PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmoi ,i 7096 AA 60100200 OSREDNJA KNJI 5: NI CA S ..VILHARJA TRG REVOLUCIJE 1 F'.F'. 132 66001 KOPER TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I cax 040/772418 iORICA trevored 24 maggio 1 el. (0481) 533382-535723 ax 0481/532958 :EDAD II. Ristori 28 el. (0432) 731190 ax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 248 (14.339) Trst, nedelja, 25. oktobra 1992 Predsednik ZRJ Čosič prihaja danes na obisk v Rim Kljub pogovorom o miru se boji v BiH stopnjujejo Propadel dogovor med sprtimi stranmi - Spopadi med Hrvati in Muslimani se nadaljujejo - Dogovarjanje Zagreba in Beograda SARAJEVO — Sodeč po naj novejših informacijah z bosansko-hercegoskih bojišč, je bil včerajšnji sestanek poveljnikov vseh vojskujočih strani v tej državi, vse prej kot zgodovinski (na sliki AP), kot ga je navdušeno imenoval »mentor« pogovorov, francoski general Philippe Morillon. Niti en dan po omenjenem srečanju poveljnikov armade BiH, srbskih sil ter Hrvaškega obrambnega sveta, na katerem so se le-ti pogovarjali o vzpostavitvi premirja in o demilitarizaciji (beri predaji!) Sarajeva ter mest na severu Bosne, so se namreč boji nadaljevali skoraj na celotnem ozemlju te republike, bojujejo pa se vsi proti vsem. Naj hujše je bilo v osrednji Bosni, kjer že sedem dni potekajo boji med enotami Hrvaškega obrambnega sveta in enotami bosan-skohercegovske armade. V spopadih naj bi do sedaj življenje izgubilo nekaj deset oseb, več hrvaških ter bošnjaških vasi, pa naj bi bilo požganih. K umiranju strasti, kot kaže, ne pomagajo ne ukazi načelnika štaba armade BiH, Se-ferja Haliloviča, oziroma pogovori poveljnikov obeh sprtih strani. V Bihaču, Tuzli, Gradačcu, kjer tudi potekajo boji, pa se enote Armade BIH in Hrvaškega obrambnega sveta skupaj borijo. Podobno je tudi v Sarajevu. Po hrvaških virih so srbske sile s tanki in težkimi topovi obstreljevale skoraj vse obrobne dele glavnega bosansko-hercegovskega mesta, uradnih podatkov o morebitnih žrtvah pa ni. »Dejavna« je bila tudi mednarodna skupnost. Sopredsednika Ženevske konference Cyrus Vanče in lord.Ovven sta znova poudarila, da nasilne delitve Bosne in Hercegovine z vojaško silo nikoli ne bodo priznali, kar izmučene prebivalce te države lahko le potolaži. Istočasno je namreč odposlanec OZN Tadeusz Mazovviecki v Ženevi izjavil, da je »srbska politika etničnega čiščenja praktično že dosegla cilj«. Z drugimi besedami je Karadžič že vzpostavil »državo« , v kateri ne le, da bodo živeli samo Srbi, temveč »državo« v kateri bo, ravno zaradi tega, ker je vzpostavljena v vojaško silo, zelo težko raziskati vse vojne zloči- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Na pobudo bivšega predsednika Nabijeva Državni prevrat v Tadžikistanu Gverilci zasedb strateške točke prestolnice Ruske čete naj bi ostale povsem nevtralne MOSKVA V Tadžikistanu, nekdanji sovjetski republiki na meji z Afganistanom, je prišlo včeraj do državnega udara. Komunistični gverilci Ljudske fronte, ki jo vodi bivši predsednik Rahmon Nabijev, so v glavnem mestu Dušanbe prevzeli v jutranjih urah nadzor nad predsedniško palačo, parlamentom, radijsko in televizijsko postajo ter mestnim središčem. Kakor sporoča tiskovna agencija In-terfax, so v teku srditi boji v predmestju in