Novo me&žo, 26. junija 1953 Ceaa 13 ffli Stev. 25 Leto IV. Lastniki m Izdajatelju Okrajni odbori 9ZDL Črnomelj, Kocerjc Id Novo mesto. — Izhaja v§ak petek. — Odgovorni urednik Tnie Gosnik. — Uredniitvo in uprava: Novo mesto. Cesta ko-pttndanta Staneta Ji. — Postni predal it - Telefon nredniitv« In oprave 127. — TekočI račun pri Narodni banki v Novem m«stni 614-T-JSi. — Letna aatoenlna SM din. polletna 250 din, Ctlrtletns 123 din. — Tlaka tiskarna •Slovenskega pororevalrac v LJubljani lisi Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Okrožni javni tožilec Leon Pedhaveci Pcmanikanje državljanske zavesti, slaba kontrola in prikriwon|e to glavne vzroki porasta sos podari kesa kriminala V zvezi z vedno pogostejšimi primeri gospodarskega kriminala, o katerem se v naši javnosti v zadnjem času veliko razpravlja, smo se obrnili na okrožnega javnega tožilca * Novem mestu tovariša Leona Perhavca in ga prosili za razgovor 0 vzrokih čestih pojavov te vrste kriminala. Iz razgovora z njim posnamemo: »Razpravljanje o gospodar tkem kriminalu se je v zadnjem Času preneslo na organizacij-SZDL, kakor tudi na razne ob lastne organe. Vse t0 dokazuje, da je ta pojav družbeno politični problem, ki nujno mora zanimat vse delovne ljudi. Sovražnik so cia'ističnega razvoja je že spozna da z neposrednimi napadi na te me'ju naše družbene ureditve n more zavreti njenega razvoja. Zato je prenesel svojo borbo na po dročje krimina>!a, kjer skuša zavirati nas" gospodarski naprede Razumljivo je, da je gospodar-iki kriminal močnejiši v jndustri sko razvitejših krajih, venda.r se je tudi v nažih dolenjskih okrajih, kj so v primeru z drugimi okraji gospodarsko zaostali, v letu 1952 in letošnjih prvih mesecih nevarno razbohotil. Čeprav nc moremo govorit; o naraščanju splošnega kriminala, je gospodarski kriminal v porastu in zavzema precejšen obseg. Na področju Dolenjske je bilo v letu 1952 i'zmed vseh oseb, ki so bile poklicane na odgovor pred sodišče zaradi ka; vih dejanj, kar 27 % takih, ki so •e zagovarjale zaradi gospodar-tkegu kriminala. Zaradi tatvin in poneverb 5 milijonov dinarjev šikode G^podarski kriminal se pojavlja v oblaki tatvin, utaj, poneverb preko nevestnega poslova- nja do najrazličnejšega prekupčevanja z lesom, živino in pod. Vse to vodi po eni strani do zniževanja življenjske ravni poštenih delovnih ljudi, po drugi strani pa povzroča občutno denarno škodo našemu gospodarstvu. S tatvinama, utajami in poneverbami je bilo lani povzročeno gospodarstvu Dolenjske za skoraj 5 milijonov dinarjev škode — to je v tistih primerih, kjer je bila škoda ugotovljena in so bili storilci obsojeni na povračilo. K temu moramo prišteti še vrsto primerov, kjer ni bilo škode, ker so se stvari dobile pri storilcih in se jrim odvzele. Dostikrat se škoda ne da ugotoviti Lz različnih vzrokov, gre pa prav tako v težke milijone. V lastnem podjetju Je kradlo 54'/i obtoženih oseb Vzrokov za porast kriminala te vrste ne moremo iskati le v premiili kaznovalni politiki sodišč, kajti v nekaterih primerih so bile izrečene tudi najhujše kazni, ki jih dopušča zakon. Tako je bila na primer uslužbenka Narodne banke v Kočavju Stancerjeva obsojena zaradi poneverbe 750.000 din na dosmrtno kazen strogega zapora, uslužbenec KLO Dvor, Ciril Jordan, pa za poneverbe na 5 let strogega zapora. Vzroke moramo iskati največkrat v premajhni zavesti delavcev in uslužbencev. V letu 1952 in v letošnjem Samo razpravljanje je premalo treba le presti k defan V nedeljo 14. junija je bil v Novem.mestu redni, letni občni zbor iJveze borcev novomeškega okraja. Število članstva je v enem letu naraslo za 374 novih članov, tako da Je sedaj v okraju 5.767 članov Zveze borcev. Poleg okrajnega i& 2a občinskih odborov ZB obstaj« še 32 pododborov. Lani se j* delo v organizacijah odražalo zlasti pr. posameznih manifestacijah, proslavah in v sodelovanja pri partizanskih patro-lah. Občinski odbori ZB so dal. več predlogov za občinske praznike. Napravljen je b.l popis partizanskih otrok in socialno šibkih družin, vendar ta popis ni popoln, vsaj v nekaterih občinah ;ie, in je potrebno podatke ponovno preverjati. Posamezni odbori so se zadovoljili celo s tem, da so poslali, samo nekaka priporočila brez utemeljitve. Kakor prejšnja leta, tako se Je tudi na letošnjem občnem zbora veliko govorilo o skTbi za partizanske druži.ne. Govora je bilo o zbiranju zgodovinskega gradivi za Dolenjski muzej. Razpravljali so o slabostih v delu organizac.j, saj na primer obe. odbora Dol. Toplice in St. Jernej etos niti občnega zbora nista izvedla, in o podobn.h napakah. Bilo je tudi govora o dodeljevanju kredita za obnovo vojnim oškodovancem, pri katerem se prav tako delajo napake, kar vse kaže na nedelavnost nekaterih organizac.j in posameznih borcev. Občinski odbor Trška gora je na primer odkril, da je kar 8 neupravičencev prejemalo invalidsko podporo, čeprav r*> majc pogojev niti 2a članstvo v ZB! Cas je, da bi organizacije in posamezni člani Zveze borcev pr.šh od stalnega razpravljanja, registriranja napak in slabosti ter ugotavljanja, kaj je potrebno, k delu in da bi organ:.zacija Zveze borcev postala tista najbolj borbena sila, ki bi sproti reševala na revolucionarni način vse krivice. Le tako bo postala naj-zvestejši in najbudnejši čuvar pridobitve narodno-osvobodilne borbe To Pa je tudi njena glavna naloga. pr. Od tedna do tedna Naš pregled bi lahko danes naslovili tudi od Sing Man Rijevib korejskih pustolovščin do posledic vzhodntneniskih krvavih dlogod" kov. O teh dveh zadevah se na zunanjejolitičnem področju naj-več goiori, hkrati pa povezujeta te kopco drugih mednarodnih problenpv. Na pagu podpisa premirja na Koreji, e je Stankovi južnokorej-ski precsedmk Smg Man Ri prr stopU prav zločinskega dejanja: spustil f iz taborišč ujetnike, ki se nočej* repatriirati. To je seveda ittfkio ogorčenje kitaUko-ser vernokoejerjali v podjetjih in ustanovah, kjer so bili usiužbeni. Drugi vzrok je v pomanjkanju vsakršne kontrole s strani vodstva podjetij in zaradi prevelike domačnosti. Imamo značilen primer tatvin v Tkalnici MLO Nove mesto, ki so se vrstile skoraj vse leto in je en sam delavec pokradel blaga v »kupni vrednostti nad J00.0C0 din. Pri tako majhnem podjetju bi morali tatvine odkriti, če bi imeli količkaj kontrole nad zalogami blaga. Zelo malo je primerov, da bi podjetja sama odkrila kriminal. Skoraj vedno ga odkrivajo preiskovalni organi. Niso redki primeri, da skušajo kolektiv- z raznimi sklepi omogočati nezakonito okoriščanje posameznika kot je to primer v Mestni klavnici v Novem mestu, kjer je celoten kolektiv odobril upravniku neplačilo provizije, čeprav je vedel,da je to nezakonito. Tudi revizijska služba Je preSibka Kako pomanjkljiva je revizijska služba pove primer JankoviČa, po- slovodje občinske trgovine v Skoc-janu, ki je v kratkem času ponc-veril 400.000 din, ne da bi mu kdorkoli prišel na sled. Naša revizijska služba nastopi šele takrat, ko je kriminal že nastal in potem samo Še ugotavlja škodo. Šibkost revizijske službe je zlasti očitna pri poslovanju v kmetijskih zadrugah. Ta služba bi morala bi'ti preventivnega značaia, to je, da z redno kontrolo prepreči pojav kriminala, ne pa da ga porem samo ugotavlja. Marsikje skušajo kriminal utajiti, da ne bi trpel ugled podjetja ali posameznika v kolektivu. Proti gospodarskemu kriminalu se moramo boriti z vsemi sredstvi in ne samo s kazenskim progonom. Tudi tu velja pravilo, da je bolje zlo preprečevati kot pa ga potem preganjati. To je predvsem naloga množičnih organizacij, kajti v našo mlado industrijo prihajajo ljudje, ki nimajo skoraj nobene proletarske zavesti. Slaba ali nikakršna kontrola ter Škodljiva domačnost in drugi taki pojavi nebudnosti samo ustvar-•ajo ugodna tla za razrast gospodarskega kriminala. Proti ^emu pa se mora boriti družba kot celota z vsemi sredstvi«. Živahni zbori S1ĐL rajini V Beli krajini so bili pred dnevi zaključeni občni zbori va. ških organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva. Kakor je predvideno, bo okrajna konferenca 28. junija. Navzlic neprimernemu času in razmeroma slabim pripravam so bili občni zbori v nekaterih osnovnih organizacijah prav živahni in stvarni. Ljudje se vedno bolj zavedajo, da je sestanek ali občni zibor SZDL tisto mesto, kjer se lahko vsak o vsem pogovori in da prav tu prihajajo do polnega izraza mišljenja posameznikov in predlogi za naše gospodarsko, kul-turno-prosvetno in idejno politično delo. V organizaciji I terena v Črnomlju so med drugim razpravljali o potrebi razsvetljave posameznih sektorjev mesta, o čiščenju ceste ter ureditvi mestnega parka. Izrazili so tudi že- POPIS Ž8VBNE Od 1. do 5. julija bo na ozemlju FLRJ popis živine po stanju z dne 30. junija 1988. Število gospodarstev, ki jih bo zajel popis in način popisovanja, bo predviden s posebnim navodilom. V odloku Odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta je rečeno, da bo priprave, organizacijo in popis vodil Zvezni zavod za statistiko in evidenco, ki bo izdal tudi potrebne obrazce in na. vodila. Okrajni ljudski odbori pa morajo dati zavodom za statistiko in evidenco na razpolago potrebno število uslužbencev. Ijo, da bi bil Čim prej sklican zbor volivcev. Skladišče »Ko-teksa« je na neprimernem kraju, kar so že večkrat ugotavljali. Ljudski odbor mestne občine je že izdal odločbo o preselitvi skladišča, vendar to do dneva občnega zbora še ni bilo izvršeno. Člani so kritizirali nehigiensko okolico pri mestni pe-kariji. Tik za pekarijo je nam-rei dvonšce s svinjaki. V Črnomlju so člani spet ugotovili, da ni nobenega prostovoljnega dela, s katerim bi Crnomaljci lahko veliko pripomogli k lepšemu izgledu mesta. V načrtu je gradnja doma Franca Rozman3-Staneta, vendar se ne morejo zediniti, kje naj bi dom stal. Tudi v metliški občini so bili občni zbori SZDL vsaj ponekod dobro obiskani. Na teh so predvsem razpravljali o gospodarskih problemih. Delo občinskega ljudskega odbora ni povsem zadovoljivo, kar je prav gotovo tudi posledica premajhne pomoči SZDL ljudskemu odboru. Novi odbori SZDL bodo morali vse bolj živo prijeti za delo kot so dosedanji. Od skupnega dela ljudskega odbora in odborov SZDL je odvisen vsak uspeh kraja in občine. Na Sinjem vrhu je bila udeležba slaba, vendar so se pogovorili o važnih gospodarskih zadevah. Pri njih je veliko neplodne zemlje, ki nič ne dona-ša. Izrazili so željo, da bi prišli strokovnjaki, pregledali sestav zemlje in predlagali, kaj napraviti, da bi tudi ta dajala dohodek. Kogar danes zanese popotni korak skozi Novo mesto, se začuden ustavi na Vratih- Po široki tlakovani cesti teče vsakodnevni promet, ki ga od časa do časa preseka ostra sirena velikih avtobusov ali osebnih avtomobilov, s katerimi se številni tujci vozijo v osrčje Jugoslavije ali pa se vračajo v svojo domovino. Na robovih ožinv2 na Vratih in na Kidričevem trgu pa nenehno ^pojo dleta kamenarjev in vrve zidarji in ostali delavci, ki urejajo in dopolnjujejo stare oporne zidove, urejajo ceste, odvažajo odvisen material in podobno. Vrata dobivajo svojo podobo in bodo dostojan okvir vsega, kar misli Novo mesto v tem okolju zbrati in posta- viti v spomin vsem, ki »o žrtvovali najdragocenejše, kar so imeli — svojo kri in življenje — da domovina v svobodi živi in raste. Na vogalu opornikov ob Kre-siji je že vlit betonski temelj, na katerem bo stal iz mogočnih kam?nitih kvadrov sestavljeni podstavek za prvega izmed spomenikov, za »Talca«, Jakob Savinšek, mladi ljubljanski kipar, je s pravim vživetjem in občutjem ter mojstrsko veščino oblikoval vzorno lepo telo mladega junaka v trenutku, ko se, privezan ob morilski kol, ruši pod svlnčen-kami fašističnih osvajačev naše zemlje in našega ljudstva. Pa tudi v tem zadnjem hipu, ko že beži življenje od njega, živi v njem še ves upor, ki ga označuje v zadnjem naponu nabreklo mišičevje. Njegova glava še ni omahnila na prsi, v njegovem obrazu ni nikake predsmrtne groze, iz prsi mu ne vre krik obupa. Uporno se proži glava in tesno zaprte ustnice razodevajo nezlomlje-nega duha. Levica je še trdno stisnjena v pest, med tom ko se na desnici v nastopajoči smrti že prožijo prsti kot v zadnjo zaobljubo in zadnjo prisego svobodi, za katero daje svoje življenje. Spomenik bo odkrit 22. julija, s čemer bo Novo mesto počastilo državni praznik Slovenije. Vida Tomšič o orgai spremembah in nalogah ženskih organizacij Predsednica AFZ Jugoslavije tov. Vida Tomšič je v svoji izjavi za tisk in preko radia Beograd nakazala nekatera najvažnejše naloge, ki stoje pred organizacijo AF2. To vprašanje bo tudi glavno področje dela IV- kongresa AFZ Jugoslavije, ki bo 26. in 27. septembra letos. Tov. Tomšičeva je poudarila, da smo od zudnjega kongresa asna 1950. leta napravili v političnem življenju pomemben korak naprej v socializem: ustvarjena je bila Socialistična zveza delovnega ljudstva kot organizacija vseh državljanov. Obstoj splošne enotne množične organizacije Pa zahteva tudi reorganizacijo ženske organizacije in spremembo načina dela pri vzgoji žena- Uapačno bi bilo danes ločiti vzgojo žena Semič in Vinica precei pred Metliko n Črnomljem Neredno plačevanje davkov resno ovira gradnje v Beli krajini Zadnje čase plačevanje davkov v črnomaljskem okraju močno šepa. Skupno 1 zaostan-ki iz leta 1952 in letošnjimi predpisi dolgujejo davčni zavezanci okrog 30 milijonov dinarjev. V zaostankih prednjači Me. tlika, ki se »postavlja« z lanskimi dolgovi in s polovično poravnano akontacijo za leto 1953, roko pa J1 Podaja Črnomelj, kjer so vprašanje pobiranja davkov prav tako zanemarili. Nasprotno pa imata n. pr. občini Semič in Vinica poravnano vso prvo akontacijo za 1. 1953. Neredno plačevanj« davkov resno ovira redna javna dela, ki jih je letos predvidel okrajni ljudski odbor. Občine so prepustile glavno breme davčne izterjave uslužbencem okrajne uprave za dohodke. Zelo samostojno dela občina Predgrad, pa tudi na Vinici se odborniki resno zanimajo za redno vplačeva. nje davkov. Ce ne bodo pobrani davki, tudi ne bo sredstev za komunalna in ostala javna dela. Med največjimi zaostankarji so zasebni obrtniki, ki so na splošno precej /slabši plačniki kakor kmetje! Samo v Črnomlju dolgujejo obrtniki nad 900 tisoč dinarjev! Dosti težav povzroča pri pla-1 čevanju rednih davčnih obrokov pozna končna odmera za leto 1952, ki izkazuje poleg tega precejšnjo razliko. Tako morajo davčni zavezanci sedaj plačevati poleg rednih obrokov še lansko razliko, torej dvojni obrok hkrati, pri čemer gre prav verjetno za nepravilne lanske predpise. Tam, kjer so davčne komisije, sestavljene iz vrst samih davinih zavezancev, v resnici pošteno sodelovale pri odmeri davkov, so pritožbe zelo redke. Občinski ljudski odbori so na javnih deskah izobesili davčne osnove vseh zavezancev. Tako se lahko vsakdo seznani s svojim iu sosedovim davčnim predpisom. Največ pritožb je bilo doslej v občini Črnomelj, kjer nekateri člani davčne komisije niso hoteli sodelovati pri delu. VREME za čas od 25. Junija do 5. Julija: Sredi tekočega tedna krajev ne nevihte, sicer do konca ted na lepo vreme. V začetku prihodnjega tedna 2 dni nestalno vreme s padavinami, nato do konca tedna lepo vreme. Izterjavo davkov bo treba v Beli krajini, prav tako pa seveda tudi v mnogih drugih dolenj skih občinah, vzeti resno v ro ke. Od davkov je odvisno red no poslovanje občin in okrajnih ljudskih odborov, v nemali meri pa tudi gradnje in razna javna dela. V Jurjevici p o napredki 13. junija je bil v Jurjevi. pri Ribnici polletni občni zb kmetijske zadruge. O plodn delu KZ Jurjevica smo v t šem listu že večkrat poroč Tudi tokrat se je videlo, gre zadruga krepko nar Uspeh jurjeviške zadruge pravilno oceoila tekimo\ komisija pri Glavni zad zvezi v Ljubljani, ki je lagala, naj se zadrugi ko* boljši na Kočevskem pode nama nagrada v znesku dinarjev. Zadruga v Jurjevici, '. sega tri vasi: Jurjevico, 1 Breze, je zajela v člans* odstotkov gospodarstev r od splošne politične dejavnosti SZDL, temveč je treba nasprotno stremeti za tem, da se žena čim bolj vključijo v organizacije Socialistične zveze. Ze na zadnjih kongresih Zveze komunistov in Socialistične zveze je bila povdarjena potreba po vključitvi žena v Socialistično zvezo. Kot rezultat tega so se ponekod že pokazale težnje za ustanavljanje posebnih sekcij žena pri okrajnih in drugih vodstvih SZDL. Obstojajo mišljenja, da danes ni več potrebna enotna ženska organizacija s popolno strukturo. Zastopniki tega mišljenja poudarjajo, naj se žene bolj vključijo v delo organizacij Socialistične zveze. Za to naj skrbi tudi njihova sedanja organizacija, odnosno njene sekcije. Precej razširjeno je tudi mišljenje, da naj žene ustanavljajo svoje lokalne organ' zacije brez teritorialnih me in z lastnimi imeni- To naj ■ visi od žena samih. 