^ ft l/i d -f * , -. * i ■ jjj mll^lP ft* V^p * A rt; - mv. Nj. Vis. prestolonaslednik Peter ZENA IN DOM Brezplačna priloga za ročno delo GOSPODINJA! Ko pripravljaš za krst, ko praznuješ svatbo, ko vabiš prijatelje, ali če pripravljaš sploh kako pojedino, pomni, da boš goste zadovoljila le, če jim med drugim po-strežeš tudi z izbornimi Pekatetami ali Jajninami. Zanesljivo prave so le v paketih po ]/A kg in /2 kg. ČE HOČETE, DA BO VAŠA PECA ZDRAVA POTEM POMNITE, DA JE MHHHHH SlADNA ZRNIH ZAHTEVAJTE JO PRI SVOJEM TRGOVCU! Salonsk? stoječe kakor tudi najrazličnejše prvovrstne stenske in namizne ure, nadalje na.novejše ure v raznih oblikah, kakor: sove, kužke, mrtvaške glave, mucke itd., ter precizne žepne ure, razne budilke, zlatnino sre-brnino in optične predmete v veliki izbi'i po nizkih cenah priporoča staroznana tvrdka m L\/ll I I A H —— —i^— . V I Lil A K, urar, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 36 BmzplaciA>a pdhfa. Preproga v vbodu kelim. Preproge se izšivajo na juto, na stramin ali na kanavo z debelo svileno, volneno ali bombažasto nitjo. Glede na uporabo preproge in na vzorec se lahko vzame osnovno blago z debelejšimi ali tanjšimi nitmi. Dela se lahko v roki ali pa na^ peto na okviru. Preden se začne delati, je pravilno, da se niti na osnovnem blagu preštejejo in da se označi z nitjo src dina po dolžini in po širini. Če je treba, se pa vse osnovno blago razdeli v kva^ drate, kar je potrebno zlasti pri drobnih vzorcih. Prav tako se morajo označiti s svinčnikom tudi kvadrati na predlogi, ker se s tem pri delu prihrani štetje. Dobro je pa tudi, če se prevleče ves vzorec z nitjo iste barve, s kakršno se pozneje izšije, tako kakor je videti na sliki. Volnene preproge so tople, paziti pa se mora, da ne pridejo vanje molji. Bombažaste preproge so lepe, trpežne, se preprosto čistijo in so tudi razme' roma poceni; svilene so pa dragocene, in ker je svila po naravi nežna, so prc proge, izdelane iz nje, bolj za okras kakor za uporabo. Lepo učinkuje preproga iz volne, pomešane s svilo, Igle z dolgim ušesom, ki jih rabimo pri tem delu, mcv • rajo biti tope, dolge in močne. Preproga, kakršna je na sliki, je izdelana v vbodu kelim, ki je primeren posebno za zelo pisane vzorce. Vbod kelim se dela v dveh nasprotnih vrstah. Šiva se čez štiri pokončne in eno vodoravno nit, vedno za dve niti naprej. Način dela se dobro vidi na sliki. Pri delu je dobro, če imamo toliko vdetih šivank, kolikor je barv v v vzorcu, da gre delo hitreje od rok. Izgotovljeno preprogo je treba dobro polikati, preden se sname z okvira, če pa ni napeta na okviru, se polika na mehki ruti. Nato se pripravi lepilo, s katerim se pre^ proga na levi strani tenko prevleče, nakar jo pustimo, da se posuši. Ko je pa podložena in ob obljena, jo lahko z zadovoljstvom pogrnemo na tla. Lepilo: pšenični škrob se razmeša z leseno žlico v posodi z malo vode, tako da se naredi gosta kaša. Posebej se zavre voda, v katero se dene na osminko litra za grah strte smole ali pa mizarskega kleja, potem se pa še prida med mešanjem pripravljeni pšenični škrob in pusti, da nekolikokrat prevre. Nato se odstavi in meša toliko časa, da se zmes med mešanjem ohladi. 1 temnokostanjeva, 2 svetlokostanjeva, 3 čokoladnorja va, 4 temnozelena, barva višnje, 5 barva starega zlata. Vzorec za preprogo v vbodu kelim. Dela se na juto ali stramin. Če hočete imeti večjo preprogo, vzemite juto ali stramin z večjimi kvadrati, za manjšo preprogo pa z manjšimi kvadrati. Temu pru merno mora biti tudi volna debelejša ali tanjša. Takile so zavitki pravih doutatiU uzdeUm/ jugoslovanske tvornice Dr. A. Oetkerja - >» ^ VV? Ta zavitek ii&mit,da zadobi velik krema, koi»f ali V" i«ef i.kerfa' prijete« v»m!i)'• I pecilni prašek « je najbojši f Zakonito zaščiten pod ' ■'<■• imenom Dr. Oetker-jev za gospodinjo. Vsebina lesa zavojčka uporabljena jkj enostranskem navodilu, Si 5 kg vktiha-aeisa ;S*dja. žele« marmelade, &a4-•■> nejta^'»okovja. kamram in siičnetna : ' stalnost-' io,- zabraai aiift kvarleaie po p) I \ 1 J\ razIiČnC>'Ši material Predtiskarija, entlanje in vezenje / Montiranje blazin, torbic L dr. Ljubljana, Kongresni trg Št. 7 Solidno blago! u.u».,s6<, Točna postrežba! ročnico petkrat po dvanajst takih vpisov. Denimo, da bi mesečno vplačevalo 15.000 naročnic, bi bilo to na leto 900.000 vpisov. Zato pa je pogoj pri tem nagradnem razpisu ta, da se plača naročnina v treh obrokih. Na ta način lahko sami vidite, koliko si prihranimo dela. To žrtev, da plačajo naročnice naenkrat ali v treh obrokih, pa naročnice bolj ali manj težko že store. Saj jih za to njih žrtev čaka lepa knjiga, morda celo kakšna boljša nagrada, morda celo glavno darilo v vrednosti 18.000 dinarjev. Seveda pa ne smemo zaradi teh nagrad onemogočiti mesečnega plačevanja naročnine tistim, ki ne zmorejo vsote za vseletno naročnino. Rekli bi celo, da so lista še bolj potrebne, ker se marsikaj nauče in si marsikaj prihranijo, če se ravnajo po nasvetih «žene in doma». Vidite, na vse strani moramo misliti, da je za vse prav. če pa hoče katera še kakšna pojasnila o našem poslovanju, naj kar z mirnim srcem pride v našo pisarno, Dalmatinova ulica 10, kjer ji bomo radi pokazali, kar bo želela. Vas vse pa prosimo, širite naš list, ki pomaga z nasveti premagati sedanje težke čase. ZALOŽBA Drage gospe in gospodične! Najpoprej naj se tistim, ki ste mi še posebej voščile praznike in Novo leto, lepo zahvalim. Prav posebna hvala pa vsem tistim, ki ste mi pridobile novih naročnic. Verjemite mi, da sem bila veselo presenečena. Toliko naklonjenosti niti v sanjah nisem pričakovala. Ves svoj živi dan nisem dobila toliko pisem. Tako sem vesela Vas vseh in rada Vas imam. Človek je le vesel, če vidi veliko dobrih ljudi okoli sebe. Ne bom pozabila tega veselja, ki ste mi ga storile. Tej številki sem priložila Potočnikovo T rudo. Če je katera pomotoma ni dobila ali pa se je izgubila, naj mi to sporoči z dopisnico. Seveda knjige nismo dobile zastonj. Zato se zanašam na Vas, da boste večkrat vprašali svojo pridobljeno naročnico, če je že plačala naročnino. Ako se bo katera skesala in <Žene in doma» ne bo hotela plačati, sem prepričana, da boste v tem primeru pridobili drugo naročnico. Saj veste, da bomo sicer imeli škodo. Tudi zanaprej Vas prosim, da mi pomagate pridobivati naročnice. V nekaterih krajih jih je še nekaj, ki bi se naročile, če bi katera povedala, kakšne koristi bo imela od <Žene in doma* in njegovih prilog. Nasvetov, kako naj list izboljšam, sem pa na žalost dobila samo sedem. Ne vem, kaj bi bilo temu vzrok. Ali ste prezrle mojo prošnjo ali pa ste z listom zadovoljne. Neka naročnica graja, da prinaša list premalo razkošno modo in premalo modelov. Tej želji ob najboljši volji ne morem ugoditi, tžena in dom-> ni modni lisi. Naš list prinaša modne stvari v glavnem zaradi tega, da so naročnice v splošnem poučene, kaj diktira kraljica > «Bo pa tvoj prihodnji otrok čudežen. Saj si rekla, da dobiš novo punčko.* Milica se spomni, da je ta izpolnitev še v oblakih in vztraja: ««Ne in ne. Takih čudežnih otrok, ki prihajajo kar z (^olgimi lasmi na svet, sploh ni.** «Bomo skrili lase pod čepico —* ««Nak, take goljufije se pa že ne grem.