okoli mošej, v katere so se zatekli muslimanski integralisti. Zaenkrat ni znano, kje se zdaj nahaja Akbaršo Iskanda-rov, ki je stopil na čelo države, potem ko je bil maja letos Nabij e v obtožen, da je filosovjet, in je bil zaradi tega prisiljen odstopiti. Bivši predsednik parlamenta Safarali Kenžajev, ki so ga odstranili skupaj z Nabi- jevom, je v apelu prebivalstvu preko radia napovedal zasedanje vrhovnega sovjeta pod predsedstvom samega Nabijeva in obenem pozval ruske vojaške čete, ki so nastanjene v Tadžikistanu, naj ostanejo nevtralne. Isto jim je ukazal ruski obrambni minister Pavel Gračov, vendar z opozorilom, naj okrepijo zaščito skladišč orožja, vojašnic in vojaških domov. Na zahtevo Iskandarova je Gračov tudi zaukazal 201. diviziji motorizirane pehote zasedbo železniške postaje in letališča, da se zagotovi varnost Rusom, ki bodo verjetno hoteli zapustiti Tadžikistan. Sam Iskan-darov, ki je že včeraj ponoči razglasil obsedno stanje, pa je pozval ruske čete, naj zasedejo tudi televizijo. Iskandarov lahko računa .na pomoč muslimanskih integralistov, ki se zbirajo nedaleč od prestolnice. Guverner Bance d’Italia je pozval vlado in vse družbene sile k večji odgovornosti Ciampi: Inflacija najhujši sovražnik Amato bi rad izkoreninil davčne utaje COMO »Samo šest mesecev časa imamo za ponoven zagon gospodarstva: če se bomo sposobni ogniti neupravičenemu navijanju cen in napeti vse sile za pridobitev izgubljenih tržnih niš, bo v redu, v nasprotnem primeru pa bomo izgubili zgodovinsko priložnost.« Guverner Bance dltalia Carlo Azeglio Ciampi je na vsedržavnem kongresu Forex Cluba v Cernobbiu ponovil tezo, ki jo zagovarja že vrsto let, da je namreč čas odločilnega pomena, če hoče Italija iz gospodarske in finančne stiske: ko ne bi bili izgubili toliko dragocenega časa, bi zdaj ne bilo interakcije med italijansko in mednarodno krizo, ki je problem zaostrila. Dan po sporočilu, da bo od jutri denar cenejši zaradi znižanja diskontne mere s 15% na 14%, ki mu bo menda kmalu spet sledil podoben ukrep, je Ciampi naslovil strogo posvarilo vsem: vladi, parlamentu, podjetništvu, sindikatom, delavcem, ljudstvu. »Z bolečim, toda nujnim razvrednotenjem lire je postal menjalni mehanizem sredstvo rasti, vendar le pod pogojem, da bodo institucije, industrije! in delavci odgo- vorno stremeli za omejitvijo notranje porabe in inflacije,« je zatrdil guverner in nadaljeval: »Poslanska zbornica in senat ter izvršno telo naj hitro odobrijo in uresničijo ukrepe za ozdravitev državnega proračuna, podjetniki in delojemalci naj zadržijo Ceno dela ter pospešijo proizvodnjo in prodajo dobrin in storitev, kreditne ustanove pa naj omejijo posojila oziroma jih usmerijo v proizvajanje in naložbe, medtem ko bo Banca dltalia zavirala ceno denarja. Na vsak način bo treba preprečiti vnovičen razrast inflacije, ki je za Italijo ta čas najhujši sovražnik. Če bomo sposobni vsega tega, bomo premostili krizo, zaščitili varčevalce in zajamčili zaposlitev tudi novim rodovom.« Ministrski predsednik Giuliano Amato seveda soglaša s Ciampijem, saj neprestano trdi, da se z odobritvijo »manevra« mudi, in se v ta namen tudi tako trmasto poslužuje zaupnice. Včeraj pa je dodal: »Glavni cilj moje vlade je izkoreninjenje davčnih utaj.