argumentaciji, ki se opira na življenske izkušnje, in je tožbo konkurenčne tvrdke zavrglo. Reklama }e zahteva časa Da se odpomore pomanjkanju reklam-nihejStrokovnjakov, so sklenili Vi Berlinu otvoriti javno šolo za reklamo, kjer bi se mladi ljudje sistematsko vzgajali za svoj poznejši poklic. Učni načrt tega zavoda je zelo obširen. Poleg teoretskih tečajev za privabljanje Čim večjega števila odjemalcev so še tečaji za industrijsko reklamo, za časopisje in drugo. Obenemi se učijo gojenci tudi risanja, barvanja, dekoriranja in kalkulacije. Splošne kurze mora obiskovati vsak gojenec. Potem se posamezni Specializirajo na svojo stroko. Ta se posveti veletrgovini, drugi industriji, tretji zopet za mcJerno trgovsko hišo. Tudi oddelki za časopisno reklamo in dekoracijo izložb v zavodu. Časopisna reklama se goji V obširnem obsegu. Saj je ona tista, ki pomore trgovcu k velikemu obratu. Druga polovica pouka se začenja z praktičnimi vajami. Učencu dajo izložbo, katero mora v gotovem času primerno de-korirati. Učenec in učitelj ugotovita potem, če je dekoracija uspela. Sledijo primerne reklamne vaje. Takšni izpiti seveda niso lahki. Gojenci se s tem pripravljajo na službo, ki ima veliko odgovornost: na strokovnjaka reklame. Kozje mleko kot prehrana. Kozje mleko vsebuje razne alkalije, dočim povzroča kravje mleko kisline. Kozje mleko se prebavi v 30 minutah, dočim je 'treba za isto množino kravjega mleka 2 uri, da se ga popolnoma prebavi. Kozje mleko vsebuje železo, kravje mleko ne. Kozje mleko lahko reši večkrat nebogljenčku življenje. Zato ne vihajmo nosu, če govorimo o kozjem mleku. Ka»j Je abstinent? Sinček: Oče, kaj je to abstinent? Oče: To je človek, ki pije pivo in vi- M ^ rl/v* 'Sfrafr X marresrsM V p C P R N T K jutra V M a r I b’ o r u, "dne 14 VIT 1931. •L Zevaccfft V senci jezuita ZgOdOviUSkl [Q8WUk 166 Ni ji šlo v glavo, kako je dosegla ta zaželjeni cilj S tolikšno lahkoto. Ihtela je tiho, ne misleč na to, da bi si otrla oči. Celo uro je stala tam, plakala in gledala. Z nekakšno plahostjo je stopila v mesto, s plahostjo, ki je delala njene korake rahle, kakor, kadar je stopila po rimi v Parizu v cerkev, iščoč zavetja pred mrazom in snegom. Nekaj trenutkov nato je dospela do gradu. Orad se ji je zazdel kakor bajna palača, v kakršnih prebivajo vile. »O Bog, kako je krasno!« je zamrmrala z globokim in odkritim občudovanjem. Počasi se je približala ograji kakor da jo vleče ueodoljiva hipnotična sila. »Izgubi se!« je kriknil zdajci arkebuzir. »Izgubi se, baba, sicer te ustrelim!« XXVIII. Margentinina hči. Pustili smo Franca I. v trenutku, ko se je vrnil v svoje stanovanje, ogledavši si vse straže, razpostavljene okrog gradu. Nad Srečanjem z Manfredom in Lantnčjem je bil kralj pozabil nenavadno noč, ki jo je preživel poleg Magdalene Peronove, noč ljubezni in sovraštva, ki se Je končala s tragično sliko Ivana Siromaka, kako Se je zgrudil v mlaki krvi z razparanim grlom. Vse tč reči so se naravno obnovile v Francovem •pominu v tistem trenutku, ko se mu je zazdelo, da je ukrenjeno zadostno vse, kar je zahtevala previdnost spričo navzočnosti obeh rokovnjačev. »La Šarenjre, ali si utrujen?« je vprašal Svojega tovariša. »Da, Veličanstvo, ako gre zame; ne, ako gre za službo Vašega Veličanstva.