2ene se lahko vključijo tudi v društev prijateljev mlad' Rdečega križa. Ostale m-organizacije pa jim n' ga jo pri tem. Glavni cilj je najti nač'in, kako se naj bolj uveljavijo in re je družinske, prosve' ge probleme. Pole ženskih organizacr stojala samo zvei ni' • -A sebna organizacija. S tem v zvezi obstoja predlog, da se naj AF2 na IV- kongresu spremeni v Zvezo žena ali pa Zvezo ženskih organizacij. Ne gre torej za enotno organizacijo, temveč za zvezo raznih vrst ženskih organizacij z raznim' imeni. Vsaka od teh organ: cij pa bi se naj kolp' vključila v SZDL. Ob koncu je tov. šičeva dejala, da razpravljal tudi najkočljivejšem lemu — o r vasi. \ 6tran 2. DOLENJSKI LIST* Stev. 25 Zatiranje koloradskega trobca letos ni zadovoljivo S Okužbe po koloradskem hro. šču so vsak dan številnejše. V prihodnjem času moramo računati na ie močnejše okužbe, ker so bili dosedanji pregledi zaradi vremenskih razmer slabi in bo v kratkem času nastopil že drugi zarod. V novomeškem okraju Je do sedaj prijavljenih okrog 130 okuženih parcel. Gotovo Je, da vse okužbe še niso odkrite. Pri posameznikih lahko še opazimo, da se ne zavedajo nevarnosti, ki Jo povzročajo nepravočasno odkrile okužbe. Hrošča ne bomo zatrli, ker je že tako močno razilrjen, dolžnost vseh pa je, da ga sproti uničujejo z obiranjem in s pomočjo Škropljenja in zapraševanja. Vsi pridelovalci naj računajo na to, da bo potrebno krompirjeve nasade v nekaterih področjih že letos obvezno škropiti in zapraševati. Druge pomoči pri močnih okužbah ni. Letošnja akcija zatiranja ima razne pomanjkljivosti, Pri množičnih pregledih zelo nagaja stalno deževje od sredine maja dalje. Zaradi tega pregledi niso redni, pa tudi sicer je težko izvrševati preglede na premo. krih njivah. Po drugi strani nekatere splošne kmetijske zadruge niso posvetile tej akciji nobene pažnje. Kljub temu, da so bile pravočasno obveščene, niso imele do odkritja ckužb na zalogi kemijskih sredstev. Sele po odkritju okužb so uvideli, da Je treba nekaj pokreniti kot n. pr. KZ Smarjeta, Otočec in so naročile kemijska sredstva. V tem času so morali kmeto. va'ci iskati sredstva pri sosednih zadrugah. Da v bodoče ne bo nikjer primanjkovalo kemijskih sredstev in zaprašilcev, je dolžnost upravnih In nadzornih odborov splošnih kme tiskih zadrug, da poskrbe za pravočasno naročilo sredstev In aparature v zadostni količini in številu. Nič manj važno nalogo imajo vsi lastniki krompirja. Njihova dolžnost je, da pravočasno u go- tove okužbo. Popolnoma Je zgrešeno mnenje, da bodo odkrivali okužbe množični pregledi. Množični pregledi so samo konirola dela posameznikov. Pri kmetovalcih, kjer ob priliki množičnega pregleda odkrije.lo večj» okužbe, ki so starejšega datuma, Je nujno potrebno pričeti t uporabo kazenskih mer. Vsak kmetovalec Je dolžan, da okužbo takoj prijavi občinskemu ljudskemu odboru in naj takoj poskrbi, da bo izvršil škropljenje ali za. praševanje. Vsi občinski ljudski odbori so prejeli dovolj navodil glede zatiranja hrošča s kemijskimi sredstvi. Bojazen pred uporabo arze-naiov pri škropljenju je nepo. irebna, potrebno je samo s škropivom pravilno ravnati. Arzenat je strupen In zato Je treba paziti, da ne pride škropivo v roke otrokom, da pri uporabi škropiva ne Jemo in kadimo ter da škropivo ne pride v dotik s krmo. Delovanje arzenatov je zelo učinkovito; ličinke In hrošči poginejo, čim použijejo listje krompirja, ki Je poškropljeno s Škropivom. Ce združimo v škropivu še bakreno apno ali modro galico, hkrati tudi preprečujemo pojavo krompirjeve plesni, ki se bo letos zaradi stalnega deževja močno razširila. Uspeh v zatiranju bo učinkovit le na ta način, če bodo vsi kmetovalci upoštevali navodila. Vsako zatajevanje okužb je škodljivo za okolico In bo v bo. dočih mesecih zahtevalo le še več dela. Nekaterim nI prav, da morajo v letošnjem letu plačevati kmetijska sredstva. Naj samo primerjamo, koliko plačajo letno za modro galico, ki jo porabijo v vinogradih, pa bodj vid tli, da «o izdatki z; škropljenje krompirja zelo niz. ki. Kljub temu Je krompir mnogo koristnejši, ker Je osnovna hrana za ljudi In za potrebe prašičev. Okrajni ljudski odbori so do letošnjega leta da-kemifslra sredstva brezplačno. Ker so pa okužbe tako številne, Je edino pravilno, da vsakdo plača škropivo sam. Ce hoče imeti manj izdatkov, naj vsakdo pravočasno odkrije okužbe. Kmetijstvo po svetu Ameriška kmetijska proizvodnja je dosetjla v letu 1962 rekordni pridelek, ki presega povprečne pridelke iz leta 1935 do 1939 za 43%. Pri tem je značilno, da lani niso povečali obdelovalnih površin, ampak so povišanje pridelkov dosegli z zvišanjem proizvodnosti vseh, ki so v kmetijstvu zaposleni. V letu 1952 se je zmanjšalo Število farmarjev za 250.000, pri tem pa se je proizvodnost povečala v odnosu na predvojni čas za 70%, v odnosu na leto 1951 pa za 5»/.. Torej z zmanjšanjem števila zaposlenih v kmetijstvu so dosegli znatno večje pridelke in to zaradi povečanja mehanizacije kmetijstva in uporabe umetpih gnojil. Pridelki pšenice: svetovni pri. del-ek pšenice v letu 1952 znaša 197 milijonov ton, kar je rekordni pridelek. Pred drugo svetovno vojno je bilo svetovno povprečje 174 milijonov ton Povečanje gre predvsem v dobro dežel Severne Amerike, to je Združenih držav Amerike, TOjnfKJp in Avstraliie kot Dos'e dica poboljšane obdelave in večje uporabe umetnih gnojil. L. R. Ali že imate v Vašem kraj'u poverjenika Prešernove družbe? (f) DOBRE KME1 ZNANI KMETOVALEC FRANC DOLINSEK PRAVI: V jeseni sem pisal, kako sem napravil silosne jame in s čim ter ko'ko sem jih napolnil. Kot vidim, se kmetovalci za silose zelo zanimajo. Marsikdo je že prišel pogledat, kakšne so jame in kako živina to žre. Zato bom na kratko opisal, kako krmim s silosno krmo. Vzemimo primer: dve kravi, težki 400 do 450 kg, dobita en koš rezanice (10 kg) in en koš Ljudske tehnike v Mokronogu: kmetijski i. — Mokronoška kmetijska zadruga, ki ima norejski, poljedelsko-sadjarski, gozdarski in zadnje čase razvila živahno delavnost. Sa-•sekov ugodno vpliva na de!o in rast teh > posebno dobro deluje semenski odde-ia odbora. Letos pričakujejo, da Jim vsajenega semenskega krompirji da-Ta vso mokronoško dolino. Lani Je »nov dinarjev vsega prometa, od narjev dobička. Vsestransko žiletom mokronoške doline pot silaže (20 kg). To dam dvakrat na dan. Ena krava dobi dnevno 10 kg rezanice in 20 kg'si'a.ž\ Tako sem krmil živino vso zimo, krave pa so mlečnost obdržale tako kot tedaj, ko so bile na paši. Živina se na silažo tako navadi, da se kar trga za njo. Da Je silosna krma res dobra, je dokaz, da jo jedo tudi konji, če se navadijo nanjo. V zadnjem članku sem opisal silosne okrogle jame, narejene iz betona. Krma se pokrije z zemljo. Danes sem preizkusil štirioglati silos, ki sem ga imel nad zemljo. Narejen je iz kamna in ometan z apneno malto. Krma je pokrita s plevami in obtežena z drvmi. Tudi ta se mi ie dobro obnesel. Zato objavljam, kako sem ga pripravil. Pri listnici sem imel dva napol zidana svinjaka. Ker ju nisem več potreboval, sem še nekaj dozidal in dobil silos 3X2, visok pa 2 m. Za napolnitev sem porabil šest voz sveže krme. Ta silos je zidan s kamnom in ometan z apneno malto, vogali pa so zaokroženi. Da bi pokril krmo z zemljo, je bilo precej težavno, zato sem se odločil za tale način: Na krmo sem nanesel za en Proslava pri B »do vincu pod Gorjanci Proslave občinskega praznika 29. t. m. pri Badovincu (Zajcu) se bo, kot smo Izvedeli udeležilo tudi več borcev Gor-janskega in Belokranjskega odreda, ki so na ta dan slavili leta 1942 veliko zmago nad fašisti. Znanih nam je 28 še tirih borcev, ki so bili na proslavo še posebej povabljeni in nam bodo sami opisali takratno borbo. Pričetek slovesnosti bo ob 10. uri dopoldne. Na popoldanskem rajanju bomo marsikateremu borcu po dolgih letih stisnili roko, prav tako pa tudi našim vrlim mamicam, ki so v času najhujšega trpljenja našega naroda čutile z nami. Zato 29w junija vsi na proslavo občinskega praznika Gotne vasi! -er komolec na debelo ječmenovih plev. Nato sem ves prostor pokril z deskami. Na deske sem naložil en kubični meter klanih metrskih drv. To se mi je prav dobro obneslo, krma se je dobro usilirala. Marsikateri kmetovalec, ki je opazoval silosn? jame, se je izgovarjal, da bi na-letel na talno vodo, če bi kopal v globino, drugi je spet rekel, da ima trd svet, ki se ne da kopati itd. Sedaj pa sem ugotovil, da je opiđsemriti rilo* sezidr« iz kamina in omstan z apneno malto, prav tako dober. Krma, pokrita s plevami in deskami ter obtežena z drvmi, se dobro skisa in ne splesni. Nekateri se izgovarjajo, da nimajo snovi za silos. Jaz pa pravim, da z dobro voljo vse gre! Veliko posestnikov je, ki imajo travnike daleč od doma. S«no kosijo pozno, da je prezrelo. Tudi z otavo črkajo, da jo težiko posušijo. Ce bi seno in otavo pokosili ob pravem času, bi jim zrastel otavič za silos. Imeli bi trojno korist: dobro seno, dobro otavo ter otavič za zimo kot svežo krmo. Kmetovalci, ki imajo travnike blizu doma, lahko po zgodnji košnji pasejo na travnikih in živine ni treba krmiti v hlevih z njivskimi krm skini i rastlinami. To je predvsem detelja, krmska koruza, trava, ki jo kosimo po mejah itd. Vse to lahko spravimo v silos. Največ silosne krme dobimo, če posejemo dosti zelene krmske koruze po strnišču. Posejmo manj ajde in manj repe, pa več zelene krmske koruze. Ajda večkrat ne obrodi in dobimo nazaj samo seme, z repo pa je dosti dela. Koruza nam da največ! Brez koruze ni silosne krme, brez silosa ni dobre kmetije. Franc Dolenšek V NEDELJO 28. JUNIJA VSI NA ZNANE konjske cirks v Šentjernej! Vsi prav dobro vemo, da Je eden izmed glavnih vzrokov nizkih pridelkov v našem kmetijstvu velika razširjenost rastlinskih bolezni in škodljivcev. Proti marsikateri nevarni bolezni ali škodljivcu a= sploh ne borimo, bodisi iz objektivnih ali subjektivnih razlogov, kajti borba nI ravno poceni in enostavna, po drugi strani pa si še vedno ne damo dopovedati, da so pravočasni' učinkoviti ukrepi najboljši in najbolj poceni. Naši sadjarji vse bolj spoznavajo, da brez škropljenja ne bodo mogli rešiti sadnega drevja- Naš vinogradnik prav dobro ve, da brez škropljenja proti peronospori v vinogradu ne more pričakovati nobenih uspehov. Po katastrofalni letošnji spomladanski pozebi, kakršne ne pomnijo niti najstarejši vinogradniki, smo opazili, da se je naših ljudi marsikje polastilo obupano razpoloženje, kar ni prav nič čudnega, če pomislimo, da navzlic težkemu stanju, v katerem se na 6ploŠno nahajajo naši vinogradi, vinogradništvo predstavlja zelo važno panogo našega narodnega gospodarstva. Kljub temu, da so naši kmetijski strokovnjaki Poletno zstrsn e ameriškega Kaparfa ie ietos posebno važno Letošnje splošno zimsko škropljenje jablan in hrušk z rumesa-nora in trajno deževje spomladi je zelo prizadelo ameriškega ka parja, ki se je v lanskem vročem poletju precej razširil. Sedaj sredi Junija, se še ne opažajo okužbe mladih plodov z značilnimi rdečimi kolobarčki okrog novega prlsesanega kaparja letošnjega prvega rodu. Takšne okužbe na plodovih so bile n. pr. vidne že v prvih junijskih dneh lanskega leta. Tudi na vejicah še ni opaziti gibljive ličinke kaparja, pač pa se vidijo številne belkaste pegice, kjer je bil v preteklem letu kapar in povzročil pordečenje lubja pod pegico. To so znaki propadanja kaparja vsled zimskega škropljenja in neugodnih vremenskih prilik. Toda vmes še najdemo okrogle ličinke In pod njimi preživele lanske kaparje rumene barve, nov vir za letošnjo okužbo. Zato je priporočljivo tudi poletno škropljenje z novejšimi kemičnimi sredstvi, izmed katerih ge-ss-rol, pantakan in perfektan ubijajo gibljive kiparjeve ličinke. Ta škropiva niso nevarna za človeka in toplokrvne živali. Najučinkovitejše kemično sred- stvo zoper kaparja Je f o s f e r -no, pri katerega uporabi pa Je vsled njegove strupenosti potrebna previdnost. Ker uničuje fosferno v 0,05% vodni raztopini (pol kozarca na 100 litrov vode) kaparja v vseh njegovih oblikah, torej tudi pod ščitkom, smatramo fosferno za odlično sredstvo za poletno škropljenje. Škropljenje z navedenimi! sredstvi se opravi po izvrženi košnji sena pod sadjem v normalnih prilikah v začetku junija, v začetku julija in v prvi polovici avgusta. Fosferno uporabljajo v Inozemstvu že dalj časa in tudi pri nas je že preizkušen. To sredstvo navaja v strokovnih knjigah dr. Janežlč (»Varstvo rastlin«), ing. Masten (»Boj proti ameriškemu kaparju«), je v sadjarskem koledarju in v letošnjem letaku »Sadjarji« od Kmetijskega preiskovalnega in poskusnega zavoda v Ljubljaln. V 12. številki strokovnega glasila »Sadjant iz leta 1951 navaja dr. Janežič: »Z vestnim zimskim in poletnim škropljenjem moremo zanesljivo za-treti kaparja«, ing. Masten pa pravi v svoji knjigi, da kaparja ne moremo povsem uničiti samo z zimskim škropljenjem, katerega naj zato redno dopolnjujemo s poletnim škropljenjem. M. B. takoj po katastrofi izdali potrebna pismena in ustmeni navodila, kako postopati s po. zebljeno vinsko trto, vidimo, d?, marsikdo ni ničasar ukrenil Se hujše pa je dejstvo, da mar. slkje naši vinogradniki navzlu opozorilom niso zaceli pravo-časno škropiti proti peronospod ali paležu, tako da bodo posle-dice spomladanske pozebe čutili še v prihodnjih letih tud. zaradi poškodb po peronospori Peronospora Je v naših vre< menskih prilikah najobičajnej' ša in najnevarnejša bolezei vinske trte. V vlažnih poletjih kakor je bil na primer slučaj ' letu 1948, posebno pa še v 16-tošnjem letu, ko prijaznega vremena kar ne moremo dočakat, je nastop bolezni tako moča;, da lahko le z rednim, pogostili in pravočasnim škropljenje^ rešimo, če ne že vsaj nekd pridelka, pa vsaj vinsko trt'-Ta nevarna glivična bolezsfl vinske trte se najraje širi 6 ob toplem in vlažnem vrem-nu. Zaradi hladnega vremena v letošnji spomladi smo pr« okužbo opazili precej pozno- V zadnjem času pa so pogoji a razvoj peronospore tako p>-voljni, da se okužbe vrsti0 hitro ena za drugo, seve?m trti ne pomagamo! Ker smo v našem listu o rr*-voju peronospore, kakor tudi• znakih ter načinu borbe že risali, naj danes opozorimo nf*e vinogradnike samo na sledeče: 1. Ce škropimo prepozno, o Je po okužbi, ne bomo dosejll uspeha. 2. S škropljenjem moratio zadeti spodnjo stran listov. 3. Bolj učinkovito škropi dobimo, če vlivamo raztopflo moaTe galice v apneni betž, kot pa obratno. 