« NADALJEVANJE NA 2. STRANI Guverner Bance dltalia Ciampi (AP) Slovesnost v Kobaridu ob 75-letnici zaključka bojev na Soški fronti KOBARID Ob prisotnosti državnih zastopnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške so se včeraj v Kobaridu spomnili na dogodke ob koncu vojaških operacij na Soški fronti. 24. oktobra leta 1917 se je v Zgornjem Posočju začela 12. soška ofenziva, ki je pomenila tudi največji vojaški spopad na slovenskih tleh. V bojih je sodelovalo nad 600 tisoč vojakov na avstro-ogrski, nemški in italijanski strani. Pred kobariškim muzejem sta slovenski minister za kulturo Borut Šuklje in tolminski župan Viktor Klanjšček spomnila, da je takratne vojne dogodke treba danes ocenjevati v duhu prijateljstva in sodelovanja med sosednjimi narodi. Milijon in več padlih vojakov na Soški fronti pa naj bo v trajen opomin in naj pomeni prispevek odkritega razpravljanja in ocenjevanja naše polpretekle zgodovine. (R.P.) V Pordenonu otvoritev sejma knjig in knjigarnarstva Edit Expd Bogata slovenska knjižna ponudba MARKO VVALTRITSCH PORDENON Prikaz sodobnih in starih slovenskih knjig na sejmu v Pordenonu je zares prijetno presenečenje. Ta ugotovitev velja tako za italijanske obiskovalce kot za nas Slovence, saj tudi pri nas kaj takega nismo vajeni videti v tako zaokroženi in lepo prikazani obliki. Slovensko založništvo je namreč častni ost na letošnjem knjižnem sejmu EDIT XPO', ki se letos že v tretje prireja v tem mestu na stičišču dežel Furlanija-Julijska krajina in Venelo in kjer je s svojimi najrazličnejšimi edicijami prisotnih nad 40 založb iz sosednjih dežel. Sejem je seveda prvenstveno namenjen italijanskim založnikom, kar je povsem razumljivo. V prej omenjenih de- želah, je kar precej malih pa tudi velikih založnikov, ki se seveda ne morejo kosati z maloštevilnimi velikimi založniki Italije. Obstoja nevarnost, da se bo tudi knjižna kultura utopila v množici je dejal urednik pordenonskega sejma Gio-vanni Zanolin, ki je dejal, da le nekaj založnikov dandanes knjigarnarjem vsiljuje svoje tiske in da se malim založnikom trg iz dneva v dan bolj zapira. Takšne razstave in pobude kot so pordenon-ski EDIT EXPO', pa nudijo možnost tudi malim založnikom, da se uveljavijo. To so na otvoritveni svečanosti poudarili tudi predsednik sejmišča Rino Bi-anchini, župan Cardin, deželni odbornik Francescutto. Govorila je tudi Vittoria Marinotti, hči znanega futurističnega umetnika iz let prve polovice stoletja. Uvodoma so povedali, da je razstava slovenskih knjig zelo lepa in da za nas vse pomeni prijetno presenečenje. To je povedal tudi slovenski zastopnik, član republiškega predsedstva Ciril Zlobec, sicer pa tudi akademik in književnik ter prevajalec iz italijanskega jezika v slovenščino. Poudaril je, da so se kulturni stiki med Italijani in Slovenci po drugi svetovni vojni začeli prav po zaslugi Furlanov. Dejal je tudi, da je kultura tista, ki ustvarja sožitje na meji in da bo mladina to dosegla, saj ne bo preobremenjena s predsodki. Slovenske knjige so v Pordenonu razstavljene na več krajih. Slovenske založbe so se tokrat zares dostojno predstavi- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po razveljavitvi obsodbe zaradi umora komisarja Calabresija Primer Sofri znova postavil 1 vprašaj vlogo skesancev Hill FIRENCE — Adriano Sofri (Tele-foto AP) je