** «Oh, kakšna si! Le počakaj, si bom že zapomnila. Mamo grem vprašat, kaj naj naredimo —* in že teče v sosednjo sobo. Komaj se vrata za njo zapro, že ima Milica škarje v roki in: resk — resk — zaškrtnejo dvakrat, uboga punčka pa je ostrižena na pisker-lonec. Evica se vrne: «Mamica je reki--* oči se ji razširijo, ko ugleda zlate punčkine kodre na tleh. «Joooj — kaj si naredila! O, ti — ti — gr-doba ti! Mo-ooo-jo na-aj-lepšo pu-unč-koo — hu-hu-hu-huuu--* in srce trgajoč vrišč in jok se oglasi. Mama prihiti in jo miri, češ da bo takoj poslala punčko v «bolnico* in da ji bodo tam «zrasli» še lepši in daljši lasje. Milica jo je medtem odkurila skozi zadnja vrata, Evica pa, na-a-a-aj-nesre-eč-nejše bitje Ali poznate to srčkano dvojico? O, gotovo. To je slavna, za zdaj celo najslavnejša zvočna filmska igralka Mar-lene Dietrichova in njena hčerkica. Ves svet ve o tej igralki, kako vzorna, kako ljubeča mamica je to, in vendar se je in se še proslavlja v svojih filmih v vlogah, ki so najbolj oddaljene značaju tihega, prisrčnega materinstva. Odkod to? Kako to? Morda leži vsa skrivnost prav v tem nasprotju, da se izživlja in izgoreva njena umetniška sila v pestrejšem, bolj žarečem ognju notranje in zunanje raztrganih žensk, medtem ko njen nenavadno izraziti čut za materinstvo hrepeni po tihem domu in po harmoniji družine. In umernosr — in družinska sreča Umetnost take mamice so prav tako redke, kakor so redke take igralke. Mariji^ Ljudmila Trostova iz Trbovelj. «Dodo se slika.* Terena Kokaljeva iz Dobrne. pod solncem, še vedno v krčevitem joku, piše na zid nagrobni napis svoji godovni sreči: «Moia punčga je u bolnišnijci...» Anno domini 1918. Šestnajstletni Miličin brat je prišel iz kadetnice domov za božične praznike. Milica, vsa rdeča in napihnjena od ponosa, priteče k Evici: «Veš kaj je novega?» ««Ne.»» «Zaka j pa ne vprašaš ?» ««Ker se mi ne ljubi.»» Milica kar trepeta od nestrpnosti, da bi povedala veliko novico. «No, vprašaj me no!» ««Pa povej!»» «Janko je prišel iz kadetnice —» Čaka, da bo Evica najmanj omedlela, če ne vsaj znorela. Nič. Evica nalašč neče biti vzhičena, kakor se za pravo prijateljico spodobi. Milica ne ve, kako bi ji imponirala. «Pomisli: be-le rokavice ima!» ««Ho — prava reč, umažejo se še prej ko druge, pa je konec glorije.»» «Pa zlate gumbe ima!» ««Hoho! Saj niso iz pravega zlata! Iz čisto navadne medi so in jih mora sam s sidoloin snažiti. Hvala za tako zlato!»» «Kaj zato, če niso zares zlati, oficir bo pa vendar, kadar bo velik in bo smel zmerjati vojake in jih pretepati.» ««Potem je pa navadna propalica. (Silno je ponosna na to učeno besedo, ki jo je včeraj ujela in se dala poučiti o njenem pomenu.) To je pa res junaštvo, pretepati vojake! Strahopetec!»» «0 — strahopetec pa že ni. Napovedal bo vojsko in bo pobijal sovražnike!» ««Uh! Morilec! Ljudje se ne smejo ubijati.»» «Na vojski se že smejo, čim več. jih kdo pobije, tem prej postane general in še odlikovanja dobi za to.» ««Pa se ima le taaaaak (pokaže z rokami) smrten greh, če se pobijajo ljudje.»» «Se gre pa k spovedi in se dobi odveza, pa je smrtni greh izbrisan.* Evica, razočarana, obmolkne za hip, pa se le ne vda: ««Vse to je goljufija, in tvoj Janko je osel in ne bo nikoli oficir.»» * «Pa se da!!» ««Pa ne!»» «Pa se da, da, da, da, da!!!» «Pa ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne!!!» Hipoma sta si v laseh. Živ klobčič se val ja po tleh in iz kaosa rok in nog, žarečih lic, raztrganih oblek in solza se v ritmu padajočih bunk in klofut čuje vedno slabeje: «Pa se da, da, da---» ««Pa se ne, ne, ne---»» Kopačev Janezek. Nič ni tako tveganega, kakor fotografiranje otroka, ki se zaveda trenutnega položaja in njegove in svoje imenitnosti. Zakaj v takem trenutku zabrni v otrokovi duši z vso močjo Hrepenenje: da bi bil velik, da bi bil odrasel, kakor so oče, mamica in drugi. In kar je Janezek videl, to Janezek dela: le poglejmo štiri slike našega frkolinčka, iz katerih kar vre misel : Držimo se imenitno, fotografiramo se I Deca naših naročnic. Zgoraj od leve proti desni: i. Marica Possnigova. 2. Pušenjakovl Tomislav, Ljubomir in Hedica, 3. Majda Holzlova iz Selnice, 4. Melitka Vovkova z Bleda, 5. sinček Vide PerBuhove, 6. Milena Jelušičeva iz Pobrežja, 7. Tatjana Jarčeva iz Ljubljane, 8. edina Slovenka v Novem Vrbasu, šestletna Babuška Pirnatova, 9. Vladimir in Danilo Škornik z Zidanega mosta, 10. Tončka Hafnerjeva, 11. Jana »prisluškuje«, 12. Olga Brišarjeva iz Gornjega grada. 13. »Pridna čitateljica» in 14. Bojca Vodlanova iz Celja. I r m a Š.: Zakaj ne spe konji v posteljah Otroke vzgaja vsakdo, kakor hoče: s palico, z molkom, z osornimi in neresničnimi odgovori. In mati, tudi če ima najboljšo voljo, dostikrat ne ve več, kako in kaj bi. Prečitajte ta članek — vaši otroci Vam bodo hvaležni. Naša doba je »stoletje otroka*; potisnila je v ospredje problem otroške vzgoje. Vestni psihologi in pedagogi so opravili zadnjih dvajset let neprecenljivo delo. Uspeh njih raziskavanja in proučavanja je: vzgojiti je treba ne samo otroka, ampak zlasti tudi marsikaterega vzgojitelja. Vprašanja, kakršno je v naslovu tega članka, so vam otroci gotovo že pogosto zastavili. In kaj, mislite, bi druge matere na to odgovorile. Gotovo samo: «Ah, ne vprašuj vendar tako neumno!* ali «Saj ti tega še ne razumeš 1» Koliko udobneje je pač, če odpravimo otroka s takšnim ali podobnim odgovorom. Otrok protestira, hoče, da bi bil pravilno vzgojen, da bi sprejemal zdrave kali, in sem spada zlasti to, da mu dajemo pravilne odgovore in da mu vprašanja, ki ga mikajo, razjasnimo in logično razložimo. Če opazujemo otroka, bomo ugotovili nekaj prav zanimivega. Od prvega do tretjega leta je vsak otrok prisrčen, prijazen in ljubek, kakor le hočemo. Po tretjem letu pa se prične otrok nenavadno izpre-minjati. Naenkrat dobi vse polno slabih lastnosti. Ne sluša več, je trmast, lažniv, maščevalen, in sicer vse bolj. Same nerazrešljive uganke. Dobo med tretjim in šestim letom označuje med drugim tudi želja po neprestanem izpraševanju, ki naleti le prepogosto na gluha ušesa in nerazumevanje. Ali ni morda to v nekakšni zvezi. Nekako takole: otrok se maščuje z zakrknjenostjo in upornostjo, ker mu nečemo potolažiti njegove radovednosti. Ta zveza se da dokazati 1 Posledice tega pa so veliko bolj da-lekosežne, kakor ljudje po navadi mislijo. Zakaj vemo, da so doživljaji iz najnežnejše otroške dobe lahko prav pomembni za kesnejše življenje. Ne da bi pretiravali, lahko trdimo, da je ravno starost, ki dela staršem največ preglavic, to je med tretjim in šestim letom, najvažnejša za smotrno vzgojo. Kar se v teh letih zagreši ali zamudi, se po navadi ne da nikdar več popraviti. Ali bo človek kesneje v boju za obstanek trpel zaradi morečega občutka manjvrednosti ali bo prežet zdrave samozavesti, to je odvisno največ od tega, kako smo ga kakor otroka naučili gledati svet. Vse to torej kaže, da ni odgovarjanje na otroška vprašanja samo brezpomembna zadeva, ki si jo lahko uredimo, kakor smo pač pri volji. Res je sicer, da je za starše, ki imajo polno glavo vsakdanjih skrbi, marsikdaj težko, vživeti se v najrazličnejše domisleke otroka; pa tudi neglede na to je odgovarjanje na otroška vprašanja ena najtežavnejših reči, kar si jih lahko mislimo. Je pa hkrati tudi najhvaležnejša, zakaj otrok sprejema voljno vse, kar mu ob taki priložnosti povemo, in starši se uče spoznavati otroka. V naslednjem boste našli nekaj vprašanj, ki ste jih že sto in stokrat slišali. Poleg smo takoj napisali, kako se nanje največkrat odgovarja in kako bi bilo treba nanje odgovoriti. Premislite torej nekoliko, ali ni marsikdo izmed odraslih sam potreben vzgoje. «Zakaj ne spe konji v posteljah?* Napačen odgovor: Ker so postelje premajhne. (Saj bi lahko naredili tudi velik© postelje.) Ker bi postelje ponesnažili. (Saj to tudi otroci dostikrat narede.) Pravilen odgovor: Ker jim nihče ne napravi postelje. Zadovoljni so s svojiir. ležiščem, ki si ga sami narede. S svojimi dolgimi nogami bi se tudi ne mogli prav lahko skobacati v posteljo. (Če hočemo, lahko pri tej priliki povemo otrokom, da so predniki naših domačih živali, psi in mačke, imeli nekdaj drugačne navade in jih je šele človek polagoma privadil na današnji način življenja. S tem smo otroku — prav preprosto — razložili osnovne pojme o razvojnem nauku.) «Kaj je menica?