4. Sledimo pozivom antip^o-nosporlčne službe, ki objadja pravočasno roke za škropje-nje. Vinogradnikom resno svitu, jemo, da se ravnajo po pied-njih navodilih. ing. L. H. Povečajmo pridelek kmetijskih rastlin! S pravilno uporabo in pravo vrsto umetnih gnojil lahko občutno povečamo pridelke. Po sestavu ločimo umetna gnojila v dušična, fosforna, kalijeva in mešana gnojila. 1. DUŠIČNA GNOJILA Iz te skupine je najbolj poznan či.lski soliter. Uvaža se iz južnoameriške države Chile in vsebuje 15—16% dušika. Je značilno gnojilo na »listje« ali »glavo«, ker takoj učinkuje, je v vodi lahko toplji.vo in njegov dušik deluje tako, da dobijo rastline temno zeleno barvo in bujno ra-ščo. Uporablja se spomladi za oslabljene ozimine, kakor tudi za okopavine, zlasti za vrtnine. Sol.ter vleče nase vlago in ga moramo shranjevati v suhem prostoru. 100 kg čilskega solitra poveča pridelek žit za 3—4 mtc, krompirja za 15—20 mtc in pese za 40 mtc. Trosi se le ob suhem vremenu, ker vlažno listje požge. Apneni dušik se izdeluje pri nas v Rušah in ga že vsi dobro poznamo. Nadomestuje nam dragi čilski soliter. Vsebuje do 20^ dušika. Deluje bolj počasi in ga ne moremo uporabljat, za listno gnojenje, ker bi sicer listje močno popalil. Vsebuje še do polovice apna in je priporočljiv za težke in na apnu revne zemlje. Trosit, ga je treba na grobe brazde In takoj zabranati. Težko ga je trositi, ker močno praši in škoduje očem in dihalom. Tudi na travnikih se dobro obnese, posebno če je dosti ^lage in zatira mah na travnikih. Dajemo ga do 2 mtc pri žitih in do 4 mtc na travnik.h. Naoljen dušik ne praši. Amonijev sulTat je tudi odlično gnojilo z 20% dušika. Deluje bolj počasi kot čilski soli.ter in trajnejše. Dosedaj smo bili vezani samo na uvoz. Letos je bil na razpolago sulfat iz Francije. Pridob.va se pri pridobivanju koksa iz odpadlih voda. 2. FOSFORNA GNOJILA Najstarejše gnojilo so kostne moke. Poznamo surovo in razkle-jeno kostno moko. Surova deluje dolgotrajno, razklejena hitreje. So prikladne za ozimine in detelje. Poleg fosforne k.sline vsebuje tudi apno in nekaj dušika. Superfosfati so pri nas rudnin-skegar izvora, dobijo pa se včasih tudi kostnli suiperfosfati. Vsebujejo 16 do 18% topljive fosforne kisline. So hitro delujoča gnojila in se uporabljajo večinoma s-pomladi. Trosijo se tud. na ozimine in se takoj prebranajo. Vplivajo na klenost zrna, okus sadja, vsebino beljakovin v krmi itd. Povzročajo boljšo oploditev ajde lin žit in povečajo pridelek. Potrebujemo od 2 do 4 mtc superfosfata po ha. Tomaževa žlindra je naša stara znanka, ki se je sedaj težko dobi. Izdeluje se pri velikih plavžarskih podjetjih jekla. Dosedaj smo jo uvažali. Vsebuje 15 do 18% fosforne Kisline. Deluje počasi, trajno, trosi se v jeseni za vse pridelke, da st do spomladi razkroji oziroma raztopi. Je vezana na apno do 55% in deluje dobro na vlažni h \n\v-nikih, na deteljah in povsod lam, Kjer zetniji ©rUnanikuio jfina. Posebno se obnese tri stročnicah. Potrebujemo je od 4 do 8 mtc po ha, kar zaleže za 3 leta. Je najboljše gnojilo za trav^-ke. 3. KALIJEVA GNOJILA Kajnit je sedaj redko gnojilo; marsikateremu je pod tem imenom oznaka za umetna grojila sploh. V prodaji je sedaj kalijeva sol, ki vsebuje 40% kal.ia. la ta gnojila smo vezani samo nauvoz in je razumljivo nijhovo večkratno pomanjkanje. Kaliva sol- se hitro topi in dobro dsluje na tvorbo škroba in sladkorja v pridelkih. Preprečuje sluPaj s superfosfati poleganje žit,vpliva na trajnost in okusnost Pridelkov sadja, trt itd. Za žita rabimo do 2 mtc, za okopavne 2 do 4 mtc kalijeve soli na l na-Za okopavine kot so kronP'r, pesa, korenje, repa itd. je kalijeva sol nepogrešljivo gno.il0- Koliko umetnih gnoj.l lotre^ bujemo na 1 ha je zelo raiHčno in zavisi od predhodnega inoje-nja z gnojem ali gnojnic*, od setvenega načrta, kako je ztmlja izčrpana itd. Pri uporabi »met-nih gnojil je \potrebno pehati zemljo in zaragi tega izdati (Nadaljevanje p(ih-> 11 Slovenci )venske klerikalne voditelj'e idi javno in okrito priznal ega lista« leta 1919: ti sredi meseca oktobra '■ovito hitro širiti gibanje : naši vodilni krogi so 'č čakajmo kana ter / atikan Nfarod-li, da i ena •ročje , str. pisal «. S. Ju-za :ko . * se ne v. Svoj naČrt o klerikalnih avtonomijah v Jugoslaviji je Vatikan razkril tudi v evropski javnosti. Pariški časopis »Le Petit Parisien« je 3. aprila 1919 objavil razgovor svojega dopisnika s kardinalom Gasparrijem, vatikanskim državnim tajnikom, ki mu je izjavil, da jugoslovansko vprašanje ni enostavno. Za Slovence in Hrvate je kardinal Gasparri nasveroval avtonomijo republikanske oblike ter naglasil svoje obžalovanje, ker je Antanta razkosala katoliško Avstro-Ogrsko. Zaradi svojih avstrofilskih grehov so se slovenski in hrvaški škofje ob razpadu Avstrije za nekaj časa potuhnili, postali neverjetno skromni v svojih zahtevah, računajoč na popolno ločitev Cerkve od države, in se razglasili za največje Jugoslovane. Na svoji konferenci v Zagrebu od 27. do 29. novembra 1918 so »radostno pozdravili zedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno neodvisno državo« in hkrati izrazili nado, da bo nova država priznala pravice katoliške Cerkve ter sklenila konkordat. Nadalje so se škofje izrekli za potrebno agrarno reformo veleposestnikov, tudi cerkvenih, in obljubili strpnost do ostalih ver. V vdanostmi izjavi papežu so Benedikta XV. prosili za blagoslov mladi Jugoslaviji in se izrekli za bogoslužje v narodnem jeziku. (Ljubljanski škofijski list 1919, št. ti) Te resolucije in poročilo o položaju, ki ga Je zahteval nuncij na Dunaju, je škof Jeglič 9. decembra 1918 poslal' v Vatikan po osebnem papeževem zaupniku benediktincu p. Bastienu. Toda iz Vatikana je namesto blagoslova in priznanja nove države prihajalo sovražno pisanje katoliškega tiska. Zaradi take politike Vatikana so se jugoslovanski škofje od 15. do 20. julija 1919 znova zbrali v Zagrebu, kjer so sklenili: »izdelati statut za avtonomijo glede šolstva in cerkvenega imetja; ponovno prositi sv. Stolico za potrditev privilegijev staroslovanske službe božje za vso državo SHS; prositi, da se čim prej sklene pogodba (konkordat) s sv. Stolico...« (Lj. Škof. list 1919, št. 8.) S sklepi škofovske konference sta škofa dr. Jeglič in dr. sarič odšla v Beograd, kjer sta ju sprejela regent Aleksander in initister za vere, ki sta Jegliču obrazložila napete odnose med Vatikanom in Jugoslavijo. Nato se je Jeglič kot posredovalec odpeljal v Vatikan, kjer ga je 24. avgusta 1919 sprejel papež Benedikt XV. Kaj mu je papež dejal o sovražnem pisanju katoliškega tika v Italiji proti Jugoslaviji, Jeglič piše: »Rekli so mi (papež), da s temi listi niso v nobeni zvci, le toliko pazijo, da ne pišejo veri nasprotno. Kardinal Scapineli mi je isto rekel in dodal: Kako bi mogli mi braniti listom, dane bi podpirali vlade v njenem narodnem prizadevanju. Italijani so prepričani, da jim je za življenje vsekako potrebno Jadiansko morje, isto velja Gorici in Trstu, za katere osvojitev so se že 20 let pripravljali. . .« Tako je škof Jeglič 28. avgusta 1919 zapisal v svoj dnevnik. Svoje razgovore v Vatikanu je 30. avgusta 1919 še podrobneje opisal v »Slovencu«. Tam je omenil papeževo izjavo, da eržave SHS ne more službeno priznati, dokler ni sklenjen mir. Nsto pa je o »neslužbenem Rimu« priznal: ' »Mnogi dostojanstveniki, duhovniki in lajiki, so pa ris navdušeni za italijansko narodno (t. j. imperialistično — op. F. S.) politiko. Prepričani so, da je Adrijansko morje za obstanek Italije neobhodno potrebno; ravno tako mislijo o Goriški in Istri. Boje se, da jim bo ujedinjena Jugoslavija vedna nevarno^. Za duhovniške kroge pride v poštev še nepotreben strah, da se bomo katoličani v srbstvu kakor v velikem morju potopili. Z*to ni čudno, da prihajajo v liste vesti, da celo visoki cerkveni dostojanstveniki govore proti jugoslovanskemu ujedinjenju .., Kako me je bolelo, ko sem vse to gledal in opažal.. ju Vatikan je Šele 6. novembra 1919 formalno priznal državo SHS, ker se je prepričal, da so propadli njegovi protijugoslcvanski načrti. Vendar pa se njegovo stališče do jugoslovanske držaje tudi s tem ni mnogo spremenilo. 46098099611^^35855^3 Stev. 25 DOLENJSKI LIST Stran 3. Tudi v socialnem zavarovanju uresničujemo decentralizacijo Decentralizacija prodira vse in vse bolj v naše družbeno življenje. Demokratičnost v organih delavskega upravljanja, v organih oblasti, političnih organizacijah, društvih itd., skratka v vsem našem družbenem življenju se čedalje bolj uveljavlja. Družba odstopa naloge, ki jih j« v prvih povojnih letih držala v svojih rokah, ljudskim množicam. Te so že v tej kratki dobi dokazale, da so sposobne upravljati vrsto funkcij, ki jih je prej vodil državni aparat. Ustvarjajo se komune, ki bodo — gospodar, sko močne — vodile vse gospodarsko, kulturno in politično življenje. Med vrsto ustanov, kjer je decentralizacija v teku, spada tudi delavsko nameščenska institucija Zavod za socialno zavarovanje, kjer se domala vsi posli, ki jih je doslej vodil Republiški zavod, prenašajo na Okrajne zavode za socialno zavarovanje. S tem približujemo zavarovanje zavarovancem, Gibanje prebivalstva v Beli krajini V maju se je v okraju Črnomelj rodilo 30 otrok, izmed teh 18 dečkov In 12 deklic. Umrlo je 18 oseb, izmed teh 10 moških in 8 žensk. Porok je bilo 20. Gibanje prebivalstva v novomeškem okraju V maju 1953 je bilo v novomeškem okraju rojenih 135 otrok, izmed teh 67 dečkov in 68 deklic. Umrlo je 53 oseb, izmed teh 19 moških in 34 žensk. Porok je bilo v preteklem me-*eeu 54. RAZSTAVI V NOVOMEŠKI GIMNAZIJI IN UČITELJIŠČU Od 20. do 28. junija sta v *ta/vbah gimnazije in učiteljišča v Novem mestu odprti razstaivi risb Ln ročnih del. Priporočamo obisk razstaiv, ki kažeta iznajdljivost m delo naših dijakov. Odprti sta od nedelje od 9. do 12. ter od 15. do 18, ure. ki tudi upravljajo z njim s pomočjo delegatov. Poleg funkcij, ki jih zavod že upravlja, prevzema s 1. julijem tudi vse pokojninske spise od Republiškega zavoda, izplačevanje vseh osebnih in družinskih pokojnin ter invalidnin. Prebivalci novomeškega okraja se bodo od 1. julija naprej obračali za vse stvar^ ki so v zvezi z določitvijo in izplačevanjem pokojnin, na Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu. S tem bo posameznikom prihranjenih veliko izdatkov, ki so jih imeli dosedaj, ko so se v zadevah pokojnin in invalidnin morali obračati v Ljubljano. Ob decentralizaciji te službe je treba povedati nekaj besed o pridobivanju pravic socialnega zavarovanja. Miselnost mnogih prosilcev pokojnin in invalidnin je dostikrat kaj čudna. Ce je mogoče nekdo delal 2 ali 3 mesece na leto v gozdu ali kjer koli, kjer v največ primerih niti ni bil socialno zavarovan, si samo s tem se ni pridobil pravice do pokojnine. Človek, ki je bil nekaj let za hlapca ali deklo pri kakšnem večjem kmetu, gostilničarju, trgovcu, razni cerkovnik^ or-ganisti itd. zatrjujejo, da so bili »stalno zaposleni«. Ne manjka tudi izjav in potrdil raznih bivših zidarskih mojstrov, podjetnikov, trgovcev z lesom in drugih, ki potrjujejo, da je bil prosilec po več let pri njih nepretrgoma zaposlen. Nekateri prosilci gredo celo tako daleč, da podkupujejo priče, popravljajo razne listine, spričevala, delavske knjižic itd. Z ozirom na gornja dejstva jia zavod primoran dvomljive izjave, potrdila in priče izročati Javnemu tožilstvu, kjer bo treba posameznikom odgovarjati za neresničnost podatkov. Ni malo primerov, da si prosilci pokojnin delajo nepotrebne stroške, ko iščejo razna pisune, da jim pišejo prošnje, namesto da bi se predhodno obrnili za informacije na zavod za socialno zavarovanje, kjer bi do- tboovsko podjetje Ljubljana * poslovalnica novo mesto obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da je delovni čas na črpalki in v trgovini na Glavnem trgu v Novem mestu sledeč: \ ob delavnikih od 6. do 21, ure nepretrgoma i ob nedeljah od 6.do 10.ure I Izven tega delovnega časa se Izdaja blago proti pristojbini 50.— din za enkratno Izdajo bili pojasnila, ali bodo v okviru zakonitih predpisov z ozirom na dokazano službeno dobo uveljavili pravico do pokojnine ali ne. Se več kritike je treba izreči nekaterim občinskim organom, ki na razne prošnje brez premisleka stavljajo obrabljen stavek: »Priporoča se ugodna rešitev«. Verjetno je, da se posamezniki na zavedajo, da s priporočilom ,za ugodno rešitev prevzemajo nase vso odgovornost, ker so kot državni uslužbenci po zakonu dolžni dajati objektivne in resnične izjave- Pri nekaterih ljudeh močno prevladuje miselnost, da mora družba s socialnimi dajatvami dvigati življensko raven, pri tem pa se ne zavedajo, da je treba sredstva prej ustvariti, šele nato jih lahko družba deli. Vedeti je treba tudi to, da je mogoče življensko rav>?n dvigniti le z dviganjem proizvodnje, z ustvarjanjem večjega narodnega dohodka. Zakonski predpisi jasno določajo, kdo ima pravico do pokojnine, zato tudi poudarjamo: vse pravice tistemu, ki Jih je zaslužil in ki mu tudi po predpisih socialne zakonodaje pripadajo. M. Novomeške bodice NEKJE, A NE NEKOČ Sestanek. Dober referat. Zdajci pa umen moi je vstal: »Tovariši, govornik res vso snov izčrpno je podal; dovolite, na govor bom le dve besedici dodal! ..,« Poslušal sem ga uri dve, potem, škandal! zaspal... TEMPORA NON MUTANTUR Ko Neron mučil je kristjane, tri grozne je reči imel: ogenj, leve in »razglasno«, kjer je kup starih plošč vrtel. S KI S ANO A NE KISLO ZELJE Na novomeškem zelniku je precej »zrelih* glav; pa ne dotakni ktere se: so hude kot bavbav! NEKOČ Neko! je živel hudi moi, ta je kot Henrik Vili. bil: govoril je, govoril, pil, potem zalezel v vsak lokal in tam — ljudi moril. OB OGLASU NEKE OPEKARNE Reklama ceglarska nesrečna: je tam, kjer ste, res P REČI N A? Mar ni to starodavna: Prečna! UGANKA ZA NOVOMESČANE Odkar je utihnil K. A ... am, kdo vodi kolo zalih dam? (Se nadaljuje) /Tovariš' na Dolenjskem Ilustrirani tednik »Tovariš« je vpeljal hvale vredno navado, da od časa do časa posveti svojo številko tej ali oni naši pokra" jini in njenemu središču ter da jo v besedi in sliki predstavi z njenih raznih plati. Tako je svojo zadnjo, 25. številko posveti: Dolenski, oziroma njeni metropoli Novemu mestu in okolišu. Lepo urejene in bogato ilustri* rane dolenjske številke »Tovariša« so Dolenjci gotovo prav veseli, še bolj jo pa bodo veseli tisti dolenjski rojaki na tujem, ki d'dbijo v roko »Tovariša«, saj bodo videli slike iz domačega kraja, brali pa tudi o njegoivih problemih, rasti in razcvitu v novi državj in v novem času. Gotovo je vselej največja pri* vlačnost »Tovariša« njegov slikovni material. In s slikami je v tej številki Novo mesto in, deželica ob Krki bogato in smotr" no predstavljena, tako s svojimi pokrajinskimi lepotami, kakor z dokumentarnimi prikazi (arhitektura, industrija, NOV, komunalna dejavnost, stari no" vomešiki tiski in podobno). V tekstnem delu je najprej zgoščen toda topln naipisan članek uredništva »Tam doli na lepem Dolenjskem«, nakar sledi sestavek Pomembna poglavja iz naiše zgodovine, kjer potujemo skozi dolenjske čase od pradob, Rimljanov, srednjega in novega veka do sodobnosti, medtem Velik del narodnega dohodka v Deli kraiini gre v zrak Lani so Belokranjci »zapuši H« 45 milijonov dinarjev Izdatki za tobak predstavljajo pri potrošnikih v črnomelj-skem okraju še vedno največjo postavko. Za več kot 45 milijonov dinarjev so lani Belokranjci izpuhali tobačnih izdelkov, to je za dobri dve tretjini vsote, ki jo kmetje plačajo v obliki davkov celo leto. Povprečno so lani izdali za tobak oziroma tobačne proizvode po 1.889 din