« »No torej, ali nisi truden,« je rekel kralj, kakor da je slišal samo drugi del odgovora, »vzemi si oboroženo spremstvo in preiščl hišo, pred vrati, skozi katere si me pustil nocoj. Aretiraj vsakogar, ki ga najdeš v tej hiši.« »Tudi če bi našel žensko?« »Če najdeš žensko, še prav posebno.« »La Šatenjre, ali si utrujen?« je vprašal svojega .vek, ki mu ga je bil naložil kraljevski pajdaš, in to ravno v trenutku, ko Se mu je hotelo najbolj spati. Franc I. je bil Vse prej kakor zaspan, dasi so pričale njegove oči z zardelimi trepalnicami in njegova bleda lica o resnični utrujenosti. Bodi si tako ali tako, kralj ni ukrenil ničesar, da se spravi spat. Basinjak mu je pomagal samo, da se je preoblekel. Nato je ukazal Franc I. svojemu komorniku, naj da obvestiti mlado vojvodinjo FontenbloSko, da jo na-merja posetitl, In velel, da naj ga pusta samega. Kakor je bila njegova navada, kadar ga je kaj hudo nejevoljilo, je začel dirjati ra^iurjeno semtertja, Nato se je ustavil zdajci pred velikim ogledalom, kjer se je lahko videl od glave do nog, Ogledovati se z veliko pozornostjo, je bila tudi ena izmed njegovih navad; koketen sicer ni bil tako, a rad se je prepričal, da je še zmerom trden in da ne peša. Ogledalo mu je pokazalo sliko močnega moža, atleta 3 širokimi, masivnimi ramami in silnimi, mišiia-stimi nogami; nehote se je nasmehnil. Bil je v resnici korenjak, ne orjak, pač pa to, kar imenujemo v naših časih lepega moža. Življenje v taboriščih, silne telesne vaje, vojna sama — vse to je bilo vtisnilo njegovemu nastopu nekaj divjega in surovega; vse črte njegove postave so se ujemale v neutajljivi nasilnosti, njegova silhueta je bila prava bojevniška podoba srditega samca težkih oblik; v blestečem jeklenem oklepu in čeladi z visoko perjanico, sedeč na orjaškem konju, ki je bil takisto ves v že-lezju, je moral delati resnično grozen vtis na svoje sodobnike ter buditi v ženskah občudovanje, kakršno goje po navadi do vsake sirovine, ki se rada bije in goni. Vse, kar je bilo v njem divjega in sirovega, pa je znatno milila skrb, ki jo je posvečal svoji zunanjosti; naravnost oboževal je svoje roke, izkušaje jih ohraniti vedno bele — kar je bilo prav redka stvar med gospodo onega časa, o katerem nam sporočajo zgodovinarji, da je bil najpogostejši in najvsiljivejši parfum nežnega spola v dvornih krogih — smrad po telesni nesnagi! Sila mnogo časa je posvečal vseka-terim podrobnostim svoje toalete, in Basinjaka si je bil vzel samo zato, ker je znal ta komornik Česati brado in lase kakor nihče drugi. Ko je tako ugotovil, da vsaj po zunanjosti še vedno lahko velja za prvega plemiča v svojem kraljestvu, je Franc I. pogledal svoj obraz še nekoliko pozorneje. In zdajci je izginil njegov smehljaj. Na obrazu so se množili znaki prenagle starosti. Velike, globoke brazde so mu orale čelo; lici sta se bili obesili; in z grozo je spoznal, da mu zadnji mesec res sivi brada in lasie. Trepalnice so se mu robile rdeče, in pogled se je kalil. »Izgubljen sem!« je zamrmral Franc I. in se spustil v naslanjač. »Izgubljen sem... in nič me ne more oteti. Rable se ml je zaklel, da mi najde zdravilo, toda Rable je izginil. Strahopetnež in podlež, kakor vsi njegovi tovariši, me je zapustil prav po Izdajalsko ... prelomil je svojo prisego ...