* Napačen odgovor: To je beseda iz trgovskega življenja. Tega ti še ne razumeš. Pravilen odgovor: Menica je pismo, v katerem nekdo drugemu potrjuje, da mu je posodil denar. «Zakaj nosijo ljudje obleko?* Napačen odgovor: Ker bi jih bilo sram, če bi hodili nagi. (Toda otrok leta vendar nag okoli 1 — Če nas otrok zdaj zaplete v mrežo vprašanj, nazadnje lahko samo še obupano odgovorimo: To je pač tako.) Pravilen odgovor: Da jih ne zebe. Toda tudi poleti nosijo obleko, ker so nanjo navajeni in hočejo obvarovati občutljivo kožo pred trdimi vogali zidov in podobnimi neprijetnimi rečmi. Poleg tega pa je čisto prijetno nositi lepo obleko. Saj jo tudi ti rad nosiš, kajne? »Zakaj te je sram pred tujimi ljudmi, kadar nisi oblečena?* Napačen odgovor: To je vendar samo ob sebi umljivo, ker je vsak dostojen človek sramežljiv. (Kaj se pravi tsamo ob sebi umljivo*? Kakor vidimo, otroku ni samo ob sebi umljivo. Kaj se reče tdostojen človek*? Kuj je to sramežljivost? — Marsikdo že tu ne ve naprej 1) Pravilen odgovor: Iz istega vzroka, iz katerega ne peljem ljudi v nepospravljeno sobo: ker ni lepo. Vsak človek rad pokaže sebe in svojo okolico tujim ljudem v vzornem redu. (Če otrok o tem ni prepričan, je vendar vse lepo v redu: Vas je sram, otroka pa ne. Pustite ga, saj so vendar nazori o tem, kaj je lepo, tako različni.) «Zakaj pozdravljamo?* Napačen odgovor: Spodoben človek vedno pozdravi. To zahteva vljudnost. (In če mi, potem ko smo koga pozdravili, za-mrmramo: «Zoprn človek 1>, se izkaže, da je vljudnost isto kar hinavščina.) Pravilen odgovor: Ker je to bolj prijetno. Vsakdo rad vidi prijazne ljudi okoli sebe. Torej je najbolj prijetno, če smo drug proti drugemu prijazni. Cvetoča pomlad. «Zakaj rečemo ,hvala', če nam kdo kaj da?» Napačen odgovor: Spodoben otrok se mora... Pravilen odgovor: Da dotičnik, ki nam je kaj dal, ve, da se tega veselimo, saj to je bil tudi namen njegovega darila. »Zakaj potrebujemo denarja, če hočemo kaj kupiti?» Napačen odgovor: Ker nam zastonj nihče nič ne da. Pravilen odgovor: Lahko bi tudi brez denarja kupili, toda trgovcu bi morali tedaj za to, kar smo pri njem vzeli, dati nekaj drugega, kar bi on potreboval. Tako je pa še najbolj preprosto, če mu damo denar, s katerim si potem 011 sam kupi, kar potrebuje. «Kje sem bil, preden sem prišel na svet?» Napačen odgovor: Pri štorklji. — V morju. Pravilen odgovor: Takrat si bil čisto majhna stvarca pod srcem svoje mamice, tako majhna, da te ni nihče mogel videti. «Kako je, če je človek mrtev ?» Napačen odgovor: Tedaj človek nič ne vidi, nič ne sliši itd. Pravilen odgovor: Če je človek mrtev, je prav tako kakor je bilo, preden je prišel na svet. (In če vprašuje otrok še naprej, kako pa je bilo takrat, tedaj moramo pač odgovoriti, da tega nihče ne ve. Zakaj nič sramotnega ni, če priznamo, da kakšne reči ne vemo.) Nada: ^isli q otroku Otrok najbolje podpira najlepšo žensko lastnost — nesebičnost. Vsako dete je najnovejša izdaja človeka. Dete je najvernejši posnetek svojih staršev. Dete je najzanesljivejša budilka svojih staršev. Dete, dasi še ne govori, je najki utejši vladar v hiši. Najmanjše bitje na svetu je dete — pa zahteva največje skrbi. Dete je posrednik med očetovim in materinim srcem. Čarobna stvar, ki izpreminja tudi najrevnejšo kočo v prijetno domačijo. Drobna stvar, ki v njenem smehu slišimo angele. Krona staršem tudi v pozni starosti je dete. Stvar, ki daljša dni in noči krajša. Bodoči gospod človeške družbe. Središče, okoli katerega se suče vsa hiša, vsa država, da, ves svet — vse to je dete. Živ zaklad, ki ga ni moči kupiti za denar. Domačin vseh dežel je dete, čeprav ne govori še nobenega jezika. Nada: O mladinskem slovstvu in njega izbiri Mladinska literatura, zbirka knjig, ki so namenjene naši mladini v pouk in razvedrilo, obsega dve vrsti spisov. Eno za starše in odgojitelje mladine, drugo pa samo za otroke. Knjige prve vrste vsebujejo: nasvete, izpodbudila, zglede, pravljice in pripovedke, ki so potrebne za vzgojo. V drugi vrsti so pa vsi spisi za mladino brez pojasnjevanja odgojiteljev. Te pa delimo po starosti in pa po svojstvu snovi. Najprej so knjižice s podobami in pesmicami za nežno mladino, potlej pravljice, pripovedke in dobri detinski časopisi. Za bolj odraslo mladino imamo potopise, pesmi, pravljice, dobre časopise in krajše povesti, primerne nje starosti. Zadnja leta pojema zanimanje za mladinsko slovstvo, dasi je izšlo toliko dobrih novih knjig, ki so jih spisali za mladino pesniki in pisatelji. Zakaj razni športi, kino, čitanje mladini neprimernih knjig, to vse se javlja kakor nenasiten vampir, ki sreblje duševno življenje naše .mladine, da hočeš nočeš moramo o tem premišljati ter izkušati, da se to popravi. Skrbno moramo paziti, kaj mladina čita, in zdaj pa zdaj primerno knjižno darilo je v prvi vrsti najvažnejše, kar mora mamica, vsaka inteligentna mamica za svojega otroka storiti. Gotovo je dobro in pametno, da se telo z raznimi športi utrjuje in krepi, a nič manj važna ni skrb za duševni plemeniti razvoj naše mladine. In tu je dobra knjiga najboljša pomočnica pri vzgoji otrok. »Dobra knjiga je dragocena življenska hrana», pravi Milton. Nikakor pa ne samo dragocena, ampak tudi najvažnejša dušna hrana pri vzgoji mladine. Dajte Rizmanova Cvetka in Zlatka. Ošlakov Boris. otrokom dobrih knjig v roke in s tem jim daste vse, kar je v vaši moči za njih vzgojo. Že v njih rosni mladosti glejte na to, da se knjiga otrokom priljubi; te pozornosti nikoli ne opustite, ampak jim poklanjajte od leta do leta njih starosti primerno knjižno darilo. Da bodo otroci rajši čitali, čitajte tudi ve same z njimi. Govorite z otrokom o tem, kar je čital, naj vam vsebino pravljice in pripovedke ponovi. Opozarjajte ga na lepe misli in stavke v knjigi. Tako boste navadili otroka že od mladih nog, da bo gledal na knjigo kakor na neprecenljivega, milega tovariša, ki je zmeraj pripravljen, da ga kar najbolje razvedri. Zasledujte vedno, kaj otrok čita, in čitajte knjigo tudi ve, najboljše je, če jo prečitate prej kakor otrok. Otrok se zmeraj bolj zanima za knjigo, ki jo mama pozna in o kateri se da z mamico govoriti. Ni-karte, da bi se otrok zaradi športa ali kakšne druge zabave odtujil knjigi. Vse to je v vaši, samo v vaši moči! Vzbujajte v otroku zanimanje za knjigo, čitajte pridno sami in darilo pri kakršnikoli priložnosti bodi vselej samo knjiga, v prvi vrsti dobra knjiga. Toliko priložnosti je, ko otrok s posebnim veseljem sprejme knjižno darilo, kakor: za god, za sv. Miklavža, za božič, za piruhe, za dobro izpričevalo itd. Prva knjiga, ki jo kupite otroku, imej podobice in pesmice. Nato mu poklonite knjige naših najboljših mladinskih pesnikov in pisateljev. A le mati, ki pozna mladinsko našo književnost, bo izbrala svojemu ljubčku najprimernejše in najboljše knjige. Pozorno naj čita ocene o novih mladinskih knjigah izpod peresa priznanih, objektivnih kritikov. Pri izbiri mladinskih knjig za svojega otroka ni odločilen trgovčev nasvet ali dnevno časopisje. Trgovcu gre predvsem za to, da knjigo proda. Slovenci se ponašamo z dobrimi mladinskimi knjigami, a tudi slabih je več ko preveč. In prav zato je pri kupovanju previdnost vsekako potrebna. Če nima mamica prilike, da bi čitala knjižne ocene, mora kupljeno knjigo na vsak način sama prečitati, preden jo pokloni otroku. Ako je v mestu mladinska knjižnica, potlej je lahka reč, žal, da jo občinstvo marsikje pogreša. Čisto prav bi pa bilo, da bi imelo slednje mesto poleg knjižnice za odrasle udi mladinsko knjižnico. Umekov Smiljan. Če torej ni knjižnic, je še najboljše, da vprašate učitelja, ki je iz šolskih strokovnih listov lahko dobro poučen o knjigah, ki so primerne tej ali oni starosti naše mladine. Tako bo mamica v nekaj letih nakupila čedno zbirko dobrih mladinskih knjig, iz katerih bo otrok zajemal življensko modrost kakor iz neusahljivega