na prebivalca, kar pomeni najmanj 1 kilogram tobaka na velikega ali majhnega kadilca ali nekadilca v Beli krajini. Za ta denar bi lahko zgradili vsaj dve lepi šoli! Tudi za alkoholne pijače gre precej denarja, vendar tu statistika zajema samo majhen del izdatkov za pijače, kajti mnogo več kot v gostilnah (pa tudi na njihove izkaze se ne moremo preveč zanesti) se popije vina izven registriranih gostiln. Po statističnih podatkih je šlo lani na vsakega prebivalca za vino 689 din, za pivo 210 din, za žganje 120 din, za brezalko. holne pijače pa le 19 din, skupno torej za pijače vseh vrst po 1024 din na osebo. Te izdatke lahko mirne duše povečamo za 100%, to je za tiste nezapisane količine, ki se popijejo (seveda za plačilo) po raznih zidanicah in ilegalnih točilnicah. Razmeroma majhni izdatki za brezalkoholne pijače kažejo, da imajo Belokranjci rajši kaj »močnega«. (Morda bo letos pijača »Cockta—Cockta« spremenila strukturo izdatkov za pijačo?) Da pa se Belokranjci rad; tudi posladkajo, je razvidno iz izdatkov za sladkor. Skoraj 10 kilogramov na osebo so ga lani povprečno porabili. To je več kot ga porabijo prebivalci v novomeškem okraju, če vzamemo za podlago porabo v prvih treh mesecih letošnjega leta, po kateri bi bila potrošnja nekaj več kot 8 kilogramov na osebo v enem letu. ko Janko Jarc opisuje v posebnem članku najtrpkejso, pa tudi najsvetlejšo dobo Dolenjske za ćtsa druge svetovne voine: Ko je šel vihar čez Dolenjsko. Gospodarsko dejavnost novomeške* ga okraja obravnava sestavek Zgleriino zadružno gospodarstvo, Bogo Kome I j opisuje nekdanje in sedanje knjižnice v novomeškem okraju, o deležu Dolenj ske v slovenski kulturi (književnost, znanost, slikarstvo, glasba itd.) pišeta Tone Glavan in Jakob Mikolič. V številki sta zastopana tudi dva dolenjska poe" ta: Jože Cvelbar (pad'3l v prvi svetovni vojni, doma iz Prekope) s pesmijo Dolenjski deželici, in Severin Sali s pesmijo Na Trški g°ri- Priobčene s0 Pa slike dolenjskega barda Trdine, Ketteja (objavljena je tudi ma* .0 znana slika Kette kot maturant v Novem mestu), Kettejeve pesniške muze — Angele in Joža Cvelbarja. Trije, v Novem mestu živeči slikarji — Lamut, Mole in Borčič — kj »o zadnji čas razstavljali v Mali galeriji v Ljubljani, so predstavljeni s svojimi najnovejšimi stvaritvami. Temu delu Dolonjske je »Tovariš« posvetil svojo številko že tudi lani. Tako na svoj način uspešno propagira zanimanje za 11 prelepo in zanimivo, nekoć *ak0 zapostavljeno »deželico oi> Krki«. —n Prilagam listu en dolar v podporo V »Prosveti«, »Glasu naroda« in drugih naprednih listih am.ri-ških izseljencev beremo dostikrat takele objave: Ne pozab te — 5. julija v Novem maslu Velika tombola novomeškega Društva prijateljev mladine ob./ ta vrsto lepih dobitkov. Krasna SPALNICA iz prvovrstnega lesa bo stala srečnega dobitnika kon.aj 50 din. ŽENSKO DVO-KOLO ne bo nk dražje — le 50 dinarjev! — Oboje si lahko ogledate v izložbi »Opreme« pri ROGU na Glavnem trgu. Med tombolami so se naslednji lepi in dragoceni dobitki: 3 m kamgarna, 500 zidakov, 3 prašiči, 10 kubičnih metrov drv, 50 kg moke, brezplačna vožnja v Split, daljše potovanje z avtobusan po Jugoslaviji itd. itd. Tombolske kartice so ie v prodaji! Segajte pridno po njih — saj boste s ten- podprli plemenito prizadevnost Društva prijateljev mladine, ki bo s čistim dobičkom tombole podprlo letošnja letovanja, kolonije in taborjenja naše mladine! iVlktor Pirnat: Ressel in Uskoki Ob vznožju Gorjancev med Trdinovim vrhom in Opatovo goro se stiska v senco stoletnih bukev molčeče belo mesto belih samotarjev, kartuzija Pleterje. Opasano je z visokim obzidjem, da ne morejo čez radovedni pogledi zunanjega sveta. Klavzura je zelo stroga. Ženske smejo le v zunanjo sprejemnico in v zunanjo kapelo. Med zadnjo svetovno morijo Je tudi Pleterje doprineslo svoj delež in svojo žrtev. V borbi za svobodo slovenskega ljudstva je kartuzija izbrala pravo pot. Požrtvovalno je pomagala naši »veti stvari in rešila je nekaterega ranjenega partizana. Krvav obračun so zanesli sovražniki celo med njene posvečene zidove. Žalostni sledovi so še vidni. Pleterje pa si je z njimi postavilo časten spomenik. Konec lipovo-kostanjevega drevoreda opozarja obiskovalca nase kamnita plošča, vzidana v steno zunanje samostanske kapelic«. Z zlatimi črkami je zapisano: »Izumitelj ladijskega vijaka Jožef Ressel je od leta 1817—1821 kot c. kr. gozdar deloval v Pleterskih gozdih. Njemu v časten spomin posvetilo Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo 17. VI. 1911.« Mož, ki je s svojimi številnimi izumi zarezal globoko brazdo v gospodarsko življenje tedanje Evrope, je prvo svojo službo opravljal na naših tleh v pleterskih gozdovih, v kraljestvu ju beli menihi in sledili so jim komaj eno uro pešhoje. Ressel ima tam spominsko ploščo in od leta 1924 tudi spomenik. Pri nas je nad njegovim prezgodnjim grobom pri Sv. Krištofu vstal spominski steber, jeseni 1937. leta pa mu je ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov postavila reliefno spominsko ploščo v parku pred tehniško visoko šolo. Slovenska prestolnica je lepo cesto med Zmajskim mostom in glavnim kolodvorom nazvala po Resslu. Novo mesto pa je po velikem izumitelju imenovalo cesto, ki veže bivši stari most v Kandiji s Trdinovo cesto. Tako je povezan spomin na moža, ki sta vsak po svoje zrla na tajinstve-ne Gorjance ali Uskoške gore, kot so jih nekdaj nazivali nemški zemljevidi. Uskoki prebivajo onstran po Gorjancih. Kršni Zumberak je že nad štiri sto let njihova domovina. In če je res, kar trdi lokalna kronika, se mora svet ZumberČanom zahvaliti, da je Ressel postal oče ladijskega vijaka. Kartuzijo Pleterje je zgradit mogočni Herman II. Celjski. Leta 1406 so se vselili vanjo beli molčeči menihi, ki so vstajali »redi noči in legali ob visokem soncu k počitku. Blizu dve sto let so donele njihove hvalnice pod šiljastimi oboki in med vitkimi stebri veličastnega božjega hrama proti zdezdnate-mu in sončnemu nebu. Pa so od bajnih Gorjancev. Mnogo se je pisalo o Jožefu Reselu, znana je njegova borba za priznanje, uveljavljanje in obstanek. Oče ladijskega vijaka, po rodu severni Slovan, je med južnimi Slovani živel, delal in dotrpel. Usoda mnogih velikih mož je tudi njegova: priznanje Je Žel šele po smrti. Prva se ga je spomnila leta 1863 tehniška visoka šola na tudi češke Benetke. Od Lndu-tfrrijskih Pardubic je lepo in na kolah bogato mesto oddaljeno Črni. Jezuitsko gospostvo je bi lo še za nekaj let krajše od kar. tuzijanskega. Od leta 1772 dalje si je država lastila Pleterje ln »študijski zaklad« je užival sa-Dunaju, za tem njegovo rojstno mesto Chrudin, ki mu pravijo dove veleposestniške uprave, pri kateri je šttrilndvajsetletni Jožef Ressel tudi nastopil svojo službo kot c, kr. distriktni ali okrožni gozdar. Dve leti je bil Ressel že v tamošnji službi, poznal Je svoje gozdove in njegove ljudi, dober je bil z njimi in radi so ga imeli, ker je govoril z njimi po njihovo. Naneslo pa je, da so mu na službeni poti v Gorjancih ukradli Vlahi konja. Peš je moral v dolino. Vlahi pravi ljudstvo uskoškim prebivalcem onstran Gorjancev, Hitro se je razvedelo za nerodno tatvino, uskoški harambaša je zaznal za stvar in naslednjo noč sta tatova morala prignati ukradenega konja nazaj v Pleterje. Pleterski samostan ali grad, kar je tedaj bil, je imel v onih časih drugačno zunanje lice. Bil je ves v stolpih. V enem onih stolpov je stanoval in snoval Ressel. Kasno ponoči je začul pred grajskimi vrati topot konjskih kopit, zapel je zvonec nad vrati, oglasilo se je konjsko hr-zanje. Temna noč je pokazala Resslu, ki se je sklanjal skozi okno, hoteč dognati, kaj je pred gradom, le nekaj senc, ki so se naglo umaknile v goščo. Skočil je v vežo. S puško v roki sta z vratarjem previdno odrinila težka vhodna vrata. Nikjer žive duše. V smrekah se je oglašala sova, za vhodno kljuko privezan pa je veselo zarezgetal Resslov konjiček. Se ga je srečni gozdar objemal in miloval, ko je nenadno udušil vsak glas in stresel zi-dovje silen ropot. Prihajal je v smeri od Resslovega stolpa. Zaslutil je Ressel nesrečo. Ur. no je bil v svojem stolpu, pa v sobo ni mogel. Preklana so režala vanj sobna vrata, prašilo se je skozi široko špranjo. Razbili so jih. Nudil se jim je strašen pogled razdejanja: udri se Je bil strop in zgrmel v sobo, kjer je pred nekaj minutami Se delal Ressel, zgrmel je na mizo, ki je bila polna Izumitelje-vih načrtov. Bled je strmel gozdar predse. Vse je bilo uničeno. Ne vse! Ostalo je dragoceno življenje, ki ni klonilo pred udarci usode. Kljubovalo ji Je, človeštvo pa zdaj uživa plodov« te gigantske borbe. »Sest žemelj In štruco!« »Kifeljček in tri žemljice, da bom nesla domov otrokom!« Dolga vrsta žensk se gnete pred mizo prodajalne kruha na Glavnem trgu; vsem se mudi, vsaka bi bila rada prva postre-žena. Tržni dan je — zato je med kupci največ kmetic. »Ni več — zmanjkalo ga je! Počakajte, ženske, da ga še prinesemo!« Uslužne prodajalke pograbijo košare in odhite čez cesto — v mestno pekarijo, ki zalaga Novo mesto in bližnjo ter daljno okolico s kruhom in drobnim pecivom. Stopim za njimi in povprašam vedno nasmejanega tovariša Staneta Vovka, upravnika pekarije, in Ivana Ravnikarja, predsednika upravnega odbora, kako je s peko in preskrbo kruha v mestu. »Za Novomeščane bi ga bilo dobrih 1000 kg na dan dovolj, — veliko se speče prinesenega kruha — vendar ga precej več pokupijo okoličani! Od 3500 do 4500 kg kruha spečem0 v 24 urah, pa do 4 ali 5000 žemelj. Zadnjo soboto smo jih celo 12.000!« Ogledam si lepo urejeno parno pekarno, v kateri pravkar vlagajo žemlje v peč, vajenec pa podaja testo v razdelilni stroj, ki da prvo obliko bodočim hrustavkam. V kotu (počiva mešalnik, ki pregnete v 20 minutah do 200 kg testa. Sobota dopoldne je — čas izdelovanja drobnega peciva. Vsak popoldan nastopi delo prva izmena, ki gre domov šele pozno ponoči, ob dveh zjutraj pa jo nadomesti druga skupina pekov. Pozanimam se za njihove težave in načrte. Posebno brez zadnjih novomeški peki nikakor niso! »Milijon 240.000 dinarjev smo doslej vložili v obnovo in razširitev mestne pekarne,« mi pojasnjujejo. »Peč je modernizirana, kupili smo mešalec, uredili kopalnico, vsak trenu, tek imamo na razpolago mrzlo in toplo vodo; delovne mize so pravtako nove. Vse to smo uredili iz lastnih sredstev, včeraj pa smo — kupili kar celo hišo, v kateri delamo zadnja leta! V prvem nadstropju bomo s časom uredili skladišče moke, nujno pa potrebujemo sejalni stroj. Zdaj moramo presjatl vsak dan na roke do 1500 kg moke — to je naše najtežje delo. Potem se bo moka iz skladišča po lijaku vsipala naravnost v mešalnik. Uredili bomo še lep lokal za prodajo kruha, ki ga sedaj oddajamo Prehrani. Potem nas čaka bunker za premog, s katerim se pa ne strinjajo naši urbanisti...« »In Če zmanjka vode?« pora-dovedim naprej. »Tudi to se je že zgodilo — takrat pa hajd vsi z vedricami v Kandijo na studenec in jo nanosimo v. vodohram, ki ga imamo na podstrešju. Drži 3000 litrov in pri običajni porabi zadostuje za dan ln pol.« Tak je kolektiv novomeške pekarne. Kamor pogledaš, povsod vzoren red in snaga. Mrčesa tu ne boš našel. Vendar pa si drznem vprašati: »Kaj pa na polža ste še kaj hudi?!« Tovariš Stane Vovk me pogleda, se nasmeji, zamahne z roko in me povabi v skladišče, kjer imajo v sodih morsko sol. Potegne jo nekaj pesti na svetlo in ko ugledam med kristali kepice morskega blata, košček vrvice, kakšno posušeno travo in Se kaj, se ne čudim, da je navzlic vsej pazljivosti prišla nekoč v testo tudi hišica morskega polžka. Vsak dan kupujemo kruh, pa se zato spomnimo vsaj danes tistih, ki nam ga pripravljajo. Obisk v mestni pekariji nas prepriča, da skrbi za nas delaven, discipliniran in požrtvovalen kolektiv, ki mu je razvoj in ugled podjetja v resnici pri srcu. — k htdustrilizadja dafs Makedonlii novo podobo Elektrifikacija ln Industrializacija ustvarjata iz nekdaj najbolj zaostale Makedonije napredno republiko. V novi industrijski četrti glavnega mesta Makedonije v Skoplju grade poleg nove cementarne tudi moderno tovarno stekla, ki bo proizvajala letno 150 ton optičnega stekla in 4.800 ton upognjenega in ravnega stekla. S proizvodnjo bodo zaceli konec letošnjega leta. V Bitolju je pred kratkim začela noskusno obratovati nova tovarna za predelavo kož drobnice, s katero je Makedonija posebno bogata. T"Tova tovarna bo predelala na leto približno 750 »Pošiljam vam naročnino za nadaljnjih šest mesecev, prilagam pa se listu v podporo 1 dolar in 3 dolarje za gluhonemo mladino v Sloveniji...« Ali pa: »Obnavljam naročnino za naš slovenski list in prilagam upravi dva dolarja za tiskovni sklad. 45 let že berem naš list in ne bi hotel zamuditi nobene številki...« Lep običaj vpeljujejo tudi na* ročniki Dolenjskega lista — izseljenci v USA. Ko obnavljajo naročnino za naš tednik, priloži ta ali oni kakšen dolar v pomoč listu. Iskrena hvala za vse posla-1 no. Zal nam skromno odmerjeni prostor še vedno ne dopušča, da bi se lahko javno zahvaljevali vsakemu, ki z odprtim srcem pomaga listu pri njegovem razšir-jevanju in utrjevanju. Med drugimi nam je pretekli teden poslal Frank Aubel iz Wa-shingtona pismo, v katerem pravi med drugim: »Dolenjski list prejemam redno, več izvodov sem pa razdelil tudi že prijateljem Slovencem ... Sorodniki mi pišejo, da tam pri vas zdaj ni več tako slabo, le davki so še visoki. Tukaj je bilo včasih tako hudo, da še za kruh r.ismo imeli. Vendar — tu nas niso pobijali kakor so delali tam pri vas med vojno. In zdaj se tisti ravbarji in izdajalci tukaj skrivajo in njihove roke so še vedno krvave. Takih rok nobena ,žajfa' ne umije. In še ni dosti, kaj so tam naredili, zdaj še tukaj delajo proti Jugoslaviji... Tukaj vam priložim še en dolar za list. Pozdrav vsem bralcem Dolenjskega lista!« Vsak nas naročnik je brezplačno nezgodno zavarovan Naročnik George Gornik iz Bellinghama pa nam piše 23. aprila med drugim tole: »List mi je zelo všeč. Vidim, da napredujete, imate razne tečaje za mladino o gospodarstvu, dekleta se vadijo v gospodinjstvu in drugem delu — vse to je porok, da bo življenje lepše in udobnejše kot je bilo v onih časih, ko sem bil doma še za pastirja in potem za čevljarskega vajenca. Vidim pa iz Dolenjskega lista tudi to, da nekaterih ljudi pri vas vojna ni prav nič izučila, ne trpljenje in ne napori v obnovi domovine. Zaostalosti je še vedno veliko, pa raznega »ardušanja« in »aufbiksanja«. ton kož drobnice, v njej pa do ; fantovskih pretepov in podobne delalo okoli 150 delavcev. V novi predilnici »Makedonka« v Stipu, ki so jo pred tedni končno opremili z vsemi potrebnimi stroji, so te dni začeli z r-ed.no proizvodnjo. Letos bodo v novi predilnici izdelali okoli 1000 ton preje, kasneje pa letno 5 tisoč ton preje. ga! To so fantje z otroško pametjo — če so res fantje, bi se raje s pestmi po glavah nabili, ne pa drug po drugem padali... Prilagam listu v podporo en dolar in vas lepo pozdravljam!« V vsako hišo Dolenjski list! Berite in širite Dolenjski list! Vladimir Lamut: Otočec (olje) Da bi preprečili nadaljnje razpadanje gradu Otočec, je sklenil Okrajni ljudski odbor v Novem mestu skupno z Zavodom za zaščito spomenikov LRS in ob pomoči nekaterih podjetij, da se dragoceni spomenik preteklosti ohrani. Se letos bodo zaščitili nepokrite stene, popravili nekaj streh ter začeli z očiščevalnimi deli na grajskem dvorišču. V načrtu je, da bodo grad obnovili, uredili v njegovih prostorih restavracijo in hotel ter majhen lokalni muzej. Prekrasna okolica, kopališče v Krki in bližnjih Šmarjeških toplicah, predvsem pa izreden mir, ki vlada od Otočca do Struge ter bogata favna in flora, vse to bo z obnovljenim gradom vred ena najlepših turističnih točk še vedno premalo znane Dolenjske. Stran 4. DOLENJSKI D I S V Stev. 29 99 Lepo je, veš, mama, lepo kar sem umrl, bi hotel še -KAJUH- je živeti, toda, za enkrat umreti!" Padli borci in žrtve občine RIBNICA t. ALIC Alojz, Dolenji lazi, roj. 1906, padel 1943. 