« Kralj si ni hotel priznati, da je tudi on prelomil svojo prisego s tem, da je sam dal usmrtiti Doleta, dasi je bil prisegel, da ga hoče otetl. Sicer pa ni dvoma, da bi bil pritekel Rable brez odlašanja nazaj iz Italije, kamor se Je bil skril pred kraljem in Lojolo, samo če bi bil izvedel resnico. Toda Rableju je bilo neznano, da se je Diana Poatješka polastila pisma, ki ga je bil pisal Francu I., in zdravila, ki mu ga je bil pripravil. »Izročiti se kateremu izmed ranocelnikov, ki me obdajajo,« je godrnjal kralj, »bi ne pomenilo nič drugega, kakor pospešiti svojo smrt. V vsem mojem kraljestvu ;e bil samo edeh resnično zmožen oteti me, pa Še ta je pobegnil! Kakor vse kaže, sem izgubljen... Oh, biti kralj in ne moči ničesar! Poveljevati Vojnikom, razpolagati z vsem narodom po svoji volji, razvneti krvavo vojno, kadar se mi ljubi, poditi škadrone v smrt, uklanjati z mahljajem svoje roke milijone bitij, ki trepečejo v mojem pogledu — sam pa biti poražen po ženski!« Ob tej besedi se ie spomnil noči, ki jo je bi! pravkar preljubil v objemu Magdalene Feronove, in val krvi mu je zalil obraz. Takoj nato pa je sovraštvo premagalo poželjenje in zamrmral je: »Samo, če jo najde La Šaten;re! Tristo hudičev, to se razume, da mora ona pred mano v pekel!...« In spet ga je streslo, ko je slišal svojo zadnjo besedo. »Pekel!« je dejal sam pri sebi. »Da, da, to me čaka!« In kakor v nagli prikazni je zagledal strahote bratov, očetov in soprogov, ki so morali umreti v Bastllji, ker so bili napoti njegovim ljubavnim nasladam ... Ta slika je bila tako mogočna, in njegova domišljija je izzvala 'grozeče prikaze v tako jasnih barvah, da je kriknil In planil kvišku, roko na ročniku V gostilni Dravograd, Maribor, Smetanova ulica 54 se toči prvovrstno štajersko vino liter 8 Din. Tudi biljard stoji na razpolago. Za obilen obisk se priporoča gostilničar. ________________________________________ 2034 Iščem postrežnlco za 4 ure na dan. Javijo naj se v upravi Večernika od 8. do 10. ure predpoldne. U Orehova Jedrca zdrava, približno 30 kg, zelo poceni na prodaj v tovarni bučnega olja Hoch-mttller, Maribor, Taborska ul. 7. 2022 \\oruarske majice od Din 9 naprej. Eksportna hiša »Lu-na Maribor, Aleksandrova cesta. 1722 Učenca sprejme trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26. 2011 Več potnic za obisk privatnih strank v Mariboru sprejmem. Naslov v upravi. 2036 Kupim polico, visoko ca. 2 50 m, d ,lgo tudi ca. 2.50 m s predali, visokimi ca. 25 cm. Naslov v upravi lista. 1900 Vinotoč Makovec, Vinski dol 175, otvorjen. Izvrstno vino, dober jabolčnik. Se priporočam za o-bilen obisk. 2007 Izgubil sem včeraj med 15. in 16. uro v mestnem parku srebrno uro (brez verižice), k< kaže tudi datum. Najditelja prosim, ds jo odda na policiji. 2035 Dražba lokala V Stolni Ulici Sl. 1 (sedal trgovina z bonboni) se bo vrllla julija 1931 ob 15. url popoldne v Mariboru, Stolna ulica št. 1. Pred dražbo je treba položiti 5000 Din kavcije. — Najmanjši ponudek znaša 1860 Din mesečno! r,/\>rCibo '/V> O. O (T. SOKLIČ y, Maribor lastopnild »e sprejmejo Sedai kupite Crenne de chin Crepne salin Crenne geomette Crenne monsole Crenne faille Crenne .Jeanette Cron'-'' Geon»pfte fmnrtme MafcM««tte Pn"1