vira, ako bo mati naučila otroka čitati z vso dušo in vsem srcem. Dobra knjiga je darilo materinega srca srcu njenega otroka. V vsako knjigo, ki jo podarite otroku, zapišite svoje ime in dan, ko ste jo poklonili, in nekoliko primernih milih besed. Ta knjiga mu bo drag spomin na njegova mlada letat ki jih je preživel v krogu teh, ki so mu knjigo poklonili. In ako dobi otrok po sreči knjigo od samega pisatelja s podpišem, kakšno veselje za otroka, ki ima rad lepo knjigo! Kako zna takšen otrok knjigo ceniti. Hrani jo kakor zaklad in je ne da za vse na svetu. So otroci, katerim je knjiga najljubši tovariš tudi v njih mladeniški dobi ter radi sede ob njej, medtem ko hodijo njih vrstniki v kino in na športna igrišča, saj ne poznajo starega pregovora, dai je dobra knjiga najboljši prijatelj in da tisti, ki ima dobro knjigo v roki, ni nikdar sam! (Nadaljevanje.) Otroci so ogledalo staršev Po vedenju otrok sklepajo ljudje na njih vzgojo, na način občevanja doma in sploh na razmere v njih roditeljski hiši. Otroci so ogledalo staršev. Kolikokrat vidimo v življenju žalostne stvari. Spominjam se, ko je pred kratkim v predmestni ulici zmerjal otrok otroka z nezakonskim pritepencem. Otroka sta zapuščala šolo in sta vso pot kričala drug na drugega, prav kakor sta slišala doma. Drugod sem zopet slišala, ko so se otroci igrali, kako je eden med njimi oponašal očeta, ki zmerja mater. Kaj vse se sliši takole po svetu. Da človek nehote pritrdi naziranju nekega zdravnika, ki je dejal, da je pri vsaki revščini pol lenobe in zanikarnosti. Z vzgojo otrok je treba pričeti v najzgodnejši mladosti. Seveda ne moremo tukaj vplivati na njih razvoj z besedo in poukom. Treba jih je vzgajati z dobrim zgledom. Skrbeti moramo, da ne bomo nikoli vpričo otrok zmerjali tega ali onega človeka, da ne bomo nikdar nikogar pretepali, da ne bomo kleli in se grdo vedli. Otroku so starši prvi vzor in često se po tem vzoru ravna vse življenje. Če vidi očeta ali celo mater pijano vsak dan, če vidi, kako se pretepata, če sliši dan za dnem, kako oče preklinja, če pri svojih sirovo-stih in drugih rečeh starši ne upoštevajo prisotnosti otrok, ki požirajo novosti z vsemi čutili, potem si pač lahko mislimo, kako se bodo taki otroci pozneje vedli. Vpričo otrok morajo biti starši vedno lepo složni, ne smejo se prepirati. Tzkratka. kazati jim morajo samo plemenito stran svojega značaja. Z dobrim zgledom jih bomo boljše vzgajali kakor še s takimi suhoparnimi pridigami. Ko so otroci nekoliko večji, jim polagoma privzgojil jmo vse, kar zahteva lepo vedenje. Otroku moramo pojasniti, zakaj mora človeku seči v roko, kadar se z njim pozdravi. Obrazložiti mu moramo vse tako, da mu bo popolnoma razumljivo. Šele potem bo otrok ravnal iz lastnega prepričanja, šele potem bo storil vse sam iz sebe, ne da bi ga bilo treba posebej opozarjati: »Naredi poklonček, daj ročico, odkrij se» itd. Taka povelja so otrokom vedno zoprna. Tn če bodo morali biti vljudni vso mladost kar na povelje, potem bodo to vljudnost zasovražili in nikoli ne bodo priznavali zahtev dobrega vedenja. Vse jim bo zoprno in prisil jeno, neprirjdno. Seveda pa moramo v prvi vrsti skrbeti, da se bo otrokov značaj pravilno in lepo razvijal. Zakaj lepo vedenje se ne da priučiti. Tzvirati mora iz človekovega bistva. Vedite se še tako lepo, svoje sirovosti ne boste mogli prikriti, če je tak vaš značaj. Najprej ustvarite v vsojem otroku plemenito naturo, potem mu priiičitev lepega vedenja, kolikor je to potrebno in ne izvira iz logike, ne bo delala nobenih težav. Sinovi naj bodo doma vljudni prav tako, kakor so vljudni, kadar so v družbi tujih ljudi. Dogaja se, da so člani družin včasih med seboj silno zadirčni in nestrpni. To je posledica predsodkov. Res je. da se lindie doma radi domače počutijo, toda s tem še ni rečeno, da morajo biti nevljudni. Zlasti sinovi naj zastopajo svoj dom napram vsakomur in vselej s ponosom in samozavestjo, ki na ne sme biti pretirana. Čuvajo naj ueled svoje rodbine. Doma naj bodo vljudni z vsakomur. Pomagajo na}, kadar je to potrebno. Kolikokrat se prihrani lahko mnogo denarja, nko so sinovi uvidevni in pomaeajopr? gospodarstvu. Zlasti kmetiSki sinovi naj varujejo ugled svojega doma in naj na vseh straneh skrbe za njegovo blaginjo. Nasproti očetu morajo biti oozorni in dobri. Vsaka zadirčnost in nestrpnost meče slabo luč samo nanje. Kdor ugovarja svojemu očetu in ga ne uboga, ta se pozneje vedno bridko kesa. Res je, oče nima vselej prav. Toda zato ga moramo vendar strpljivo poslušati in ravnati po njegovih nasvetih. Če pa se nam zde ti nasveti napačni, potem ne smemo zarežati nad očetom in ga sirovo zavrniti. Ako so nam starši preskrbeli višjo izobrazbo, jim moramo biti za to hvaležni. Oni so stradali in se trudili za to. da smo dosegli v življenju lep položaj. Vrača jmo jim to z vljudnostjo in vso pozornostjo. Po sirovosti in zadirčnnsti ne moremo sklepati na bogve kakšno izobrazbo. Poznam gospodinjo, ki je učiteljica in pri vsaki priliki poudarja, da je inteligentna in da ima maturo. Toda s svojo deklo ravna slabše kakor s psom. Kriči nadnjo, zmerja jo, tako da sem prepričana, da ji je od njene mature prav malo ostalo v glavi. Enako postopa seveda tudi s svojo nebogljeno in bolno materjo, ki jo je vzela s kmetov k sebi v mesto. Vsak trenutek ji očita, da je navadna kmetica in omalovažuje vsak njen še tako dober nasvet. Nasproti materi zlasti morajo biti sinovi res plemeniti. Mater moramo spoštovati v prvi vrsti kot mater, potem pa še kot ženo. Zato poslušajte potrpljivo njene dobrohotne nauke in ji ne ugovarjajte. Izkazujte ji vso pozornost, pomagajte ji na vseh straneh. Govorite radi z njo in jo zabavajte. Najsi bo družba še tako zanimiva, mati mora biti za vsakega sina središče vse njegove pozornosti. Zato ji postrezite, kolikor je v vaših močeh, poberite ji naglo vsak predmet, ki ji je padel iz rok. Tz oči ji morate čitati želje in nikoli ne smete pozabiti, kako nebogljeni in majhni ste bili nekoč v njenih rokah, ob njenih prsih. Ženjemnogo na svetu, toda mati je samo ena. Enako kakor sinovi, morajo tudi hčere skrbeti, da 'nikoli ne trpi ugled družine. Tudi če so v notranjosti, med posameznimi družinskimi člani nesoglasja, tega ne sme dobra hčerka pokazati nikomur. O svojih domačih ne sme nikoli govoriti s sovraštvom nasproti drugim ljudem. Pa tudi doma morajo skrbeti hčere, da odvzamejo materi kolikor mogoče mnogo dela pri gospodin jstvu. Čim bolj ji bodo pomagale, tem več se bodo naučile za svoje bodoče gospodinjstvo. Vsaka hčerka ima lahko doma najboljšo in najcenejšo gospodinjsko šolo. Hčerka bodi uslužna svojemu očetu. Skrbi za njegove stvari, da bodo vedno v redu. Perilo naj bo vselej leno izlikano, srajce naj imajo vse gumbe. Hčerka je lahko bolnemu očetu najbolj ljuba opora in po-strežnica. Ker je že tako, da se oče in hčere navadno dobro razumejo. Otroci pa morajo biti tudi med seboj vljudni in dobri. Čemu bi se prepirali in vlekli vsak na svojo stran. Sa j se v življenju pota večkrat tako križajo, da je človek svoje sestre ali svojega brata prav vesel, kadar ga zonet sreča. Tn ka j potem, če so člani družine med seboj sprti? Taka družina nima sreče in uspeha, že zato ne, ker dela vsak po svoje in razdira še tisto, kar ta ali oni zgradi. Poznam rodbine, kjer otroci drug drugega podpirajo. Starejši pomagajo mlajšim pri učenju, sestre krnajo bratom obleke, likajo perilo in pospravljajo sobe. Zato pa bratje zonet na drugi strani koristijo svojim sestram. Tudi sestra je lena. Zato ji mora izkazovati brat enako pozornost kakor vsaki drugi ženi. Kmetiški otroci morajo pa še prav posebno složno živeti. Kai hi bilo. če bi se vsi ljudje prepirali? Nihče n e bi ni? delal. Domovi bi propadali, narod bi se razkrajal. Bratje in sestre, ki so pri svojem delu navezani drug pa