2. AN-DOLJSEK. Jože, Gorica vas 6a, roj. 1908, padel 1943. 3. AN-DOLJSKEK Anton, Gorica vas 9, roj. 1924, padel 1944. 4. AN-DOLJSEK Franc, Ribnica 109, roj. 1922, padel 1943. 5. ARKO Bogomir, Ribnica 57, roj, 1922, padel 1945. 6. ARKO Janez, Ribnica 57. roj. 1926, padel 1943. 7 BENCINA Ivana, Ribnica 117, roj. 1924, padla 1944. 8. BOJC Janez, Nemška vas 10, padel 1943. 9. CUJNIK Anton, Ribnica, rojen leta 1906, padel 1943. 10. DEBELJAK Franc, Hrovača 43, roj. 1908, padel 1942. 11. FELICIJ AN Radko, Ribnica 131, roj. 1912, padel 1944. 12. GRCA Alojzij, Ribnica 81, roj. 1924, nadel 1944. 13. ILC Ivan, Gorenja vas 23, roj. 1919, padel 1944. 14. ILC Ivan, Gorenja vas 20, roj. 1913, padel 1942. 15. ILC Stane, Gorenja vas 20, roj. 1920, padel 1944. 16. KLUN Franc, Bukovica 6, roj. 1907, padel 1943. 17. KLUN Karel, Gorenja vas 34, roj. 1926, padel 1944. 18. KLUN Anton, Bukovica 18, roj. 1918 padel 1943. 19. KLUN Jože, Hrovača, roj 1918, padel 1943. 20. KLUN Janez, Gorenja vas 16, roj 1927, padel 1945. 21. KLUN Ignac, Gorenja vas 16, roj. 1922, padel 1944. 22. KNAVS Franc, Bukovica, roj. 1911, padel 1943. 23. KORDIS Andrej, Gorenja vas, roj. 1922, padel 1942. 24. KO-SMRLJ Ivan, Gorica vas 44, roj. 1914, padel 1943. 25. KRA-TOVIL Jože, Ribnica 51, roj. 1919, padel 1943. 26. KRIZMAN Matija, Ribnica 67, roj. 1923, padel 1945. 27. KR2E Janez, Ribnica 90, TANKO Jože, Gorica vas 6, roj. 1923, padel 1943. 61. TOMŠIČ Andrej, Ribnica 200, roj 1898, padel 1942. 62. ZAJC Jože, Gorica vas 11, roj. 1925, padel 1944. 63. ZOBEC Franc, Dane 16 roj. 1923, padel 1943 64. LOVŠIN Janez, Ribnica 272, roj. 1912, padel 1944. 65, MR-HAR Stanko, Ribnica 178, roj 1912, padel 1945. 66. PERENIC Anton, Ribnica, roj. 1922, padel 1943. 67. LESAR Ludvik, Ribnica, roj. 1920, padel 1945. 68-BAMBIC Alojz, Ribnica, roj. 1922, padel 1942. 69. BAMBIC Alojz, Ribnica, roj. 1925, padel 1942. 70. SILC Alojz, Sajevec, roj. 1921, padel 1943. 71. KLUN Jože, Ribnica 221, roj. 1925, padel 1943 72. FRANCELJ Benedikt, Ribnica, padel 1941. 73. KLUN Ludvik, Bukovica 6, roj. 1914, ustreljen kot talec julija 1°*2 v Ribnici. 74 ARKO Bogomir, Ribnica, roj. 1924, uimrls v taborišču Au-schvvitz maja 1945. 75. ARKO Breda, Ribnica 28, roj. 1920, ustreljena marca 1945. 76. ARKO Darja, Ribnica 28) roj. 1922, ustreljena marca 1945- 77. ARKO Marica, Ribnica 28, roj. 1898, umorjena maja 1945 na Turjaku. 78. SMOLUH Ivana, Bukovica, roj 1888, ustreljena julija 1942. 79. KNOL Jože, Ribnica 58, roj 1901, ustreljen kot talec novembra 1942 v Ribnici. 80. KLUN Franc, Nemška vas 3, roj. 1925, ustreljen oktobra 1943 kot borec NOV, 81. ZALAR Drago, Ribnica 61, roj. 1925, umorjen marca 1944 v Velikih Laščah. 82. ZOBEC Franc, Dane 1, roj. 1859, ustreljen na svojem domu marca 1943. Al KO Jože, Ribnica, padel oktobra ]e" ta 1943. 84. ARKO Marija. Ritnica 16, roj. 1867, ubita pri bombardiranju novembra 1944. 85. Franc, Bukovica 21, roj. 1902, ustreljen kot talec julija 1942. 109. Al KO Janez. Ribnica 133, r. 1868 ubit pri bombardiranju nc» /embra 1944. 110. PUTRE Matija, Ribnica 136, roj. 1925, umrl v taborišču Mauthausen januarja 1945. 111. Pil KOVIC Franc, Ribnica 52, rojen 1900, umrl v Mauthausmu decembra 1943. 112. PELC Stane, Ribnica 34, rojen 1906, umrl v nemškem taborišču aprila 1944. 113. NOSAN Janez, Gorenja vas 6, roj. 1909, ustre' Ijen kot talec v Mengšu januarja 1944. 114. PAKIZ Radovan, Ribnica 79, roj. 1922, ustreljen kot talec avgusta 1942. 115. NI- GERLE Alojz, Hrovača, rojen 1905, umrl na poti iz italijanske v nemško internacijo oktobra 1943. 116. MRSE Stanko, Ribnica, roj. 1912, umrl v internaciji Padova januarja 1943. 117. BOJC Pavla, Nemška vas, roj. 1924, ustreljena decembra 1943. 118. ORA2EM Alojz, Bukovica 13, roj. 1896, umrl v nemški internaciji februarja leta 1945. 119. BURGAR Ivan, Ribnica št. 21, ustreljen 1944. 120. CESAREK Anton, Ribnica 36, ustreljen leta 1944. 121. JORAS Anton, Ribnica št. 148, ustreljen 1944. 122. LOVŠIN Stane, Gorica vas 16, ustreljen 1944. 123. MRSE Franc, Dolenji lazi 8, roj. 1930, padej 1943. 124. SMALC Franc, Dolenji lazi 4, rojen 1912, padel 1944. 125 SMALC Franc, Dolrnji lazi 30, roj. 1919, padel 1945. 126. TURK Franc, Dolenji ,azi 41, roj. 1906, padel 1944. 127. LOVŠIN Franc, Dolenji luj 40, padel 1943. 128 PETEK Franc Dolenji, lazi 40, roj. 1912, padel 1943. 129. PRE" LESNIK Anton, Dolenji lazi 6, roj. 1913, padel 1943. 130. RU-PARCIC Jože, Breg 19, roj. 1922, padel 1945. 131. KULHAVV že 29, roj. 1917, padel februarja 1944. ANDOLSEK Janez, Jurj£-vica 11, roj. 1912, padel oktobra 1. 1944. KOVACIC Stanko, Jur-jevica 1, roj. 1916, padel februarja 1944. PUCELJ Stanko, Breze 9, roj. 1925, padel aprila 1944. OGRINC Anton, Breže 29, rojen 1917, padei junija 1945. ZIDAR Andrej, Breže 3, roj. 1925, padel marca 1944. SILC Ludvik, Jur-jevica 42, roj. 1913, ustreljen od Italijanov 1942. TANKO Alojz, Jurjevica 52, roj. 1909, ustreljen od Italijanov novembra 1942. TANKO Rudolf, Jurjevica 52, roj. 1915, ustreljen od Italijanov novembra 1942. TANKO Janez, Juibrjcvica 51, roj. 1906, ustre-Ijn od Italijanov novembra 1942. OBERSTAR Viktor, Jurievica 40, roj. 1906, ustreljen od Ital -lanov julija 1942. PAJNIC Franc, Jurjevica 41, roj. 1923, ustreljen Okrajni odbor Zveze borcev v Kočevju In Pripravljalni odbor za proslavo 10. obletnice Zbora slovenskih odposlancev prosita vse bralce Dolenjskega lista v okraju Kočevje, vse svojce padlih borcev in žrtev NOB in njihove znance, da pomagajo pri zbiranju točnih podatkov In imen vseh tistih, ki so padli na strani NOB za svobodo. Svoje pripombe pošiljajte na Okr. odbor ZB v Kočevje ali naravnost Priprav. Ijalnemu odboru za proslavo Jesenske 10. obletnice Zbora slovenskih odposlancev. od Italijanov Julija 1942. SILC Janez, Jurjevica 8, rojen 1869. ustreljen julija 1942. SILC Neža, Jurjevica 8, roj. 1875, ustreljena od Italijanov julija 1942 ARKO Jože, Jurjevica 18, roj 1924, ustreljen aprila 1944. LESAR Neža, Breže 10, roj. 1906. ustreljena julija 1942. FRAN-CELJ Janez, Jurjevica 2 rojen 1909, umrl v Reniči januarja 1943. LOVŠIN Jože, Jurjevica 54, roj. 1904, umrl decembra le* ta 1942 na Rabu. ZALAR Jože, Breže 19, roj. 1838, umrl junija 1943 na Rabu. GORN.K Franc, Kot 3, roj. 1899, umrl januarja 1943 v Padovi. ZOBEC Anton, Kot 24, roj. 1895, umrl j&nuarja 1943 v Padovi. KENDA Franc, Kot 1, roj. 1914, umrl v Reni/M novembra 1943. Padli borci in žrtve občine KOSTELJ Rajonski aktiv Ribnica — slikan spomladi 1944 Stoje od leve proti desni: Slavka(?) — članica RO AFZ; TrobiS Stefan-AleS, član RK KPS; Sile Micka, članica RO OF; Klun Milan član RK SKOJ; Maležič Lipe, član RK SKOJ; Skodnik Vanda, član RK SKOJ; Zalar Jože; Stane(7); Ponikvar Jože, član RO OF; Knol Ana, članica RO AFZ; Sobar Peter, član RO KPS. Sedijo od leve proti desm: Stefan(,); Boje Jože, član RO OF; Marlca(7), članica RK SKOJ roj. 1914, padel 1944. 28. LESAR Jože, Nemška vas 49, roj. 1917, padel 1943. 29. LOVŠIN Franc, Gorenja vas 15, roj. 1909, padel 1945. 30. LOVŠIN ŠTEFAN, Ribnica 163, roj. 1917, padel 1944. 31. MALEZIC Filip, Gorenja vas 24, roj. 1924, padel 1943. 33. MARCIC Leon, Ribnica, roj. 1918, padel 1944. 34. MARCIC Roman, Ribnica, roj. 1916, padel 1944. 35. MLAKAR Zoro, Ribnica 19, roj. 1921, padel 1944. 36. MAJNIK Anton, Ribnica 61, roj. 1905, ca del 1943. 37. NOSAN Janez, Gorica vas 75, roj. 1903, padei 1943. 38. NOSAN Ferdinand, Bukovica 26, roj. 1225, padel 1945. 39. NOVAK Anton, Ribnica 43, roj. 1924, padel 1944. 40. PAHULJE Edvard, Bukovica 3, roj. 1921, padel 1943. 41. PAJNIC Ivan, Bukovica 2, roj. 1925, padel 1943. 42. PAKTZ Marjan, Ribnica 79, roj. 1919, padel 1943. 43. PELC Anton," Ribnica 41, roj- 1902, pad?l 1943-44. FELC Jože, Ribnica 76, roj. 1913, padel 1942. 45. PETEK Jože, Ribnica 76, roj. 1913, padel '1945. 46. PETEK Stanko, Ribnica 168, roj. 1913, padel 1943. 47. PETEK Marija, Gorica vas 25 roj. 1924, padla 1944. 48. PIĆEK Franc, Ribnica 54, roj. 1928, padel 1943. 49. PRELE5NIK Jože, Hrovača 21, roj. 1923, padel 1944. 50. PUCELJ Ignac, Breg, roj- 1900, padel 1944. 51. PUCELJ Janez, Ribnica 115, roj. 1903, padel 1943. 52 PUCELJ Jakob, Ribnica 113. roj. 1910, padel 1944. 53. PUCELJ Franc, Ribnica 113, roj- 1918, padel 1944. 54. PU-GELJ Ivan, Ribnica 90, roj. 1907, padel 1941. 55. RUS Franc, Nemška vas 48, roj. 1911, padel 1943- 56 SILC Janez, Sajevec 23, roj. 1913, padel 1944. 57. SILC Ludvik, Sajevec, roj. 1922, padel 1943- 58. SPOLAR Anton, Ribnica, roj. 1919 padel 1943. 59. SCHVVEICtER Pavel, Ribnica 61, roj, 1923 padel 1943. 6Q. ARKO Franc, Ri'bnica 16, roj. 1869, ubit pri bombardiranju novembra 1944. 86. BAMBIC Alojzij, Ribnica, roj. 1900, umrl februarja 1943 v Reniči, ItaJija. 87. CAMPA Jože, Dane 7, roj. 1906, ustreljen julija 1942 kot talec. 88. Bregar Ivan, Gorica vas, roj. 1911, ustreljen januarja 1943 v D i'blički gori, Črnomelj. 89. KERSNIC Štefan, Hro-vaiia, rojen 1907, bil ustreljen oktobra 1942 kot talec. 90. JA" VORNIK Janez, roj. 1924, komandant Gubčeve brigade, v borbi z Nemci pri Sv. Križu ob Savj ga je septembra 1943 raznesla mina. 91. CESAREK Alojzij, Ribnica 157, roj. 1903, padei dec. 1943. 92. CESAREK Ladislav, Ribnica 184, rojen 1926, ustreljen februarja 1945. 93. DIVJAK Sašo, Ribnica 50, roj 1920, ustreljen novembra 1944 v Mariboru kot talec. 94. DROBNIC Ladislav, Ribnica 100, roj. 1924, padel februarja 1945 na Štajerskem. 95. GORNIK Martin, Dane, roj, 1901, ustreljen kot talec julija 1942. 96. GORSE Leopold, Ribnica 130, roj. 1918, ujmrl v internaciji julija 1943. 97. GORSE Simon, Ribnica, roj. 1906, ubit oktobra 1942. 98. 11X1 Anica, Goremja vas 20. roj, 1924, ubita pri bombardiranju v Nemčiji kot interniranka. 99. SC-BAR Franc, Bukovica, roj. 18(i9, ubit junija 1942. 100. PAKIZ Emil, Ribnica 79, rojen 1888, ustreljen kot talec avgusta 1942. 101. NOSAN Frančiška, Bukovica, r. 1897, ubita jul. 1942 ob priliki požiga vsi. 102. NOSAN Franc, Gorica vae 5, roj. 1919, ubit od Nemcev 1944. 103. MR-har Jakob, Nemška vas 38, roj. 1892, ustreljen maja 1942. 104. MIHF.LIC Marija, Dane, rojena 1883, ubita prj bombardiranju marca 1944. 105. LOVŠIN Ferdinand .Goriča vas 52, roj. 1924, bil v NOV, pogrešan od 1942. 106. LEVSTIK Anton. Ribnica H, 118, roj. 1900, umrl na Rabu januarja 1943. 107. LESAR Ivan, Dpne §t. 22, roj. 1926, vsled prehlada v NOV umrl oktobra 1944. 106. ARKO Franc, Breg, rojen 1895, padel 1944. 132. RUS Franc, Breg 24, roj. 1916, padel 1945. 133. RUS Ludvik, Breg 24, roj. 1918, padel 1943. 134. PAJNIC Stanko, Breg št. 18. roj, 1921, padej 1943. 135. KOSOROK Franc, Dolenji lazi št. 52, roj. 1905, ustreljen kot talec 1944. 136. PETEK Janez. Breg 18, roj 1921, bil ustreljen 1942, 137. DEJ A K Štefan, Dolenji lazi 27, roj. 1921, ustreljen 1942. 138. KRANJC Anton, Dir lenji laizi 37, rnj 1900, umrl v internaciji 1942. 139. TU T K Franc, Dolenji lazi, roj. 1906, ustreljen 1943. 140. RUS Anton. Breg 24, roj. 1910, umrl v internaciji leta 1943. 141. SNUDERL Mirko —I CVAR Jože, Slatnik 14, roj. 1918 ,padel leta 1943. LOVšIN Ludvik, Sušje 13, roj, 1918, padel 1943. MRSE Anton, Zlebič štev. 9, roj. 1915. padel 1943. GOVSE Stane, Sušje 25, rojen 1921, padel 1943. LESAR Alojz, Sms.!*' 27, roj. 1913, padel 1943. PEROVSEK IVAN, Sušje 18, r<-jen 1908, padel 1943. PUv.'ELJ Anton, Ortnek 14, roj. 1907, padei 1943. PINTER Jože, Žlebih 23, roj. 1910, padel 1943. LESAR Franc, Sušje 27, roj. 1921, padel 1944. KOZAR Franc, Sušje 30, roj. 1922 padel 1945. CAMPA Ludvik, Slatnik 23 r. 1934, ubit pri binmbardfiranjiu 1942. RIC-LER Pavla, Zlebič 1, roj. 1894, ustreljena od Italijanov 1. 1942. KOZAR Ana, Slatnik 8, rojena 1863, ustreljena od Italijanov 1. 1942. ILC Neža, Slatnik 16, roj. 1872, ustreljena od Italijanov 1. 1942. POLJANC Avgust, Ortnek štev. 24, umrl v Gonarsu 1942. LOVŠIN Pavlina, Sužje štev. 7, roj. 1932, ubita od Italijanov leta 1942. LESAR Neža, Sušje 23, rojena 1929. ubita od Italijanov 1942. 7.GONC Dušan. Breže 13, roj. 1923, padel junija 1942. TANKO Rudolf, Jurjevica 51, roj. 1918, padie] "novembra 1943. ZAJC Jože, Kot 14, roj. 1909, padel avgusta 1942. — I/WSIN Vinko. Kot 28, roj. 1911, padel novembra 1942, ORAZEM Ignac, Bre" Seznam padlih borcev NOV in POS, aktivistov in ostalih žrtev fašizma, ki so v letih 1941 45, darovali svoja življenja za svobodo slovenskega naroda. PRIMOŽIČ Jožie, Potok 12, roj. leta 1904, padel v ro.^ki ofenzivi 1. 1942. PETROVCIC Ivan, Potok 15, roj leta 1907, padel leta 1943 v nemški ofenzivi. LUNDER Ivan, Potok 14, roj. 1920, padel leta 1943 na Štajerskem. OFAK Ciril, Potok 17, stopil v NOV leta 1943, od leta 1944 pogrešan, (rojen 16. IV. 1927). SELAN Anton, Potok 6, roj. 3. III. 1914, padel leta 1944 na Erjavcih — Pri-morska. JURKOVIC Miha, Slav-ski laz, roj. 12. X- 1922, padel leta 1942 v Borovcu. LISAC Jože, Slavski laz 18, roj. 20. IX. 1921, padel leta 1943 v Grčari. cah. OBRANOVIC Martin, Slavski laz 1, roj. leta 1913, padel leta 1942 v roški ofenzivi. LISAC Alojzij, Slavski laz 11, roj. leta 1917, padel spomladi leta 1945 na Vrhniki. KLOBUČAR Alojzij, Padovo 2, roj- 11. III-1913, padel leta 1943 na Turjaku. ZIDAR Jože, Padovo 3, roj. 16. VIII. 1899, padel leta 1943 na Turjaku. PAPEŽ Matija, Fara 10. roj. 12. VII. 1920, padel leta 1942 v roški ofenzivi. JURKOVIC Jože, Hrib 3, roj. leta 1912, padel leta 1942 na Hrvaškem. GRGORIC Alojzij, Planina 3, roj. 30. XII. 1909, padel leta 1944 v Žužemberku. MIHELCIC Matija, Vas 2, roj. 23. V. 1923, padel leta 1943. MARINC Matija, Vas 19, roj. 10. I. 1903, vstopil v NOV let* 1943, od istega leta pogrešan. BUKOVEC Jože, Slavski laz 19, roj. 1913 leta, padel leta 1945, kraj ni znan. JUZNIC Ivan, Slavski laz 10, roj. leta 1913, padel leta 1945 v Sremu — Sile. LISAC Leopold, Slavski laz 15, roj. leta 1913, umrl na posledicah katere je dobil v NOV leta 1945. BAVER Matija, Ku-želj 7, roj. 2. II. 1923, padel avgusta 1944 na Štajerskem. BAVER Vid, Kuželj 7, roj. 11. II. 1927, bil v NOV, leta 1948 umrl na posledicah. BOCKO Jože, Kuželj 18, roj. leta 1924, padel leta 1944 pri Sv. Gregorju. BAVER Matija, Kuželj 5, roj. leta 1924, padel leta 1944 pri Sv. Gregorju. GLAD Marija, Glad loka 1, roj. 26. VIII. 1922, padla avgusta 1942 pri Loškem potoku. LISAC Marija, Kuželj, padla julija 1943. OZANIC Drago, Grivac 4, roj. 29. VI. 1920, pauel leta 1943 v Drežmci. KU2EL1C-Kl Ivan, Grivac 1, roj. 3. XII. 1922, padel leta 1944 v Vipavski dolini. RACK1 Jože, Grivac 8, roj. 4. III. 1924, padel leta 1942 v kočevskem Rogu. SPILET1C Anton, Suhor 2, roj- 1916, padel v Žužemberku pomladi leta 1944. SP1LETIC Mirko, Suhor 2, roj. leta 1921, padel decembra 1942 v Suhorju. CRNKOV1C Matija, Podstene, roj. leta 1921, padel 'v Ravnah junija 1942. ŽAGAR Alojz, Podstene 4, roj. leta 1925, padel oz. umrl v partizanski bolnici leta 1944, vsled posledice ran. ŽAGAR Matija, Podstene 4, padel leta 1942 v kočevskem Rogu- DELAC Matija, Banja loka 36, roj. leta 1921, padel leta 1942 na Hrva. škem. SKANDILIC Jože, Slov. Briga 1, roj. leta 1917 padel oktobra 1943 na Jesenovem vrtu. KLARIC Ivan, Maverc 6, roj. 1920, padel leta 1942 v kočevskem Rogu. 2AGAR Jože, Zaga 2, roj. 1910, ustreljen julija 1942 v Zavrsju. JUZNIC Jože, Maverc 5, roj. 1907, padel leta 1943 pri Metliki. JURJEVIC Martin, Vrh 1, roj. leta 1921, padel leta 1943 v Ledinah pri Metliki. MARINC Martin, Gotenc 7, roj leta 1922, bil v NOV ubit od mine v Stal-cerjih leta 1944. ŽAGAR Ivan, Zaga, roj. 1921 leta, padel leta 1942 blizu Kranjske gore. GRE. GORIC Jože, Sapnik 7, roj. leta 1919, umrl v nemškem taborišču avgusta 1944. CURL Mihael, Zaga, roj. 1922, padel leta 1943 pri Turjaku. BELJAN Anton, Kostelj 16, roj. leta 1920, ustreljen v Kočevski Reki 12. av- gusta 1942. STIMEC Jurij, Sre. botnik 4, roj. 1897, ustreljen aprila 1942. OSTERMAN Ivan. Nova sela, roj- 24. V. 1923, padel februarja 1945. MIHELCIC Anton, Banja loka, roj. 19. 1, 1922, padel 22. XI. 1944 v Novi vasi na Blokah. RACK1 Marija, Ajbelj 5, roj. 21. III. 1922, ustreljena kot talec decembra 1941 v Banjici — Beograd. RESNIK Edvard, Drežnik, roj. 20. VII. 1908, padel v borbi za Trst maja 1945. CETINSKI Jože, Gotenc, padel 16. VII. 1944 v borbi pri Žužemberku. MA-JETIC Anton, Dol. Potok, roj. 13. VII. 1923, padel avgusta 1944 v Škofljici. VICIC Jože, Nova sela, roj. 19. VI. 1910, padel decembra 1944 pri Ilirski Bistrici. CRNKOVIC Drago, Podstene, roj. 15. XI. 1922, padel aprila 1945 na Notranjskem. SPILETIC Matija, Dol. Briga 5, roj. 4. III. 1911, padel 20. XI. 1943 v Kočevju, oz. umrl na posledicah ran. OZANIC Jože, Kuželj, roj. 10. III. 1910, umrl v Internaciji na Rabu leta 1942. LISAC Anton, Kuželj umrl na Rabu leta 1942. GLAD Jože, Ograja, roj. leta 1893, umrl na Rabu leta 1943. GREGORIC Jože, Stružnica, roj. 1908, ustreljen leta 1942. SIMONCIC Anton, Grivac 16, roj. 1867, ubit jeseni leta 1944 od ustašev. Ku-ieličkj Jože, Grivac roj. 1888, umrl na Rabu leta 1942. ROGA. LE Ivan, Rajšele 4, roj. 1913 leta, umrl v Padovi leta 1943. FABJAN Matija, Gor. Potok 1, roj. 1893 umrl v internaciji Padova leta 1943. STAMFELJ Andrej, Banja loka 48, roj. leta 1929, ubit od mine leta 1943 v Banja loki. JURKOVIC Matija, Banja loka, roj. leta 1935, ubit od mine leta 1943 v Banja loki. RESNIK Adolf, Drežnik 10, roj. 1907, ustreljen leta 1942 v Kočevski Reki. OSTERMAN Andrej, Jasene 11, roj. leta 1923, ustreljen leta 1942 v Kočevski Reki. ŽAGAR Ana, Banja loka 39, roj. 1887, ubita aprila 1945 v Banja loki od č-etnikov. ŽAGAR Jakob, Banja loka. PAJNIC Matija, Slov. Briga 5, roj. 1913, ubit od Nemcev leta 1943 pri Skofji Loki. CURL Jože, Drežnik, roj. 1899, ubit od Italijanov ' 1942 leta. KLARIC Jože, Nova sela 25, roj. 5. XII. 1905, umrl v nemški internaciji marca 1945 v Dacha-vu. JAKSIC Anton, Banja loka 15, roj. 1934, ubit od mine senov vrt 12, roj. 1929 ubit od bombe leta 1943. RESNIK Danica, Slov. Briga, roj. leta 1921, umrla v taborišču leta 1944. Okrajni komite SKOJ Kočevje - na sestanku v Kosteljski dolini septembra 1943. JAKSIC Neža, Banja loka 15, roj. 1907, ubita leta 1944. NAGO Jože, Drežnik 14, roj. 1903, ubit 27. IV. 1942 na Preži. KLARIC Jakob, Jesenov vrt 6, roj. 1899, umrl v internaciji decembra 1942 v Reniči. CETINSKI Matija, Zapuže, roj. 1902, umrl maja 1943 v Re. niči. ZIDAR Matija, Banja loka 26, roj. 1914, ubit leta 1944. KRKOVIC Martin, Kaptol 4, roj. 1906, umrl v internaciji februarja 1943 v Padovu CETIN'-ton Jesenov vrt 3, roj. leta 1923, ubit avgusta 1942 v Ko-SKI Ivan, Ajbelj 14, umrl v Reniči februarja 1943. CERNE An. eevski Reki. BRISKI Jože, Puc 2, roj. leta 1921, ubit v Borovcu avgusta 1942. KLARIC Jože, Nova sela, roj. 1903, umrl na Rabu jeseni leta 1942. ROGALE Alojz, Bajšele 4, ubit v Begunjah leta 1944. MARINC Jože, Čolnarji 6, roj- 1908, ustreljen avgusta 1942 v Kočevski Reki. RACK1 Marija, Ajbelj 13, ubita v Beogradu leta 1942. GOTENC Jakob, Jesenov vrt 9, roj. 1911, ustreljen v Borovcu leta 1942. KLARIC Miha, Drežnik 4, ubit na Preži aprila 1942. OBRANOVIC Ivan, Drežnik 7, roj. 1507, ubit na Preži aprila 1942. NAGLIC Alojz, Drežnik 8, roj. leta 1905, ubit na Preži aprila 1942. HODNIK Jože, Je- Padli borci in žrtve občine DOLENJA VAS L KLUN Janez, roj. 1838, ustreljen aprila 1945. 2. POGORELC Viktor, Dolenja vas 34, roj. 1907. padel decembra 1944 v Veliki gori. 3. RUS Jakob, Dolenja vas št. 26, roj. 1905, padel februarja 1944 na Štajerskem. 4. MRHAR Stanislav, Dolenja vas 138, roj. 1908, padel februarja 1944 na Pohorju. 5. KOZINA Karel, Dolenje vas 86, roj. 1903, padel novembra 1943 pri Prezidu. 6. VI-DERVOL Karolina, Rakitnica 4, roj. 1926, ubita aprila 1945 pri Vel. Laščah. 7. ANDOLSEK Ar.ton, Lipovec 3, roj. 1923, ustreljen 1943. 8. PALCIC Janez, Lipovec 4, roj. 1910, padel decembra 1944 na Blokah. 9. GORSE Stanislav, Rakitnica 17, roj. 1923, padel oktobra 1944 na Pohorju. 10. OMERZA Franc, Pri-gorica 75, roj. 1907, padel novembra 1943 kot borec Primorske brigade. 11. GORSE Franc, Rakitnica 17, roj. 1915, padel februarja 1944 ori Petrinjah. 12. HENIGMAN Jože, Rakitnica 65, roj. 1917, ustreljen kot obveščevalec januarja 1944 v Jelendolu, 13 KROM AR Janez, Rakitni ca 66 ,roj. 1899, ubit od domo-brancev decembra 1944 v Veliki Gori. 14. TRDAN Franc, Rakitnica 1, roj. 1926, padel decembra 1943 na Notranjskem. 15. VI-DERVOL Jože, Rakitnica 19, rojen 1908, padel marca 1944 pri Kaniku. 16 VIDERVOL Alojz, Rakitnica 39, roj. 1921, pad. 1 1943 pri napadu na Kočevje. 17. VIDERVOL Janez, Rakitnica 39, roj. 1925, umrl 1943 na posledicah ran iz NOB. 18. HENIGMAN Janez, Rakitnica 11, roj. 1918, padel 1943 pri napadu na Kočevje. 19. HENIGMAN Jož«, Rakitnica 11, roj. 1927, padel 1943 na Tratah — Primorsko. 20. DE JAK Ludvik, Blate 2, roj. 1918, ustreljen kot talec avgusta 1942. 21 .DEJAK Ignac, Blate 2, roj. 1922, padel 1942 v Zadolju pri Ribnici. 22. GORSE Jože, Blate št. 3, roj. 1916, ustreljen od BEGA 1943 v Vel. Laščah. 23. GORSE Zorka, Rakitnica 17, roj. 1925, ubit" pri bombardiranju Gline 1944 24. KAPLAN Leopold, Ra-k tnica 70, roj. 1923, umrl na Rabu 1943. 25. KAPLAN Jože, Rakitnica 70, roj. 1919, ustreljen januarja 1944 v Jelendolu. 26. HOČEVAR Janez, Rakitnica 48, roj. 1902, umrl na Rabu 1943. 27. HENIGMAN Anton, Rakitnica 57, roj. 1909, umrl na Rabu 1934. 28. DEJAK Karel, Dolenja vas 25, roj. 1923, padel 1944 na Štajerskem. 29. TRDAN Jože, Dolenja vas 80, roj. 1926, padel 1943 pri Rakitnici, 30. ZBASNIK Adolf, Dolenja vas št. 29, roj. 1921, zaklan od Bega januarja 1943 v Gor. Sušici. 31. BOJC Anton, Pngorica 33, roj. 1926, padel 1943 na Primorskem. 32. MERHAR Karel, Prigorica 79, roj. 1914, padel 1944 pri Hi-njah. 33. ZOBEC Karel, Dolenja vas 112, roj. 1914, padel oktobra 1943 pri Stanpetovem mostu. 34. MERHAR Pavel, Prigon.ca 89, roj. 1921, padel februarja 1945 na Štajerskem. 35. HREN Janez, Pr.gorica 58, roj. 1910, ustreljen kot talec avgusta 1942. MERHAR Marija, Dolenja vas 28, roj. 1900, ustreljena od Be-ga 1944 v Ljubljani. 37. MERHAR Emilija, Dolenja vas 28. rojena 1925, ustreljena od Be ga 1944 v Ljubljani. 38. TRDAN Franc, Rakitnica 74, roj. 1926, umrl v (Nadaljevanje prihodnjič. JAKOVEC Pavel, 2aga, roj. le. ta 1905, umrl na Rabu leta 1943. CURL Uršula, roj. 1891, ubita oktobra 1943 od bombe. MA-RINCELJ Ivan, Kostelj, roj. 1907, umrl v taborišču Reniči leta 1943. MA.IETIC Anton, Dren, roj. 1894, umrl na Rabu novembra 1942. ŽAGAR Ivan, Poden 3, roj. leta 1922, umrl leta 1943 v Gonarsu. MAJETIC Jože, Dren 4, roj. leta 1922, umrl na Rabu januarja 1943. ROGAT.E Miha, Dren, roj. 1898. umrl na Rabu leta 1942. SKEN. DER Jakob, Kostelj 11, roj. 1907, ustreljen v Kočevski Reki, avgusta 1942. OBRANOVIC Marija, Krkovo, roj. 1876, ustreljena od Italijanov oktobra 1942. STER Ivan, Oskrd, roj. leta 1904, umrl v zaporu leta 1942. MARINC Drago, Čolnarji, roj. leta 1912, ustreljen v Ko. čevski Reki avgusta 1942. BRISKI Ivan, Dol. Zaga, roj. 1896, umrl na Sušaku marca 1944, ko se je vračal iz internacije. JUZNIC Alojzij, roj. 21. VI. 1919, Maverc 5, ustreljen 19. V. 1942 v Livoldu. ŽAGAR Ivan, Zaga 5, roj. 29. VI. 1921, umrl decembra 1944 v nemški internaciji. ULE Alojzij, Stružnica 4, roj. 20. XII. 1913, ustreljen kot talec leta 1942 na Preži pri Kočevski Reki. DELAC Jože, Jak-šiči 3, roj. 14. II. 1897, ubit od Italijanov leta 1942 na Hrvaškem. MIHELCIC Slavko, Planina 2, roj. 1894, padel leta 1942 v Kočevskem Rogu. SKENDER Ivan, Kuželič, bil ustreljen leta 1942. OZANIC Matija, Pirče roj. 1899, umrl v internaciji leta 1942. OFAK Ivan, Pirče 19, roj. 1900, umrl v internaciji 1943. OFAK Miha, Pirče 19. roj. 1911, umrl v internaciji 1943. OBRANOVIC Ivan, Kuželič 3, roj. 1913, umrl v Trevizu 1943. JURKOVIC Matija, Stajer 8, roj. 1897, umrl v internacija 1943. BAUER Ana, Stajer 3, roj. 1908, ustreljena 1943 ob nemški ofenzivi. JOVANOVIC Emil, Jakšiči 9, roj. 1903, umrl v internaciji 1943. BOJC Anton, Vas 34 roj. 1890, umrl v internaciji 1943. SKENDER Jakob, Kostel 11, roj. 1878, ustreljen 1942 v Kočevski Reki. VICIC Ivan, Sela 14, roj. 1919, padel aprila 1942 na Rakah. BRISKI Karel, Banja loka 25, roj. 1921, padel februarja 1945 na Vidmu pri Nemški loki. CETINSKI Jože, Jesenov vrh 7, roj. 1911, padel maja 1944 pri St, Jurju na Štajerskem. PIR-SIC Jože, Nova sela 18, roj. 1921, padel oktobra 1944 v Hi-njah. ZIDAR Franc, Kaptol 8, roj. 1909, padel junija 1944. PAJNIC Peter, Briga 5, roj. 1905, padel julija 1944 v Mako. ših pri Ribnici. CUR Matija, Vimolj 7, roj. 1905, padel decembra 1943 v Kočevju. CETINSKI Jože, Nova sela 22, roj. 1913, bil ranjen in umrl med prevozom v bolnico julija 1944 v Poljanah na Dol. GREGORIC Matija, Dol. Potok 11, roj. 1926, ubit pri pobiranju min na Go. reniskem maja 1945. HODNIK Franc. Rajšele 2, roj. 1927, padel decembra 1943 nad Babnim poljem. ROGALE Ivan, Vas 35, roj. 1926, bil ranjen, nato od ustašev umorjen v Kordunu, januarja 1944. r Stev. 23 DOEBN JSK1 EISTJ STRAN 3 IZ nAŠIH KRAJ £ V Ne uničujmo gnezd koristne perjaste divjadi! Dognano Je, da Je največji Uničevalec poljskega mrčesa (med drugim tudi koloradskega hrošča) pernata divjad — fazani, jerebice, divje race in pod- Strokovnjaki so ugotovili, da je na primer na Štajerskem, kjer je bil koloradar prej zelo razširjen, sedaj najmanj tega škodljivca prav zaradi velikega staleža pernatih uničevalcev. ske družine Se kar dobro držijo. 2al pa se najdejo brezvestni ljudje, ki uničujejo gnezda z jajci ali preganjajo te lepe ptiče, ki ne delajo prav nobene škode, pač pa samo korist Tako so na zadružnem posestvu pri Bajnofu vzeli kar 24 jajc iz gnezda in jih baje pojedli, Posestnik Zalokar lz Ločne Je našel gnezdo z jajci Z razstave Vajenske Sole v Šentjerneju Lovska družina Novo mesto je spustila v lovišče nekaj parov pernate divjadi, zlasti fazanov, ki se spričo skrbi lov- divjih rac in jih prinesel do. mov, kjer jih je dal valiti pod kokljo. Tudi neka ženska iz Novega mesta je toliko časa ERIKA IN NJENE NOVICE Dela na grajskem vrtu, ki sotudi številne šole lz Bele krajine, vcc mesecev počivala, so se te dni zopet pričela. Klesarji zdaj vneto obdelujejo trdi rcštovslt) kamen, s katerim bodo obloženi oporni zidovi in stopnišča. Upamo, da bo grajski vrt že prihodnji mesec dobil svojo pravo podobo, ko pa bo naslednjo pomlad na prvi terasi postavljen spomenik padlim borcem, bo vprašanje grajskega vrta res zadovoljivo rešeno. Tudi notranja dela v metliškem Dijaškem domu dobro napredujejo in prav tako so te dni tudi ometali • zunanje zidove bivšega Zdravstvenega doma, v katerem je zdaj nameščena pošta Hkrati dovršujejo stanovanjske prostore v prvem nadstropju. Belokranjski muzej v Metliki v polni meri doseza svoj namen. V maiu in juniju so si ga poleg odraslih obiskovalcev ogledale ČITAJTE IN ŠIRITE »DOLENJSKI LIST« Dolenjske, LJubljane in od drugod. Tudi Hrvatov ne manjka. Tako so muzej samo v prvih dneh Junija obiskali učenci 14 osnovnih šol, In sicer iz Crešnjev-ca, Podzemlja, Gradaca, Božako-vega, Drašičev, Radovice, Suhor-ja, AdlesTčev in Drag, medtem ko so lz Hrvatske prišli učenci iz Bubnjarcev, Ribnika, Velike Pake, Novakov in Zakanja. V maju so si muzej ogledali tudi člani Srbsko-slovenskega društva tz Karlovca, dijaki iz Ozlja, ljubljanski slavisti, učenci Sole za turizem in gostinstvo in drugi. Vsekakor belokranjski muzej uspešno vrši svoje poslanstvo, potrebno ©a je, da čimprej dobi svoje dokončne prostore v metliškem gradu, ker bodo le tako prišle njegove zbirke do prave veljave. Cetrtošolcl metliške gimnazije so ob zaključku svojega šolanja v Metliki zaigrali igro Jožeta Dularja »Padel Je«. Razgibano zgodbo in življenja Četrtošolcev so mladi Igralci v režiji tov. Julke Rajmerjeve podali prav uspešno tn je bilo opaziti med njimi nekaj res dobrih igralskih talentov. — Tudi v Soli je bil uspeh četrtošolcev zadovoljiv. hodila opazovat gnezdo fazan-ke v Rogovem logu, da je ptica zapustila gnezdo. Tak odnos do ptičjih in drugih gnezd je škodljiv in kaže pomanjkanje srčne kulture. Prav tako pa je to kaznivo po zakonu o lovu. Lovska družina Novo mesto je razpisala nagrade za tiste, ki odkrijejo gnezda pernate divjadi in jih čuvajo do izvalitve. Seveda je treba vsako najdeno gnezdo in na-daijno čuvanje takoj prijaviti lovski družini. Za vsak tak primer plača lovska družina 500 din nagrade. Ce je gnezdo med travo ali deteljo, je treba pustiti nepokošen košček okrog gnezda. Lovska družina Novo mesto opozarja tudi, da nastavlja zastrupljena jajca za vrane, ki delajo kmetovalcem I res veliko škodo. Vsak, kdor vidi tako jajce na polju, naj ga pusti pri mtru, ker je zastrupljeno z močnim strupom, ki je nevaren tudi človeškemu organizmu. Lastniki psov naj ne puščajo teh posebno sedaj poleti v lovišča, ker bodo člani vsakega klatečega psa brez nadaljnjega pokončali. Predgrad Na redni letni občinski konfe-renči Zveze komunistov za občino Predgrad, katere so se udeležili poleg članov tudi predstavniki ostalih množičnih organizacij, so pregledali delo posameznih komunistov. Razpravljali so med drugim tudi o desetletnem načrtu gospodarskega razvoja občine, o katerem Je bilo že govora na zborih volivcev ln obč. ljudskem odboru. Člani ZK se bodo tudi vnaprej zavzemali za gospodarski in politični razvoj občine, pri tem pa računajo na podporo in sodelovanje vseh delovnih ljudi. Komunisti hočejo biti tudi v bodoče še bolj kot dosedaj v prvih vrstah v borbi za gospodarski napredek in kulturno politični dvig vse doline. J. S. Kočevje Občinski odbor Rdečega križa v Kočevju je priredi.l 16. junija zdravstveno predavanje o nalez-ljvih črevesnih boleznih. Za lažje razumevanje predavanja so vrteli tudi film. Takih poučnih predavanj s-i prebivalci Kočevja še žele. Hvalevredno pobudo občinskega odbora RK v Kočevju naj bi posnemali tudi odbori RK po ostalih večjih krajih na Kočevskem. Izšla je okusno opremljena revija Prešernove družbe »Obzornik«. * Naročite jo lahko pri poverjenikih in v v eh knjigarnah ter v upravi v Ljubljani, Erjavčeva 12. na} res s&tmm^m €s:L-Q3d ppoti sestd Krivoglavčar.l ln Dobravčani v Beli krajini so v času NOV mnogo pretrpeli. Okunator je po-žigal, streljal in ropal, a velike vere v svobodo ljudem le ni mogel izpuliti iz src. Partizani so prihajali k tem ljudem kakor domov. V Krivoglavice in Dobravice vodi ozka gozdna pot. Vasi sta kakor odrezani od sveta. »Po osvoboditvi bomo to našo zanikrno pot razširili in si zgradili cesto!« so se vaščani pogovarjali med vojno. Vojna je minila. In že leta 1945 je takratni KLO na Primostku, kamor sta takrat pripadali vasi brez spodobne ceste, sporazumno z vsemi vaščani izdelal plan za novo cesto. Predlog je bil oddan OLO v Črnomelj, ki ga je osvojil. In leta 1946 s>. je že organizirala delovna brigada. Pobudnik je bil tov. Molek iz Metlike. Ker pa se nI orijavilo dovolj delavcev, je brigada odšla na delo v Kaniža-rico, zgraditev ceste Pnmostek —Krivoglavice—Dobravice pa se je odložila za poznejši ča>. Leta 1950 pa so vaščani ponovno pričeli akcijo za zgraditev ceste oz. razširitev ozke gozdne poti v spodobno cesto. Avtomobila v vasi najbrž še nikoli niso videli, zato so ljudje rekli: »Konec storimo zaostalosti in zgradimo si cesto!