drugega, se ne smejo med seboj sovražiti. Če so prijatelji med seboj vse življenje, kar ni nobena posebna umetnost, potem bodo prijatelji tudi v odločilnih življenjskih trenutkih. Kdor je marljiv in pošten. teea ne odganjajo od hiše, pa najsi bo dom še tako majhen. Kaj drugega je seveda z zdraharjem. Vsak skrbi, da se ga čimprej iznebi. Leno vedenje otrok govori o mnogočem. O dobri vzeoji, o dobrih starših itd. Po vedenju otrok sklepajo ljudje na uglednost rodbine. Zato se morajo vesti vedno dostojno. Čuvati morajo ugled svojega imena. Stremeti morajo, da s svojim prizadevanjem popravijo napake, ki so jih bili morda napravili starši v javnosti. Rešiti morajo ugled rodbine. To pa bodo dosegli le, če bodo v vseh ozirih plemeniti. (Nadaljevanje prihodnjič.) Plesna obleka iz belega krepdešina. Na krilu so pošiti od bokov do kolen globoki robčki, tako da je priležno, spodaj je pa zvončasto razširjeno. Večerni plašč iz svilenega žameta, okrašen z lisičjim krznom. w ČERNE TOALETE Večerna obleka iz črnega krepsatena, zraven pa večerni plašč iz belega la-meja, obrobljen s črnim sealskinom. Večerna obleka iz svetlozelenega krep-žoržeta. Obroba pri vratnem izrezu, ki je podaljšana o vezanko, je iz enako-barvnega svilenega atlasa. Mala večerna obleka iz črnega krepsatena, okrašena s hermelinom. Mala večerna obleka iz rjavega velurja. Šivi so paspulirani, ovratnik se končuje v vezanko, ZA SREČNE NEVESTE Obleka za neveste, sešita iz belega krepdešina. Po celi dolžini ima ošit širok vložek pošit z biserčki. Obleka za neveste, sešita iz belega svilenega krepa. Ob vratnem izrezku so našiti srebrni biseri v obliki ovratnika. ZA VSAK DAN Modna obleka iz enobarvnega svilenega žameta. Gube na krilu so samo položene in ne zalikarte. Ovratnik in zapest- niki so iz svetlega svilenega krepa. Elegantna obleka, primerna za manj vitko postavo. Sešita je iz enobarvnega volnenega ripsa ali krepa. Ovratnik in zapestniki so iz belega pikeja ali pralne svile. Obleka iz modnega diagonala, okrašena s poševnimi našitimi progami in gumbi. Modna obleka iz enobarvnega volnenega krepa. V krilo so vstavljene globoke gube, zašite nizko pod boki. Obleka iz temnomodrega volnenega ripsa. Krilo je položeno o globoke gube. Ovratnik je plisiran. Oblekica iz meliranega volnenega blaga. Ovratnik in zapestniki so pošiti s svileno vrvico. Praznična oblekica iz enobarvnega dzerseja. Stranska dela na krilcu sta položena v gube. Praznična oblekica iz sivega diagonala, okrašena s svetlim ovratnikom in našitki na rokavih. Nedeljska oblekica iz temnomodrega volnenega ripsa. Ovratnik in vezanka sta iz bele svile z modrimi pikami. Nedeljska obleka za večje šolarice. Sešita je iz zelenega vclnenega krepa, ovratnik in žabo sta iz belega krep-dešina. , Oblekica iz modnega diagonala. Ovratnik je iz belega pikeja. Praznična oblekica, sešita iz enobarvnega volnenega ripsa. Ovratnik, vezanka in zapestniki so okrašeni z ozkim plisejem. Oblekica iz temnomodrega ševiota, okrašena s svetlimi zapestniki in steklenimi gumbi. Oblekica iz enobarvnega volnenega voala, okrašena z barvasto štepico. ■sest različnih otroških oblekic za igranje. Sešite so iz belega ali barvastega platna in okrašene z barvastimi obrobami ah vezenimi motivi. Na sliki je tudi kroj oblekice v zmanjšanem merilu z navedenimi merami in pa motiv v naravni velikosti, ki se lahko uporabi za okrasitev oblekic. Dva lepa vzorčka za otroške oblekice. Vzorčki so izdelani v prednjem obodu. Oblekico zašijemo samo z ozkim robčkom, nakar robček obkoačkamo z barvasto prejico. V isti barvi kakor rob napravimo tudi figure na oblekici. ., mmm mmmm immmtmmM Otroški čeveljčki, kvačkani iz debele volne, so prav topli posebno za otroke, ki poskušajo delati prve korake. Najprej se izkvačka podplat, ki se pa lahko naredi tudi iz sukna ali klobučine in potem samo ob-kvačka ali obšije z zančnim vbodom, zato da se zraven prišije vrlini del, ki je izkvačkan iz enobarvne ali pa vzorčaste volne, čeveljček se ne zapenja spredaj, temveč se samo zadrgne z vrvico ali ozko pentljico, kakor je videti na sliki. Za kvačkanje podplata je bolje, če se vzame debel bombaž ali pa kvačkanec, zato da je podplat bolj trden. Način kvačkanja podplata in vrhnjega dela je nazorno pokazan na slikah posameznih povečanih delov. Prt za otroško sobo, okrašen z barvasto aplikacijo. Če je prt iz platna, se izšijejo oblike v občrtnem vbodu, na sukno se pa lahko dela aplikacija, to je, posamezne oblike se izrežejo iz drugobarvnega sukna, deftina ali svile in prišijejo na prt, kakor je to videti na povečanem delu vzorca. Pri platnenem prtu se naredi najprej rob in potem obzanka, kakor kaže slika, pri prtu iz sukna se pa rob lepo zravna, obreže in nato obzanka. JuJuJLi j r s« o« S C* Močna koncentrirana svetloba električnih žarnic, ki niso zasenčene, škoduje očem. Zato so priporočljive mlečne žarnice, pri navadnih žarnicah se pa mora narediti senčnik, ki je obenem tudi okras sobe. Prinašamo načrt senčnika za otroško sobo, kakršnega lahko sami napravite iz kartona in ga prelepite s prozornim papirjem ali blagom. Na zgornji slik' je pomanjšan načrt senčnika z navedenimi merami, spodaj so motivi silhuet, ki se izrežejo iz črnega papirja, zraven pa še skica izgotovlje-nega senčnika. Na karton se najprej zariše oblika senčnika po danih merah (prva slika), nato se pa oblika senčnika z nožem izreze (druga slika). Robovi se zarežejo samo toliko, da se lahko zapognejo. V stenah se izrežejo okenca, v katera se na prozoren papir nalepijo izrezane silhuete. Takole svetiljko napravite otrokom -2Scm- ■ 25 cm -25 c - 25 cm ■ 18 /fl 18 S čim pogrnemo mizo jnašim malim To ročno delo prepustimo našim malim gospodinjam, da izoezejo same te čedne piške v lahkem občrtnem vbodv v oranžni, rumeni, modri, rdeči ali pa kakšni drugi barvi. Za aplikacijo v sredini ali pa ob straneh, ki je v isti barvi, bodo pa morale najbrž poklicati mamico na pomoč. Popravek V knjigi < Vzorna gospodinja» sta na strani 43 (cKako je treba kuriti v štedilniku>) zamenjana klišeja. Besedilo pod slikama je zato napačno označeno. Pod prvo sliko mora stati beseda: Pravilno, pod drugo pa beseda: Napačno, kar je vsaka pozorna čitate-ljica gotovo že sama popravila. Kako postrežem svojim gostom „ Pojedina. Preden prično prihajati prvi gostje, mora gospodinja še enkrat pogledati, ali je povsod vse v redu. Če ima kuharico ali deklo, ki bo nosila jedi na mizo, ji da še zadnja navodila; nato pa se tudi sama preobleče in pripravi za sprejem gostov. Pametno je, če gospodinja napiše vrstni red, v katerem se bodo servirala jedila in pijače. Goste sprejema gospodinja, če pa gospodinja streže sama, sprejemata goste gospodar ali sin. Glede obleke so veljali ob takih priložnostih včasih zelo strogi predpisi, ki so jih pa vojna in težke povojne razmere precej omilile; vendar še dandanašnji zahteva takt, da se človek, ki je kam povabljen, praznično obleče. Natančnejših predpisov ne bom naštevala, ker se to ravna po garderobi, ki jo kdo ima, in po tem, kam je človek povabljen. Goste, ki se med seboj še ne poznajo, seznanja gospodar, ki jih mora tudi zabavati, dokler jih gospodinja ne povabi k mizi. Goste spravimo najhitreje v dobro voljo, če jim po ruskem običaju takoj po sprejemu ponudimo na posebni mizici pripravljene razne delikatese ter žganje in liker. Gospodar odkaže vsakemu gostu prostor za mizo, gospodom pa poleg tega še pove, katero damo naj vodijo k mizi. Pri velikih pojedinah so prostori v sredini mize za najodličnejše goste, ostale pa razvrstimo po položaju in dostojanstvu na obe strani. V manjših in bolj domačih družbah pa sedita gospodinja in gospodar vsak na enem koncu mize, in sicer gospodinja na tistem koncu, ki je bliže kuhinji. Ko da gospodinja znamenje, da je miza pripravljena, vodi gospodar po navadi k mizi najodličnejšo damo ali damo, ki je prvič v hiši, ostali gospodje pa nato vsak svojo damo. Čim vidi gospodinja, da so vsi gostje za mizo, se prične serviranje po vrstnem redu, ki ga je bila gospodinja že prej sestavila. Če servira služkinja, naj bo preprosto, toda snažno oblečena, v belem predpasniku in gladko počesana. Servira naj se hitro in brez nepotrebnega ropota. Služkinja gostov za mizo ne pozdravlja in jih tudi ne sme siliti k jedi. Samo če kdo od gostov ponudene jedi ni opazil, ga lahko na to opozorimo. Sklede in drugo posodje nosimo na mizo na podstavku. Krožnik z juho, če je ne serviramo v posebni posodi, postavimo pred gosta vedno od desne strani; pri tem pa moramo paziti, da ne sežemo s palcem pregloboko v krožnik. Juhe nalijemo na krožnik samo do spodnjega roba. Preden nesemo meso ali pečenko na mizo, jo narežemo na tenke kose, ki jih zložimo lepo na krožnik; poleg denemo vilice, če je potrebno, pa tudi žlico. Servirati pričnemo pri najstarejši ali pri najodlič-nejši dami in gremo potem kar zapovrstjo. Če sta za mizo dve enako odlični dami, začnemo servirati zdaj pri eni, zdaj pri drugi dami. Jedila nudimo gostom z leve strani, rabljene krožnike pa jemljemo z desne strani. Kadar zamenjamo s krožnikom vred tudi vilice in nož, ju denemo na krožnik in odnesemo. Vse umazano jedilno orodje zlagamo na en krožnik, krožnike pa drugega na drugega. Vsaka jed razen juhe in predjedi kroži navadno po dvakrat. Kdor drugič ne vzame mesa, mu tudi prikuhe ali omake ne smemo več ponuditi. Če želi gost med jedjo kozarec vode, mu ga ponudimo na krožniku od leve in krožnik takoj odnesemo. Vino serviramo tako, da denemo pred gosta (z leve) že natočeni kozarec ali pa postavimo na mizo vino v steklenicah, in vsak gost nataka svoji dami in sebi sam. { Vsak gost se mora vesti za mizo pravilno in dostojno. Prav po tem, kako se kdo vede pri mizi, lahko najzanesljiveje sklepamo na njegovo oliko in vzgojo. Jesti pričnemo šele tedaj, ko so vsi gostje postrežem. Z jedilnim orodjem ravnamo kar se da tiho. Če nečemo več jesti, noža in vilic na krožniku ne prekrižamo, ampak ju položimo drugega poleg drugega na krožnik. Med jedjo odlagamo vilice in nož z roglji oziroma rezilom na rob krožnika, nikdar pa ne na prt. Moža ne nosimo nikoli k ustom. Žlico in vilice dvigamo k ustom s celo roko in držimo pri tem komolec kolikor mogoče k sebi. Z žlico jemo samo juho, kremo in kompot. Sočivja in salate ne režemo; oboje jemo vedno samo z vilicami. Ni lepo, če kdo vse meso, kolikor ga ima na krožniku, naenkrat razreže, ampak si mora vsak košček odrezati sproti. Srkanje in cmokanje kakor tudi obiranje kosti ni spodobno. Za kosti je treba pripraviti posebne krožnike. Belušev in artičok ne režemo, ampak jih jemo z rokami. Kadar jemljemo jedila na krožnik, naredimo to hitro in ne izbiramo preveč. Jedi ne smemo grajati. Pri mizi govorimo veselo in neprisiljeno ter posvetimo vso pozornost svoji dami. Ne spodobi se, če kdo preglasno govori ali če hoče imeti glavno besedo. Kakor sem že omenila, mora priti vsak gost na pojedino o pravem času in ne sme oditi, kadar se mu zljubi. Človek, ki je dobro vzgojen, ne bo s prezgodnjim odhodom pokvaril dobre volje in neprisiljene zabavei, ki se je komaj razvila. Ko prično gostje odhajati, moramo zopet paziti, da je v prednji sobi ali v prostoru, kjer so gostje odložili obleko, dovolj svetlo. Služkinja naj pomaga gostom pri oblačenju. Po pojedini. Ko je odšel zadnji gost, pričnemo pospravljati. Najprej pospravimo mizo, nato pa shranimo vsa jedila, ki so še ostala, in jih pokrijemo, da se ne navzamejo duha in da ne pridejo do njih muhe in prah. Te ostanke shranimo na mrzlem in zračnem prostoru, najbolje v kleti. Kako shranimo sadje (Konec.) Priporočam, da poizkusijo s shranjevanjem sadja, posebno letos, ko ga je dovolj in je poceni, mnogoteri, posebno pa naj bi storile to družine z deco. Hkrati pa svarim novince pred veliko količino, posebno pred veliko količino ene in iste sadne vrste, ker je treba povsod nekaj znanja in izkušenj. Opozarjam čitateljice tudi na to, da naj nikar ne kupujejo sadja, ki še ob trgatvi (obiranju) ni bilo dovolj zrelo. Takšno sadje je že sploh manj vredno, ker še nima zbranih in predelanih vseh potrebnih snovi, zlasti pa nima najdragocenejših. Za -shrambo pa takšno sadje absolutno ni, ker ne postane nikdar dobro. Prej ovene ali pa segnije. Poznamo pa najlaže negodno sadje po pecljih ali repičih. Dovolj zrelo sadje se odlušči od vejice s celim pecljem ali repičem vred. In repič je na koncu vedno nekoliko debelejši, posebno pri žlahtnih (namiznih) hruškah. Ako je repič prelomljen ali iz sadu izdrt (torej sad brez repiča), je to znak, da sad še ni bil drevesno goden (goden za obiranje). Ako ima pa večina sadežev pravilne peclje, smo pa na to stran lahko brez skrbi. Nekateri peclji se odlomijo pri obiranju vkljub pravilni zrelosti nepravilno. Že zgoraj sem omenil, da so za shrambo sadja bolj primerni vlažni prostori. Tak prostor je potreben posebno za hrapavo sadje (jabolka in hruške). Razločujemo sadje, ki ima hrapav olupek, sadje, ki ima gladek olupek, a se ne sveti, sadje, ki ima gladek in svetel olupek. Nazadnje omenjeno sadje je prevlečeno po naravi z voskom, odtod tudi njegov lesk. Hkrati pa varuje voščena plast tudi pred preobilnim izhlapevanjem soka. Zato vzdrži takšno sadje tudi na suhem prostoru. Hrapavo sadje pa se na suhem prostoru osuši. Postane gubasto, po okusu pa je suho, gobasto, brez soka in zato tudi brez pravega okusa. Hrapavih jabolk je le malo (kosmači, Kanadka). Tem več je pa hrapavih žlahtnih hrušk. Zato se hruške v splošnem ne držijo dolgo. Sadje, ki ima gladek olupek, ki ,se pa ne sveti, je v sredini med hrapavim in tistim, ki se sveti. Jedilni list za teden dni Ponedeljek, obed: zeljnata juha s pečenicami, pre-kajen svinjski jezik z grahovo kašo, češpljev kompot. Večerja : sirovi cmoki z maslom in drobtinicami. Torek, obed: pretlačena ričetova juha z opečenimi žemljevimi rezanci, faširani goveji zrezki v mrežici s praženim krompirjem, indivija, jabolčna pena. Večerja : ledvice v kisli omaki, polenta. Sreda, obed: na goveji juhi rezanci, govedina, gar-nirana z brstnim zeljem, pripravljenim kakor špi-nača, krompirjevo kašo in jajčno omako. Večerja: golaž iz prašičevega mesa in ajdovi žganci. Četrtek, obed: na kostni juhi vranični cmoki, telečji paprikaš z rezanci, špehovka. Večerja: telečja pljučka in srce v omaki s krušnimi cmoki. Petek, obed: grahova juha, ribji puding (glej recept v knjigi: Kako naj kuham, stran 46), smetanov zavitek. Večerja: ocvrte ribe in solata ali pa krompirjevi hlebčki in solata. Sobota, obed : na goveji juhi mozgovi cmoki, govedina s sladko repo, ocvrta jabolka. Večerja: pečenice s kislim zeljem. Nedelja, obed: na juhi pastetke s perutninskim drobom, nadevana pečena jarčica, garnirana z mešano solato, pustni kroti. Večerja: hrenovke z gorčico, krofi, čaj. Recepti k jedilniku (Količina računjena za 4 do 5 oseb.) Zeljnata juha. Pol velike zeljnate glave zrežem na drobne rezance, poparim in odcedim. V kožico denem eno žlico masti in spečem na nji eno pečenico lepo rumeno, nato jo položim na krožnik in postavim na toplo. Na mast v kožico pa vržem pol žlice drobno zrezane čebule in peteršilja in zelje, osolim, popo-pram, dodam pol žličke kumine in pokrito dušim na zmernem ognju, da se zmehča. Po potrebi pomalem zalivam. Ko je zelje mehko in vsa voda izparjena, potresem na dno kožice pol žlice moke; ko porumeni, zalijem s krompirjem, zrezanim na majhne kocke, ki sem ga posebej skuhala na slanem kropu. Dobro premešam in pustim na robu štedilnika, da pomalem vre še pol ure. Preden serviram, zrežem pečenico na majhne rezine in jih vložim v juho. Pretlačena ričetova juha. Četrt kilograma debelega ričeta in dve žlici suhega graha skuham v vodi do mehkega in pretlačim. V kožici razbelim eno žlico drobno zrezane prekajene slanine in pol žlice masti in denem vanjo eno žlico moke in pol žlice drobno zrezane čebule in peteršilja. Ko moka porumeni, do-lijem pretlačeni ričet, osolim in pokrito kuham na robu štedilnika do serviranja, da polagoma vre. Na mizo dam z opečenimi žemljicami. Sirovi cmoki. 