« In da bi storili konec zaostalosti, so sklicali zbor volivcev, se o vsem lepo pogovorili, OLO iz Črnomlja pa Je poslal strokovnjaka tov. Papeža, ki je zakoličil traso za razširjeno cesto. Vsi gospodarji so bili začptih dfl veseli. Nihče ni ugovarjal, če bo zaradi razširitve ceste za splošno ljudsko korist žrtvoval nar kvadratnih metrov zemljišča, kajti trasa nove ceste Je tekla mimo njiv, travnikov ln pašnikov. Tov. Simonič, sedanji predsednik obč. lj. odbora Gradac v Beli krajini in takratni odbornik, je bil izvoljen, naj vodi delo. Naložili so mu funkcijo Zavihal si je rokave, da bi služil ljudstvu, pa — glej ga vrančal — iznenada dobi poziv na orožne vaje. Odide. In delo na cesti je spet zastalo. Toda Krivoglavčanl ln Dobrav fiani, ki so brez vozne ceste, hočejo cesto! Pride leto 1052 in spev se sestanejo tn tokrat izvolijo komisijo treh članov, naj z organizacijo del na cesti nadaljuje. V komisijo so izvoljeni: Odbor S2DL naj bi zahteval v .menu ljudstva zbor volivcev. Tj ko ne more iti naprej. V davčno komisijo je treba postaviti za tako mesto odgovorne ljudi, o ot veznostih do naše skupnosti pa je treba razpravljati javno, pošteno pred celo občino! Simonič Jože, takratni predsednik obč. lj. odbora Gradac, tov. Segina Janez in Papič Anton iz Giršič; vsi trije clanl obč. lj. ođb->ra Gradac. Komisija se sestane. Na zbor volivcev pokliče vse vaščane, ki so prizadeti pri gradnji ceste. Navzoči so vsi Giršičant, Krlvo-glavčar.j in mnogi drugi iz okoliških vasi, ki žele, da bi bila cesta čimprej dograjena. Navzočna je tudi Crnlč Ivana ir, Krlvoglavlc St. 6. Dobro ve, zakaj Jo je komisija povabila k oglethi že postavljene trase. Vidi, kje bo tekla bodoča cesta. In nravi: »Ce je prav vsem vašča-nom, Je men« tudi prav! Moji otroci zato ne bodo lačni!« (Crničeva je samska, nima otrok In ker je že v letih, jih verjetno ne bo imela nikoli!) »Prav!« pokimajo Člani komi-j sije in vsi navzoči. »Potem pa l bomo kar pričeli z delom.t Dom na Mirni gori bo pod streho do 1$. julija Dve leti In po* za umor novorojenčka in tatvino. Kot je bilo že objavljeno v našem listu, Je Alojzija Grubar, kmečka hči iz Dol. Suhodola pri Brusnicah, letos januarja kmalu po porodu zadušila lastnega otroka. Okrožni javni tožilec je Grubarjevo obtožil po členu 135. kazenskega zakonika, tr je uboja na mah, češ da je od poroda do umora novorojenčka že preteklo nekaj časa, lz česar se da sklepati, da je bil storjen umor po preudarku in prd polni zavesti. Pri sodni obravnavi pa je senat okrožnega sodišča v Novem mestu ocenil dejanje tako, da Je bilo storjeno neposredno po porodu, ko Je bila storilka še pod vplivom porodnih bolečin. Za dejanje, storjeno v takem stanju, je predvidena znatno manjša kazen kot za dejanje, storjeno v okoliščinah, ki j.h predvidevb člen 135. Grubarjeva Je bila ob-s ijena za detomor, poleg tega pa Se za eno tatvino na »kupno kazen 2 I ot ln 6 mesecev zapora. Ostale navidezne sokrivce (očeta otroka ln storilkino mater), ki naj bi vplivala na storjeno dejanje, kot smo to pred tedni objavili v našem listu, javni tožilec ni obtožil, ker za to ni bilo zakonite osnove. (faodo \e& vino in ktoftase edino ffmeti£oil %a davke na Xxe6etnem? Poglejmo ic med male kmete in rrebelsko revičinol Starič Janez z Malne ima 1,64 ha obdelovalne zemlje in travnik od agrarne Hud veter je zapihal te dni na Trebelnem. V pisarni občine je živo kakor že dolgo ne. V vlaku proti Novemu mestu srečuješ ljudi 1 Trebelnega, ki hodijo na • okiaj po pravico«. Ostre in vroče besede padajo na račun občinske davčne komisije. Končna odmera dohodnine za leto 1952 je med kmeti in obrtniki sprožita takele pogovore: »Sosed ima enkrat več zemlje, pa pol manj davkal Kje je pravica, ha?« »Strah in trepet nale občine, 9-ilanska davčna komisija, se je zabila v občinsko sobo in razdelila davke, kakor je njej najbolj prijalo. Tam, kjer le dobi pri hiii pijača, je davkov manj, ker jim pijače ne dajo — »o davki večji!« Pogledali smo na občinski odbor SZDL in zvedeli za nekaj primerov, ki davčni komisiji na Trebelnem prav gotovo niso v Čast. Peterle Jože 1 Cikave ima n. pr. 10 hektarjev obdelovalne zemlje - davkov pa so mu odmerili za lani 41.900 din. BeretiČ Anton iz Malne, ki ima dobrih 6 ha zemlje, pa bo moral plačati kar 96 000 dinarjev! Baje moJ. ne da piti vsakomur, ki je na Trebelnem žejen — pa se mu to zdaj pri davkih pozni... Biv?i župan Grebene Leopold ima 3.29 ha obdelovalne, dobre zemlje in lepo gospodarsko poslopje I Kaj bj ga ne imeli Saj »o mu ga okupatorji vedno pu%tih epo ▼ miru, moža pa tudi I No. davkov 10 mu odmerili za 1. 195i ta 1942, brata leta 1944, mati p* je zaradi strahu pred domačim nasilniki umrla leta 1944. Kakino merilo je jemala davčna komisija nam gornja dva primera dovolj Pred ovinkom (s 1. avto-mpto gorskih dirk Mokronog-Trebelno) 20.900 dinarjev. Tomič* An! ni Trebelnem Jtev. 13. pa je komisija predpisala za 3.12 ha zemlje kar 39 000 dinarjev — ali skors enkrat več kot g. Grebencul Ne čudimo se torej, da na Trebelnem vrel Povejmo še, da so Tomiče vim ubili bejogardmi očeta že le ALI VESTE, KAM GREDO LIJOM! PRI JUGOSLOVASKi LOTERIJI? V začetku leta Je bila uresničena pri Državni loteriji FLRJ reorganizacija, ki ni spremenila njenega zunanjega poslovanja pač pa je imela velik vpliv na notranjo ureditev in naloge, katere so jI bile z njo dane. Z odlokom vlade FLRJ Je postala gospodarska ustanova s samostojnim financiranjem, ki posluje pod imenom »Jugoslovanska loterija«. Njen čisti dobiček se razdeli na enake dele sledečim družbenim organizacijam: Zvezi večano Število dobitkov po 70.000, 50.000, 8.000, 5.000, 3 000, 2 000, 1.500, 1.200] 1.000, 600 400, 300 ln 100 dinarjev ter novi dobitki za 40.000 in 10.000 dinarjev. Da bi Jugoslovanska loterija prepričala delovne ljudi Jugo- **«J«fC4> Skica telovadnih in športnih prostorov na Loki v Novem mestu. (K članku, ki smo ga objavili v prejSnji številki.) m In prično delati. Leptga dne pa se Crnič Ivana premisli in ji je žal za nekaj kvadratnih metrov zemlje, ki bi jih požrla cesta. In steče na nos r.a vrat v Karlovac k advokatu dr Berlslavu Lukmču. Naperi tožbo zoper tov. Simoniča, ki je kriv samo \ toliko, da je za splošno ljudsko korist prevzel funkcijo v komisiji m it nakopal sitnosti, ki so v zvezi z gradnjo ceste. Advokat se pripelje t* Karlovca, napiše tožbo, se sklicuje na paragrafe, Crničeva pa se smeji v pest. Šestdeset posestnikov, ki se bore za razširjeno cesto, pa potihem preklinja. A delo stoji. Cesta je razširjena, le ozko »cestno grlo«. — »Je cesta in je ni .. .* se smejijo vaščani. Prizadeti pa se vprašujejo: »Zakaj je neki šla Crničeva potem, ko je bila sporazumna, da odstopi krpo zcimlje za razširjeno cesto, k odvetniku v sosednjo republiko? Da bi bilo več stroškov? Kaj pa če bo ona plačala stroške? Ali ne bi mogla ljudska oblast Crničevo enostavno razlastiti za sporno krpo zemljišča in ji v zameno nuditi drugje v bližini drug kos zemljišča, ki Je last narodne imovine? Zakaj naj bi obveljala trma in hudobija ene same ženske, ki nasprotuje najmanj šestdesetim gospodarjem iz treh vasi. Zakaj Crničeva tako živo rogovih po sodiščih in pTi odvetniku, ko pa je bilo treba delati za skupnost, se Je Izgovarjala, da Je bolna ln Je bila takrat seveda oborožena z zdravniškimi spričevali? Od skupnosti prejema (kljub temu, da Ima hišo in zemljo) pokojnine, skupnosti pa ni voljna ničesar dati! Kako da sploh prejema pokojnino, ko nI kot bivša služkinja bila v službi niti pet let? Tri km ceste Je zgrajene, Cmlčeva pa Obvestilo KINO UOLLN JS>KL TOPLICE pred-vajui 2?. iu 28. jumja; avstrijski film »STREL SKOZI OKNO«. OGLASI IZGUBIL SEM žepno "«» » osujeni vrečki od Ločne do Novega mesta. Najditelj naj jo za nagrado prinese na upravo lista. P K O D A M gepelj (vitelj). Našlo? t upravi. PREKLIC NISEM PLAČNIK ZA DOLGOVE, ki bi jib s prekupčevanjem oapr.uil Surekar Jane* i* Smurjet«. — Marija 5 m te k ar. Kronika nesreč NOVO MESTO. Upokojenca Alojzi ju Kolino je domu ua dvoniču uda ril konj v koleno desne noge BHOD PRI NOVEM MESTU. Z Ti-lami te je »bodel » le*o nogo mlinarski vajenec Andrej Prime. ČRNOMELJ. Potnikovega s na Stanka Vai*a Je na travniku tatekla nevihta Ko se }e b iial »eneneinu llflftt, je » tega udarila strela in pn tem poškodovala tudi Va|«». je delo zaustavila lz gule hudobije! Ali se zaveda, da v va§ niti gasilci r.e bodo mogli priti t brizgalnami, če bo kje izbruhnil požar? Crničeva, ki nI niti član O. F. (ker je legitimacijo O. F. vrnila takoj potem, ko si Je na vrag «1 ga vedi kakšen način tn s kakšnimi lažnimi Izjavami priborila starostno pokojnino!) niti katerekoli druge množične organizacije, vse to nič ne briga. Ir šestdeset gospodarjev, ki sl vroče žele, da bi dobili cesto, zahteva, naj ljudska oblast s Crničevo postopa tako, kakor zasluži. Šestdeset gospodarjev zahteva, da se preišče tadeva 1 njeno pokojnino. PrimoSčanl, GlrSičant, Krivoglavčanl in Dobravčani bodo za svoje trpljenje v času NOV najlepše ponlačanl » tem, da jim ljudska oblast kljub nasprotova-nii. Crničeve omogoči zgraditi cesto ln porabiti 300.000 din kredita, ki ft Je ljudska oblast kol podporo za cesto že nakazala odboru za zgraditev ceste. In če r.e gre drugače, naj Crničevo pouče, da obstaja tudi zakon o razlastitvi zemljišča, kadar gre za Javne naprave, kajti v času Izgradnje socializma ln Široke ljudske demokracije bi ne smeli dovoliti, da h! trma ene same ženske zmagovala nad upravičenimi zahtevami Šestdesetih gospodarjev. borcev NOV (vojnim sirotam), Zvezi vojaških vojnih invalidov Jugoslavije, Zvezi slepih Jugoslavije, Zvezi gluhonemih Jugoslavije in Jugoslovanskemu rdečemu križu. Omenjene organizacije Imajo tudi po enega zastopnika — stalnega člana v upravnem odboru. S tem, da se ves dobiček odvaja omenjenim organizacijam, je Jugoslovanski loteriji poverjena velika naloga: koliko vojnim sirotam bo omogočeno šoL»nje ali učenje kakega poklika, koliko invalidom, slepim ali gluhonemim, ki so izgubili zdravje v življenju ali pa ga že od rojstva niso imeli, bo olajšano težko življenje! S tem, da kupite srečke Jugoslovanske loterije, nimate samo možnosti zadeti enega izmed mnogih dobitkov, ampak pomagate v prvi vrsti omenjenim človekoljub, nim organizacijam pri njihovem res humanem delu. Posebno važen za vse igralce pa Je novi plan, po katerem bo sedaj večje število in tudi višjih dobitkov, v skupni vrednosti 76,000.000.-- dinarjev. V novem planu so štiri premije: ena za 1,000000,— ena za 500.000.— ena za 300.000.— in ena za 200 000.— dinarjev, po-slavije, da je pn žrebanju srečk vsakega 23. v mesecu vsaka nepravilnost ali oalo goljufija popolnoma Izključena, daje s tem, da prireja vsak mesec žrebanje v drugem kraju vsem možnost in priliko, da se o tem prepričajo sami. Za to leto sta bili določeni dve žrebanji v Sloveniji; prvo je bilo 23. maja v Trbovljah, drugo pa 23. junija v Ptuju. Na Dolenjskem v zadnjih letih nismo imeli sreče, da bi kakšen večji dobitek ostal pri nas, čeprav se precej srečk proda v Novem mestu, Metliki, Črnomlju, Kočevju in nekaterih drugih krajih. Ce pa se sreča le nasmehne tudi kakšnemu Dolenjcu, nas bo o tem tovariš Zbačnik hitro obvestil. Kupovalcl srečk pa bodo odslej imeli zavest, da s kupovanjem srečk pomagajo njim, ki so pomoči najbolj potrebni: našim vojnim sirotam, gluhim, slepim in Rdečemu križu! Se-gajmo zato po srečkah, ki nam jih vsak mesec ponujajo naSi invalidi in ostali razpečevalci. razločne kaJcta. Kje je tu sorazmerje, kje polte-pa bo plačal 7.l00 d.in davka. Nahtigal Feliks 1 Trebeln^ga pa ima hektar in 84 arov zemlje, plačati pa bo moral kar 24.035 din! nost? Ali niso člani davčne komisije gledali le sebi na prste? Da ni vse v redu na Trebelnem, kale tudi izjava podpredsednil: občine Lojzeta Mrcine, ki pravi: »Treba je po pravici povedati tako je: kier se dobi več pijače, tam je manj davkov ...« Občin; torej ve za nepravilnosti — kaj pa je ukrenila, da bi jih odpravila? DELO PIONIRJEV CRNOMELJSKE GIMNAZIJE Pred kratkim je uprizorila pionirska dramatska skupina, ki jo vodi profesor Joško Koropec, uspelo igrico »Rdeča kapljica«. Igrica je bila uprizorjena na čast rojstnega dne maršala Tita. Prav tako Je bila uspešna tudi folklorna, filatelistična, strelska, šahovska skupina in pevski zbor. Filatelistična sekcija je priredila več lepih razstav, kjer so prikazali pionirji tudi lastne izdelke, albume in drugo. Obiskali so tudi sosednje osnovne šole TalČji vrh, Dobliče in Petrovo vas s folklornimi, dramatskimi nastopi in tekmovanju v športnih igrah, ter tako delovali na zbližanju pionirjev bližnjih Sol. Za praznik Socialistične zveze delovnega ljudstva so priredili tekmovanje s sosednjimi gimnazijami v športnih panogah, streljanju. Delo pionarske organizacije je bilo v letošnjem letu zelo uspešno. Prof. Zabrič je znal razgibati mlade ljudi z različnimi prireditvami in gostovanji, kjer so se pionirji odrezali. M. T. pri Stari cerkvi Kakor drugod smo tudi v naši vasi izvolili nov odbor Socialistična zveze delovnih ljudi. Ude-ležba članstva je bila številna. Ljudje se zavedajo pomembnosti, kdo naj vodi vaški odbor Socialistične zveze. Kakor smo že omenili so volitve lepo potekle, v odbor pa so bili Izvoljeni najboljši člani SZDL. V petčlanski odbor sta b.la izvoljena tudi dva član-. Zveze komunistov. To pa ni bilo všeč nekaterim ljudem iz vrst ZK v Koblarjih, ki so hoteli volitve razveljavit; češ, da mora biti nov odbor sestavljen samo iz vrst članov Zveze komunistov. Na prvi seji novoizvoljenega odbora SZDL, kateri je prisostvoval tudi sekretar MK ZK Kočevje tov. Ogorele, je le-ta obsodil nepravilno pojmovanje nekaterih komunistov iz Koblar-jev glede zadnjih volitev odbora SZDL. K. NAJVIŠE GENE ZDRAVSTVENIH STORITEV Na podlagi 5. t, odloka o financiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. 1. FLRJ Št. 14-85-5*) ti-daja Okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji obeh zborov dne 27. maja 193) ODREDBO O NAJVIŠJIH CENAH ZA ZDRAV-ST Vi: NE STORITVE ZAVODOV S SAMOSTOJNIM FINANCIRANJEM Zdravstvenim zavodom 1 aamoMoJ-nlm financiranjem se določajo tele najvišje cenei a) Zdrauitoenemu doma o Nooem metlu: l ) Storitve v amublaoti aa) Pretfleill: 1. V polikliniki v Novem mestu din OT.- 9. V Z tira vit ven cm domu Dol. Toplicah din 80.- V V Zdravstvenih domovih v ZiiJenilverkii in §ent|erne}u din 130 - 4. V Zdiavsfvenem dnmn v TreHnf<*m din 125,- 5. V ambulanti dr. Fen ca t Mokronogu din 90.— bb) Preglpdl ta samoplačnike V^nk picgli'J brez materiala din 80.— Material »e caraćuna poaebcj. II. Oliiiki na (lomu: 1. Dnevni obNk din 80.- 2. Nočni obisk din 120.— 1. Kilometrine pel ali t lastnim vozilomt a) podnevi od km din V).— b) ponoči din 40.-Ako da stranka vozilo, le računa zamuda časa nad 2 url po din 100.-od viake začete ure. Splošni bolnišnici v Novem meitn za oskrbni dan din 700.- B Ta odredba te objavi na razg!a*nlh deskah Okrajnega LO Novo mesto, Zdravmenega doma v Novem me»tu in Splošne bolnišnice v Novem raentu in velja od t. junija Wi dalje. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO Del. štev. 1.