7 dkg presnega masla vmešam z enim jajcem in enim rumenjakom. Dodam 1/l kg pretlače-nega svežega sira in '/s kg pšeničnega zdroba, eno pest drobtinic, en deciliter moke in soli. Dobro premešam, oblikujem cmoke, jih skuham v slanem kropu, odcedim in zabelim z maslom in drobtinicami. špehovka. 40 dkg presejane bele moke stresem v skledo in osolim. Dva dkg kvasa raztopim v mlačnem mleku; ko zakipi, ga zamesim med moko, dodam eno žlico masla ali masti in eno jajce ter toliko mlačne vode ali mleka, da naredim mehko testo. Stepam ga toliko časa, da se začno delati mehurčki in se loči od kuhalnice, nato ga pokrijem, postavim na toplo, da vzhaja. Vzhajanega zvrnem na pomokano desko, ga tenko razvaljam in na gosto potresem s toplimi ocvirki, zavijem tesno skupaj, položim v namazano kožico in spečem. Serviram špehovko še toplo. Pastetke s perutninskim drobom. Od navadne, dan stare žemlje narežem tenke rezine po dve in dve skupaj, da se pri robu držita. Perutninski drob sesekljam, želodček skuham prej v juhi do mehkega, nato pa prepražim na presnem maslu s peteršiljem in če- bulo. S tem nadevom napolnim rezine, jih pomočim v mlačno juho, povaljam v raztepenem jajcu in ocvrem. Serviram jih k juhi. Kaj tekne našim malim Ni otroška paša samo kaša..... Mlečni močnik (za najmanjše). Dve žlici pšenične moke in nekaj žlic mrzlega mleka mešam v skodelici toliko časa, da je gladko testo. V kožici pristavim pol litra mleka k ognju. Ko začne vreti, vlivam vanj pripravljeno testo in ves čas mešam. Nato pustim, da na zmernem ognju četrt ure polagoma vre, dodam nekoliko sladkorja in malo ali nič soli. Mlečni zdrob. Na pol litra mleka vzamem tri žlice pšeničnega zdroba. Preden ga vlijem med vrelo mleko, ga gladko vmešam z nekaj žlicami mrzlega mleka, da se ne naredijo kepice. Kuham ga dobre četrt ure. Kuhanega potresem s sladkorjem in cimetom ali pa, kadar hočem dati otrokom priboljšek, z nastrgano čokolado. Koruzni mlečni zdrob pripravim prav tako. Za večjo deco se lahko primeša za oreh velika kepica presnega ali kuhanega masla ali s sladkorjem kuhane suhe češplje, iz katerih prej poberem kosti. Mlečni riž. V pol litru mleka zakuham T dkg opranega riža. Kuham pokritega na zmernem ognju eno slabo uro. Ako se preveč zgosti, dolijem še mleka, dodam eno žlico sladkorja, prav malo ali nič soli in kepico presnega masla. Kuhanega potresem s cimetom ali tudi s čokolado-. Zdrobovi žličniki. V pol litru mleka zakuham 10 dkg pšeničnega zdroba v gosto. Osolim ga malo in osladim z eno žlico sladkorja. Mešam ga neprestano, ko se loči od kožice in kuhalnice, ga odstavim, dodam kepico presnega masla in primešam en rumenjak. Z žlico zajemam in oblikujem podolgaste cmoke in jih polagam na gorak krožnik, potresem s sladkorjem in cimetom ali pa oblijem z razredčeno toplo marelično marmelado. ' ' i Šplnačni pnding. Otrokom se kaj rade upirajo jedi, ki so zanje koristne in potrebne. Malo je otrok, ki bi z veseljem jedli špinačo. Skrbna mamica pa bo pripravila iz špinače jed, ki bo videti kakor kolač, in otroci se je bodo z veseljem lotili. Naredila bo špinačni puding. Štiri pesti špinače bo dobro oprala in v slanem kropu prevrela, odcedila in pretlačila. V skledi bo vmešala 5 dkg presnega masla z dvema ali tremi rumenjaki: ko bo spenjeno, bo primešala špinačo, nekoliko drobno zrezanega peteršilja, dve polni žlici z mlekom prepojenih drobtinic, nekaj žlic kisle smetane, malo soli in sneg od beljakov. Zmes bo vložila v dobro namazan pudingov model in kuhala v sopari 3ft ure. Kuhanega bo zvrnila na krožnik in ga zabelila z maslom in drobtinicami. Korenjev pnding. Približno 30 dkg rdečega korenja olupi, zreži na koščke, popari, odcedi in skuhaj do mehkega v slanem kropu. Kuhanega pretlači in deni v kožico z majhnim koščkom presnega masla, osoli in potresi s pol žlice moke. Ko se nekoliko pokuha in izduši, ga ohladi, nato pa primešaj tri rumenjake in sneg od^ treh beljakov, vloži v namazano, ognja varno skledo in speci. Surovo korenje z orehi in medom. Surovo korenje pusti pred pripravo nekaj ur v mrzli, čisti vodi. Nato mu ostrgaj kožico, ga na strgalniku nastrgaj in primešaj eno žlico medu in dve žlici zmletih orehov. Dobro premešaj in namaži otrokom za južino na kruh. U-a. (Nadaljevanje.) Raca. Race redimo zlasti zaradi njih okusnega mesa, zadnji čas pa tudi zato, ker zelo pridno nesejo. Poraba jajc se omejuje za zdaj samo na dom, ker se trgovina z račjimi jajci pri nas doslej še ni razvila. Pojavljajo se tudi ugovori, da uživanje račjih jajc ni zdravo. To trditev je treba sprejeti z veliko rezervo. Če se gibajo race na čisti, tekoči vodi, so njih jajca prav tako zdrava kakor kokošja. Kjer pa pridejo race do umazane vode, tam seveda ni izključeno, da preidejo razne bolezenske kali iz vode v raco in potem v jajce, kjer se lahko razvijejo. Ker se pa račja jajca porabijo v kuhinji po navadi za testo, se pri kuhanju uničijo škodljive snovi, ki so v jajcu. Račje jajce je večje in težje od kokošjega, ima večji rumenjak in je zato tudi redilnejše kakor kurje jajce. Pri nas goje največ domačo raco, ki je sred-njevelika, ima nizke noge in je bela ali siva. Napitana tehta iVi do 2 kg. Na leto znese 60 do 80 jajc. Njeno meso je zelo okusno. Precej večja in težja je rouenska raca, ki je po barvi podobna divji raci. Hitro rase, ima izvrstno meso in tehta 3 do 4 kg. Dobro in okusno meso ima tudi aylesburška raca, ki je samo bela. Na leto znese 80 do 90 jajc; nepitana tehta 3 do 3/4 kg. Pri nas zelo rede tudi pekinško raco, ki je bela in znese na leto tudi do 100 jajc. Odrasla žival tehta 3 do 3K kg. Dobra jajčarica je in d i j s k a raca. Telo je pokončno in vitko, vrat dolg in noge visoke. Barve je bele, črne ali rjavkaste. Tudi pozimi pridno nese in znese na leto 120 do 180 jajc. Nepitana tehta l'/i do 2 kg. Dobra jajčarica je nadalje tudi raca orping-t o n k a, ki ima srednjeveliko telo na nizkih nogah. Perje ima rumeno ali sivomodro. Nesti prične že zgodaj spomladi in znese na leto 120 do 150 jajc. Odrasla, nepitana žival tehta 2 do 2/4 kg. Zadnji čas so vzredili na Angleškem s križanjem domače, rouenske in indijske race novo pasmo rac jajčaric, ki so težke nekako 2 kg in znesejo 250 do 300 jajc na leto. Raca najbolje uspeva v krajih, kjer ima na razpolago čisto vodo. V njej si poišče sama večji del hrane, ki ji prija. Stroški krmljenja so zato znatno manjši. Na vodi se raca najrajša oplodi. Pa tudi v krajih, kjer ni blizu vode (potoka ali ribnika), lahko z uspehom redimo race. Za težke pasme rac je seveda nujno potrebno, da jim napravimo majhen ribnik s čisto vodo, kjer se lahko oplode. Lažje pasme se dobro oplode tudi na zemlji (rouenska in indijska raca in druge). Seveda traja to veliko dalje nego na vodi. Raca nerada vali, zato valimo račke v valilnicah ali pa jih dajemo valit kokljam. Zanimivo je, da znese raca jajce po navadi vedno zgodaj dopoldne (nekako do 9. ure). Zato ne smemo puščati rac v vodo pred tem časom, ker se sicer lahko pripeti, da znese raca jajce med potjo ali pa v vodi. Jajca, ki jih podložimo, ne smejo biti stara več ko tri tedne. Taka jajca moramo od dneva, ko so bila znesena, pa dokler jih ne damo valit, postaviti v prostor, ki ima 6 do 8°Č; zrak mora priti do njih, močna svetloba pa ne. Vsaj po enkrat na dan jih moramo obrniti. Med valjenjem moramo'račja jajca po enkrat na dan poškropiti z vodo, s čimer ublažimo napetost v jajcu in preprečimo, da se zarodek ne zaduši, kar se sicer zlasti v vročih mesecih kaj rado pripeti. Glede na veliki narodno-gospodarski pomen račje reje bi jih morali gojiti povsod, kjer so za to le količ-kaj ugodne prilike. (Nadaljevanje.) Zdaj je čas. da pregledamo vrtne ograje, deske, ki jih imamo morda ob gredah, klopi itd. ter pripravimo za popravila potrebni les. Lesene kole in prečnike, na katere se pribijejo latice, naročimo najbolje pri kakem kmetu. Ako nimamo znancev, naročimo kar pri kmetih, ki nam pripeljejo drva ali ki jih vozijo sicer naprodaj. Koli in prečniki naj bodo iz trdega lesa (hrast, pravi kostanj, jesen, macesen itd.; bukov les, čeprav spada k trdemu lesu, za to ni primeren). Kmet naj pripelje že obtesan les, ker bi nas tesanje preveč stalo. Dobro je, da si pripravimo tudi kako tekočino za impregniranje (mazanje) lesa in star čopič, kajti im-pregnirani les trpi več časa. To delo opravimo lahko sami. Obleči pa moramo najslabšo obleko, ki je namenjena ali uporabna samo še za delo. To izvršimo okrog velike noči, ko je že bolj suho in gorko in vreme bolj stanovitno, in sicer samo ob lepem vremenu. Kdor ima na vrtu kamenje, kose zdrobljene opeke, koščke lesa itd. in pa tisti, ki si bo vrt šele napravil, naj si pripravi zdaj mrežo za presejavanje vrtne zemlje. Presejavanje se vrši takole: Za prvo vzamemo za gredo širok del. Začnemo na katerem koli kraju. Na vogalu izmečemo na sosedno gredo (oddelek vrta) toliko prsti, da nastane za veliko mizo velika oglata jama. V to jamo postavimo mrežo, na katero mečemo prst od začete grede, medtem ko pustimo izmetano prst na miru. Ko pridemo na kraj naše grede, nam zmanjka prav toliko prsti, kolikor smo je izmetali ob začetku dela na sosedno gredo. Te prsti pa ne nosimo v jamo. ampak načnemo novo gredo poleg jame in mreže. Tu bo nastal na ta način zcpet prazen prostor in mi prestavimo vanj zopet mrežo pa nadaljujemo prav tako, kakor pri prvi gredi (prvem, že presejanem delu vrta, ki ni treba, da bi se ujemal z gredami). Pri tej priliki (pri presejavanju) zemljo tudi lahko poljubno izmenjamo, zamenjamo, zmešamo s kompostom itd. Kdor ima tople grede, naj jih zdaj popravi. Staro prst izmečemo in nakidamo in natlačimo na dno približno za ped visoko konjskega gnoja. Na gnoj pa denemo za kakšnih 10 cm na visoko dobre in drobne zemlje. Kdor misli na vrtu gnojiti, naj si preskrbi zdaj potrebni gnoj. Tudi za gnojenje vrta je najbolj primeren konjski gnoj, ki pa naj obstoji kolikor mogoče iz fig. Gnoj, ki sestoji največ iz slame, listja, žaganja itd., je malo vreden. Za rahljanje zemlje bi že bil, ampak privabi miši in drugo golazen, posebno pa bramorje. Zato ne devajmo takega gnoja in takih stvari na vrt. Na vrtu gnoja ne uporabljajmo tako, da bi ga najprej raztrosili, kakor se godi to na njivi, kjer ga pod-orjejo, ampak na vrtu skidamo gnoj na kup ali na kupe in ga polagamo šele pri prekopavanju sproti v nastale in nekoliko bolje iztrebljene jarke. V jarku gnoj nekoliko stlačimo in namečemo nanj nove prsti. Lahko se pa uporablja na vrtu gnojnica (iz greznice, posebno gostejša tvarina). Tudi to nalivamo šele ob prekopavanju sproti v nastale jarke, ne pa da bi polili z njo vrt in bi morali hoditi potem pri prekopavanju po tej grdobiji. Kdor ima dobro obgnojeno vrtno zemljo in bi moral 'gnoj drago plačati, lahko tudi za enkrat gnojenje opusti, ker v tem slučaju gnoj, posebno ako je slab, ne prinese toliko dobička, kolikor stane. Kdor nima tople grede in hoče vzgojiti zgodnje sadike sam. naj si pomaga na ta način, da vseje semenu zdaj v zabojčke, ki se lahko postavijo na svetel prostor v kuhinji ali kurjeni sobi (v bližini okna ali na okno), ob primerni toploti pa med okna. Ob gorkem solncu pa odpremo zunanje okno, tako da so sadike ob solnčnih dnevih za nekaj časa popolnoma izpostavljene solncu in zraku. Ako si vzgojimo sadike sami, nam dela vrt tem več veselja. Glavno je to, da vemo, kakšne vrste imamo. Pri nakupu dobimo večkrat namesto zgodnjih sadik pozne in tudi norčave sadike. Za dlan (10cm)_ globoki zabojčki zadostujejo za tako gnojenje. Gnoja, ki bi delni smrad, ni treba uporabljati. Zadostuje dobra in drobna vrtna zemlja. Tako v topli gredi kakor v zabojčkih sejemo seme plitvo, komaj za nekaj milimetrov globoko. Pravilo je, da naj pride na seme le toliko prsti, kakor je seme debelo. Pri tem moramo pa seveda upoštevati, da se pri škropljenju prst lahko spere s semena. GOSPODINJA IN HHHB mmm njena pomocnioa V tem delu bomo prinašali odprta pisma gospodinj in seveda tudi dopise gospodinjskih pomočnic. Namen te rubrike naj bo, da gospodinja in njena pomočnica povesta svojo nezadovoljnost. Tako se bodo lahko na obeh straneh popravile napake. Gospodinje in pomočnice, pišite torej za ta kotiček, seveda kratko in vzgojno! * Stana Vinškova: . , Hišna Ančka Draga Jožica! Ti se že gotovo jeziš name, ker Ti na Tvoje ljubo pisemce tako dolgo nisem odgovorila. Pa nič se Ti ne bom opravičevala, rajši Ti kar poročam o svojih križih in težavah, pa bo prav gotovo vsa zamera splavala po vodi! Križi in težave — pa sem komaj štiri tedne poročena! Nič se ne smej, Ti škrat —Mirko in jaz sva izven debate! Ampak — naša Ančka! Pa, pardon, Ti še ne veš: Ančka se imenuje moj chišni biser*. To Ti je res biser! O Jožica, milostno nebo naj Ti blagohotno prihrani take izkušnje! Pa kaj bom tožila, rajši Ti povem nekaj doživljajev z njo. Nečem ji delati krivice: pridna je, tiha in Ako se majajo večkrat vzrok je zobni kamen, prepreči m vzemi Sargov Kalodont je, edina zobna krema, katerg vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemil kamnu (Sulforicinoleat po Dr. BrHunlichu). KM.0 D DHf Proti zobnemu kamnu skrajno delavna — toda sicer! Veš, prišla je pač iz majhne gorske vasice, v kateri je živela vse do sedaj — in že Ljubljana sama kot taka jo je popolnoma omamila. Drugo, kar jo je «panalo», je pa moje novo stanovanje, njena nova »uniforma* in ves nov način življenja. Tu ji silno ugaja, toda dosledno se drži domačih navad. Le čuj! Ko sva prvič doma kuhali, prinese opoldne jedi na mizo, pa se prijazno in dobrohotno nasmeje: «Le jejte, le jejte, saj imamo še dosti zunaj!» In ko ji moj mož po obedu naroči, naj prinese sadja, ga res koj prinese — ampak v predpasniku! Mirnodušno naloži celi kup sadja na mizo: cTako, zdaj pa le jejte!» in zadovoljno odjadra nazaj v kuhinjo. Preveč duhovito menda nisva gledala za njo. Čudno veselje ima tudi s poljubljanjem rok — jaz se le čudim, da jih še pismonoši ne poljubi! Kolikokrat sem ji že rekla, naj to vendar pusti — pa dobim vedno isti odgovor: , je rekla mati, ko nas je slišala. Takšno čipko je delala, da bi jo lahko razstavila v elegantni bruselski pasaži. «Ve- A enim fcj V omotih po 20 in po 2 tableti ASPIRIN !§M§!§ jamčijo, da so pristne. ste, v Horjul je hodila v kleklarsko šolo», je zadovoljno pripomnila mati. Ženski domači obrt se je pri nas razvil največ po deželi, dokaz, da naše žene smotrno izrabijo vsak prosti čas, ki jim ostane od gospodinjstva. Takih žen in deklet, ki pomagajo družini s tem zaslužkom, je pri nas okrog osem tisoč. Posebno zaslugo za razvoj in napredek ženskega domačega obrta ima pač Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, ki ima stalne tečaje za izobrazbo žen po raznih krajih, tako na primer: v Prevaljah za file, v Jesenicah za toledo, v 21-reh in Kamni gorici za kleklanje in še drugod. Zavod pa ne skrbi samo za dober strokovni pouk, marveč daje izvežbanim delavkam tudi stalna naročila. Da pa opozori javnost na svoje izdelke, prireja ob vsaki priliki razstave doma in v inozemstvu. Kako so njegovi izdelki upoštevani, so dokaz razna odlikovanja in diplome, s katerimi je bil odlikovan. «To je fotografija razstavnega prostora v Haagu», mi je pokazal gospod ravnatelj, ko sem si letos prišla ogledat božično razstavo.