-3600-1-51 Novo mesto, dne maja lW. lup/infif Viktor, 1. r„ predsednik OLO Mladinec na bradlji. ©TRAN * DOLENJSKI LIST Stev. 29 1 Avguštin Lah: Čez Gorjance v Belo krajino Gorjancem se samo na za" hodini in južni strani najbolj približa železniška proga, ki pelje skozi Novo mesto in Metliko. Za turiste iz severnih in »rednj-ih slovenskih pokrajin je pač dolenjska železnižka proga aajIPTimernejiša zveza za tako pot. Le izbira vlakov ni prav iposefcmo ugodna, kajti turist gre rad na pot zgodaj zjutraj, prvi jutranji vlak pa odpelje iz Ljubljane šele, ko poleti sonce že dve uiri in pol sije na dolenjsko pokrajino. Tako se je poleti 1952 odipravila na pot čez Gorjance akunima učiteljev in kratki za" piski nam jo znova oživljajo. OD LJUBLJANE DO NOVEGA MESTA Vlak je sopihal ob vzhodnem robu Ljubljanskega bairja, od koder se na zahodno stran daleč širi močvirnata ravnica, še preko notranjske in vrhniške proge. Na vzhodni strani proge pa se dviga litijski višinskj hr-be bilj blizu starih zgodovin* skih naselbin iz bronaste in železne dobe, ki sta trajali od ie-' ta 20CO pred n. š. do začetka l nasega stoletja — pri Šmarju, Grosupljem in v daljavi smo videli tudi znamenito Ilovo go" r~> — mogočen spomenik davnine in našega poslednjega boja za osvoboditev. Po tričetrturni vožnji smo prispeli v Grosupeljsko kotl'no, ki se na jugu zožuje in podalj. suja v Radensko polje. Grosu* peljska kotlina je nepropusten svet z nadizerraikimi vodami. Na' sprotno pa je Radensko polje že tipično kraško in nima nadzornikih vodnih tokov. Toda vo* de iz podzemskih tokov, ga vsako let-) poplavljajo. V Grcsuipljem se naša proga loči od kočevske. Vlak je' zavil po njej protj vzhodu. Z zanimanjem smo og'edovali razvaline Boštan;'sikaga gradu, ki so osta" le po napadu Cankarjeve brigade jeseni 1943 na tamkajšnjo bel-'.§arcMsti&no postojnko. Grad je bil sezidan na grobišču pred-zgodovinska dobe, kjer so odkrili predzgodovinske in rimske grobove. Pol tis-^letja so to"l ^csrpodariii razni grofi Lam-bergi Auersperg. Blagay in Lazzarini, pa je konično le zmagalo ljudstvo- Proga zavije spet proti severozahodu. Zapejali smo v pre" dor in se malo, pa je vlak obstal v Višnji gori. Na gričku je stisnjeno mestece, nad njim pa so razvaline starega gradu. Koliko zanimivega nam ve povedati zgodovina o nastanku tega mesteca — o starem keHskem in rimskem taborišču, mestecu Magnania ob prometn; cesti. Starem trgu iz XII. stoletja, o prejemu mestnih pravic 1. 1478, o simbolu višnjegorskega pol- ža, o mestnem trgu, vojaški postojanki, višnjegorskih vitezih in turških vpadih, o višnjegorskih gradeh in protestantizmu, o viš. ijegorski sodniji in še kaj. Vlaik že snpiha d'alje in kmalu smo se ustavili v Stični, kjer nam j? tovarišica pojasnjevala pomen kraievnoga goispodarstva, vlogo stiškega cistercijanskega samostana v minulih stoletjih, nam kazala nahajališče prazgodovinskega gradišča s Številnimi gomilami in že je tudj ta kraj ostal za hribi, ki obkrožajo železniško progo. Na severni strani proge smo Še vedno opazovali značilne obrise Litijskega hribovja. Na jugu pa se razprostira kraško hribovje, komaj nekaj sto metrov visoki Krernenoaik. To je zadetek Suhe krajine, ki se razprostira po vsej jugozahodni poti do Novega mesta. Eden tovarišev se je spomnil partizanskih bojev na Korinju, pri Zvirčah, na Hinju, za Žužemberk in Ajdo' vee. (Nadaljevanje prihodnjič.) Kulturne vesti iz novomeškega okraja Sever in Šali Srečanje z mladostjo Polnoč prešla je; petelini prvi ie jutro kličejo. Ozvezdja znana, Kot bi orjak neba obračal vitelj, drse po starih tirih čez kapitelj. iz Čiste rose pajčevina stkana, visi po vejah in dišeči mrvi... Izginjajo počasi na skrivaj iz mojega sveta podobe mile, ki v znamenju srca so se >-odile. Jesen je zdaj... roke kot bi prosile so razprostrte mi nad rodni kraj... O, ura je, ko pesem se rodi, ki spala v sbro, da se še kdo drug oglasi s kakšno pametno. Od zadružne zavesti in zrelosti za skupno delo pa je odvisen uspeh. Inž. Linzner Rado NOVOMESCANI! Izšel je spominski katalog februarske razstave v Novem mestu z 11 reproduk, cijami in opisom novomeških umetnostnih tradicij, kakor tudi z oceno slikarjev Latnu-ta, Moleta in Borčiča. Katalog lahko dobite v Državni založbi na Glavnem trgu v Novem mestu. Cena 50 dinarjev. Bogdan Borčič: Semenj v Slavonskem Brodu (jedkanica) V podlistku »Prvi letak« je 10. aprila t. I, Jože Zamljen-Drejče v »Dolenjskem listu« obudil nekaj spominov na naše boje z Italijani iz leta 1941. K Članku moram dodati nekaj bistvenih popravkov in dopolnil. Italijani so takoj po vdoru v našo deželo sklenili posekati v Gorjancih ves les do debeline 20 cm, pa pozneje znižati mero celo na 15 cm. Pojavili so se prekupčevalci iz Italije, zlasti z Reke. Culi smo o volih, ki so jih Italijani prignali v Ban, da bi z njimi vlačili les iz gozdov. Ignac Frančič na Dolnji Brezovici je kopičil koruzno moko in slanino za svoje gozdne delavce. Delomrzni domaČi lesni manipulanti so govorili le še o milijonih, pohajkovali z aktovkami po deželi in za velike denarje obedovali po krčmah in restavracijah, sramujoč se svojih revnih bajt. Sele leto pozneje se je Izkazalo, da so bili vsi ti italijanski lesni trgovci in njihovi domači mešetarji in nakupovalci obenem tudi nevarni ogleduhi, ki jih je zbiral bivši orožnik Ivan Mohar z Uršnih sel pri Novem mestu. Tega človeka je septembra 1943 po hitrem postopku likvidirala brigada rabskih in-ternirancev. Brez znamenja in spomina leži v družbi italijanskega poveljnika, polkovnika Cuiulija, ob vhodu v rabsko uničevalno taborišče, kakor da ga še mrtvi ne marajo medse. V Šentjerneju je bil vozel nevarne Moharjeve organizacije cerkveni pevec Anton Mako-vec, ki je opustil pleskarsko obrt in šel za lahkim kruhom sleparskih lesnih prekupčevalcev. Ze leta 1941 se je med štirimi očmi sestajal s kapočen-trom Brunom Lazarinijem, la. komnim tržaškim strugarjem brez nravstvenih pomislekov in tihotapcem, ki nam ga je Mus-solini poslal za političnega župana. Zagorca-Cičeta iz Gornje Stare vasi je Mohar izrabljal ljudem za vabo, Češ da je Ciče izročil Italijanom puško, pa se mu ni nič zgodilo. Nekega Mo- . harjevega agenta Novaka, tujca, ki je s Cičetom in Italijani I lovil po Šmarju skrivače orožja, pa so Italijani že marca 1942 z bombo pomotoma sami ubili. Manipulanta reške firme Rai. tnno, Ivana Superino, je poleti 1942 prijel v Vrhpolju kmet Hudoklin »Jernejčkovec« in ga izročil partizanski patrulji Gor-janskega bataljona. Presenečeni Italijan je hotel skriti svoje papirje. Na poti je v Kobilah poskusil zbežati. Ko so mu nato vezali roke, je tuji špijon znova planil, iztrgal partizanu Milanu puško in zadet skozi prsa padel, ko se je s partizanom ruval za orožje. Poleti 1942 je bila Superino. va in Mohorjeva mreža uničena. Osvobodilna vstaja je zmagovito rušila vse jezove. Kakor rečeno, spočetka 1942 vsega tega, kar nam je od Italijanov in njihovih ljudi pretilo, še nismo razumeli. Očitna pa je bila mračna usoda, ki so jo Italijani namenili našim gozdovom in po njih naši bodočnosti. Zato sem v pozni jeseni 1941 opozoril okrožni odbor OF v Novem mestu na potrebo boja za rešitev naših gozdov in poslal tudi osnutek 1 etaka. V rajonskem odboru o tem še ni bilo govora in se Drejče v svojem podlistku moti. Okrožni odbor je menil, da boj za gozdove ni politične narave, in da zato za OF nima pravega pomena. Vztrajal sem pri svojem, da bomo z bojem za gozdove v resnici dvignili ljudi zoper Italijane. Zato je okrožni odbor poslal stvar v presojo v Ljubljano. Tam so spoznali pomen tega boja in ga sklenili začeti po vsej deželi. Tako so mi takrat povedali. Letak je nato Cibejeva tehnika v Novem mestu razmnožila v veliki nakladi. Sedaj šele je bilo govora o stvari tudi v šentjernejskem rajonskem odboru; namreč kako letak razširiti in kako kaznovati tiste, ki bi še naprej Italijanom pomagali ropati gozdove. Letaki so preplavili vso dolino, kakor nobeni prej niti pozneje. Drvarji so ga našli v gozdovih, vozniki na vo-nvlh in na vratih svojih konjskih hlevov. Lesnemu trgovcu Fran. čiču, manipulantu Makovcu, Bratkovičevi ž?gi na Brezovici, mihovškin drvarjem in še nekaterim smo letak poslali za opomin tudi po pošti. Ljudje so se ga učili na pamet. Italijani so preklinjali in se opravičevali, (Konec prihodnjič.) tri 9. Posestnica iz Rodin pri Trebnjem, Jožefa Uhan, ima štiri odrasle sinove; vsi štirje so sposobni, da lahko prevzamejo vodstvo kmetije z ramen postarane in že Ko je prišel častiti gospod Peter na polje s svojima varovancema Vratislavom in Bogomirom, grofičema z Bogdalca, češkima plemičema v letu devetnajst sto dvajsetem, je bil veder in sončen dan. Gospod Peter je obstal na zeleni loki, pomahal z rokami krog sebe, pokazal, gore in širno planjavo ter dejal: »Tukaj vidi vajino blagorodje slavo Stvar-mkovega dela. Vidi tovarne, železnice, gore, gozdove- Potoki se vijejo kakor srebrna kača, v gozdovih pojo tiči, na gorskih pobočjih cvete jesenski vres. Ljubita, blagorodji, stvarnika vseh teh mičnih stvari. Sicer se pa lahko usedemo. V duhu vidim krasno jutro na kubanskih otokih, vidim tobačne plantaže. In tudi v tem čutim roko Stvarnika. Tropska narava je obdarila Jjrasne otoke Zapadne Indije z nasadi izvrstnega tobaka. Bog je ustvaril zamorce, da bi se okoristili s to božjo dobrot-ljivostjo, a oni niso marljivi liki čebelice. In glejta, Stvarnik usmerja njihove roke, da posušijo liste te blagodišeče rastline in da iz teh tobačnih listov zavijajo cigare, ki se razpošiljajo po vserh božjem svetu. Te izdelka vozijo na Havano, od tam pa z ladjami v Evropo in k nam na Češko. Bog ne pusti, da bi potonile ladje s tem dragocenim tovorom, on varuje pomorščake s svojo mogočno roko- Ko pri-pluje ladja v pristanišče, zaboje previdno zložijo na breg in poglejta, vajini blagorodji, tule imam eno tako cigaro, izdelek pobožnega rodu črncev. Glejia, blagorodji, prižgal si jo bom z vročo ljubeznijo do stvarnika, ki varuje plantaže v Zapadni Indiji pred nezgodami, Jaroslav Hašek: LAV Da, »je nadaljeval in puhnil oblaček dima v zrak«, poglejta, kako se vonjivi dim dviga pod nebo kot spravna daritev. Ve-dita, da kadim le iz spoštovanja do teh pobožnih delavcev črnih obrazov, ki so, hvaleč boga za dobro letino, tako vrli kristjani. Da, blagorodji v vsem morata videti roko stvarnika- Poglejta kar koli okrog sebe, vse je pomnik božje slave. Ali vidita, kako pestro se narava poslika jeseni, kako listi tamle v gozdu sijejo v vseh mogočih barvah. Nad vsemi pa kraljuje s svojo prelepo barvo ognjeno žareča je-rebika. Stvarnik se je spomnil na nas v svoji neskončni milosti. To, blagorodji, je božja slava. Bog pa ni hotel samo, da bi se uboga človeška bitja s temi barvami navdihnila za opevanje božje slave in neskončne modrosti. Stvarnik vesolja, kot pomočnik ljudstvu v vseh njegovih nadlogah, prav dobro va, kaj človek potrebuje. Zato pusti dozoreti okusno sadje, pa tudi rdeče jagode jerebik stori ljudem užitne. Človeštvo že od pomnenja trpi od raznih boleznih, telesnih in dušnih. Shirano telo povzroči, da shira človeku še duh, toda bog ja že zdavnaj opozoril na razne sadeže, rože in zeli. Iz njih i pripravljeni napitki so učinkovita zdravila. In ljudje, nadah-[njem z božjim znanjem' zvarijo iz. jerebik tale napitek!« Gospod Peter je s pobožnim pogledom potegnil iz malhe svojega talarja trebušasto steklenico jerebikovca, skrknil z globokimi požirki rujni liker, dvignil glavo proti nebu in bil brezmejno blažen-.. poletava mušica, tam hrošček, tamle vidita krtino in vesta, da pod krtino živi krt. Doli v potoku kar mrgoli bitij, ki hvalijo delo Stvarnika. Tički na vejah, lisice v brlogih in druge živali — vse s0 prišle iz Položil je zraven sebe steklenico jerebikovca in nadaljeval: »Da, blagorodji, neskončno božje usmiljenje nam daje tako pobudo za raznovrstna premišljevanja; in najlepše se je vdati premišljevanju prav tu v božji naravi, v kateri najmanjši hrošček hvali božjo slavo. Poglejta, kako prijetno je tukaj! Na loki so cvetlice, tu božje delavnice- In Stvarnik s temi raznovrstnimi dejanji svoje ljubezni do ljudi hoče pomagati človeštvu in izpričati, da on človeka res ljubi in da je njegov nebeški oče. Bog je zategadelj oživil reke, polja in gozdove s pisanimi živimi bitji, ki nam nudijo užitek in služijo za proslavitev imena Gospodovega. Gotovo sta že videla, blagorodji, kako zajec beži in kako ustreljen pade, da bi po neskončni božji milosti posluidl ljudem za okusno jed. In ravno zajčji hrbet, ocvrt na smetani, je tako brezmejno okusen, da prav z njim izpričuje človek svojo neznatnost v primeri s Stvarnikom, kajti brez njegove volje in vroče ljubezni do nas ubogih grešnikov bi nihče ne mogel takole seči v malho in razviti iz papirja tak lep kos pečenega zajca, kakor to zdajle jaz delam. Vprašam vaju, bi bedni in grešni človek lahko storil kaj takega brez božje pomoči? In ko zarežem z nožem,« je nadaljeval, odrezal pošten kos zajčje pečenke in si ga zatlačil v usta,« takrat šele jasno doumem vso božjo skrb za človeške otroke in zagledam pred seboj vso naravo, najpopolnejše delo Stvarnika.a Poplahnil je zajca z jerebi-kovcem in nadaljeval: »Kako bridko je Človeško življenje, kako ubogo je človeško bitje in kako neskončno bedno bi bilo, čia bi mu bog odvzel spanec! Kakšne himne bi se lahko napisale v trenutkih, ko človek utrujen počasi tone v spanje. In kaj šele, če mu bog pošlje krepilni spanec pod širnim nebom, v božji prirodi, ko človek zaspi sredi božje slave z molitvijo na ustih!...« Častiti gospod Peter si je dal roke pod glavo in čez trenutek je že bilo slišati njegovo mirno smrčanje. Sredi senožeti sta pa sedela njegova gojenca in osuplo poslušala, kako sredi te božje slave njun vzgojitelj piska skozi nos. sključene matere. Tu pa Je tista težava, ker so štirje. Mati trdi, da ima vse enako pri srcu. Sin France je že imel njeno besedo, da bo on gospodar. Na ta račun se je poročil, toda nevesta ni po godu materi, in čeprav je doma delal in pomegal pri kmetiji, mati o izročitvi posestva ni hotela nič več slišati. Ko se je poročil, je izgubil topel kotiček v materinem srcu, obenem je pa spoznala, da ji dela škodo in nagaja. Začel se je razdor med brati. Iz Ljubljane se je vrnil od časa do časa tudi brat Friderik, ki je tam v službi, irj mati mu je Franceta prikazala v slabi luči. Tako je prišlo v noči od 11. na 12. oktober v hlevu do pretepa med brati. Pri pretepu jo je France skupil po glavi z robatim predmetom tako, da mu je udarec zlomil čelno kost nad levim očesom, da je padel v nezavest. S takojšnjo operacijo so mu v bolnišnici rešili življenje. Obračun tega pretepa je bil na okrožnem sodišču v Novem mestu, kjer sta se zagovarjala brata Nace in Fric. Na žive in mrtve sta zatrjevala Is dokazovala, da sta med ruvanjem France in Fric padla v hlevu po tleh, in sicer France tako nerodno, da je padel pod zadnje noge žrebici, ki se je splašila in ga brcnila z nepodko-vanim kopitom v čelo t=r mu prizadejala poškodbo. To trditev je ovrglo pričevanje zdravnika izvedenca, ki je navedel, da udarec ni podoben udarcu kopita,.pač pa je bil zadan z robatim, koničastim predmetom. Zcnimivo je, da je bajko o udarcu žrebice z neverjetno trdovratnostjo pritrjevala tudi mati, čeprav je bilo iz pričevanja soseda lis drugih okolnosti razvidno, da sploh ni bila zraven pri pretepu, ampak je prihitela že pozneje. Ker so Priče in tudi sami potrdili, da sta imela nasprotnika v rokah gnojne vile, je prav gotovo, da je dobil Franc udarec z vilami. Sicer pa so tudi potrdili, da so bili vsi skupaj nekoliko vinjeni. Senat okrožnega sodišča je ob* sodil Friderika Uhana na 5 mese-; cev zapora, pogojno na dve leti in Načeta Uhana na 2 meseca za* pora, pogojno za dobo enega leta*