sicer zadovoljno odložil kovček, ki ga je imel že pripravljenega za primer, da bi mu potrdili 22-letno zaporno kazen za domnevni umor komisarja Calabresija, še zmeraj pa ne more strniti v enem samem stavku vseh svojih občutkov po predvčerajšnji razveljavitvi drugostopenjske razsodbe milanskega porotnega prizivnega sodišča. Seveda soglaša z utemeljitvijo rimskega kasacijskega sodišča, da se za odmero kazni sodnik ne more nasloniti le na pričevanje skesanca, če ne razpolaga tudi s stvarnimi dokazi o krivdi obtoženca. Dejansko naj bi bila motivacija prizivnega procesa povsem neveljavna pa tudi v popolnem nasprotju s proceduralno korektnostjo. Je na odločitev kasacij-skih sodnikov vplivalo tudi dejstvo, da je bil ta proces v Rimu in ne v Milanu kakor prva dva? Bivši voditelj zunajparlamentarnega gibanja Lotta continua to priznava, ne povezuje pa v en sam snop vseh milanskih sodnikov: »Veliko upanja polagam v delo nekaterih milanskih sodnikov, pa ne zame, ampak za Italijo.« Kaj meni Sofri o verodostojnosti in vlogi skesancev? »Tu ne gre za problem, če se kaže ali ne zatekati k pomoči skesancev, temveč za to, da ni mogoče verjeti besedam posameznika, ne da bi preverili njihovo verodostojnost, kajti v takšnem primeru bi zelo hudo škodovali vsemu pravnemu sistemu.« Žena pokojnega komisarja je zaradi razsodbe zagrenjena, »skesani« Leonardo Marino, ki obtožuje Sofri-ja, pa pravi, da bo na novem procesu ponovil, kar je povedal doslej. • Boji v BiH ne, ki so jih storile te enote. To dejstvo v veliki meri relativizira tudi morebitne učinke komisije OZN, ki naj bi na ozemlju nekdanje Jugoslavije, predvsem pa v BiH, raziskala omenjene vojne zločine. Enako je tudi z novim kontingentom mirovnih sil, gre pa za nekaj več kot sedem tisoč vojakov, ki naj bi v Bosno in Hercegovino prišle najkasneje do desetega novembra, ščitile pa naj bi humanitarne konvoje. Obstajajo namreč nekateri indici, ki kažejo, da se podobno kot prej na Hrvaškem tudi za Bosno in Hercegovino pripravlja nekakšen »Vanceov plan«, s katerim naj bi zgolj verificirali obstoječi položaj, vzpostavljen z vojaško silo. V primeru Bosne in Hercegovine bi to pomenilo le (nasilno) delitev te republike, po drugi strani pa nadaljevanje vojne, predvsem gverile. Razen seveda v primeru, če bi Hrvaška in Srbija opustili svoje načrte o ustvarjanju nacionalnih držav ter interesnih sfer v sosedni državi. V kaj takega je v tem trenutku zelo težko verjeti. Kakorkoli že, Zagreb in (jugoslovanski) Beograd pa medtem nadaljujeta »konstruktivna pogajanja«. Sodeč po napoluradnih komentarjih, je Zagreb s temi pogovori več kot zadovoljen. S predstavniki ZR Jugoslavije naj bi se dogovorili o ustanovitvi pet meddržavnih komisij, ki naj bi urejale odnose na področju prometa in zvez, vprašanje »humanega preseljevanja ljudi«, posebej pomembno pa je, da sta se dogovorila o ustanovitvi »uradov za zveze«, ki naj bi zaenkrat bila nadomestilo za klasična diplomatska predstavništva. Ob vsem tem velja tudi povedati, da je predsednik ZRJ Dobriča Čosič včeraj razpisal »zvezne« volitve, ki naj bi na ozemlju ZRJ potekale 20. decembra. Čosič pa bo danes popoldne prispel na obisk v Rim. Do obiska prihaja na prošnjo ZRJ, v italijsnaki prestolnici pa se bo jutri pogovarjal z zunanjim ministrom Colombom, pojutrišnjem pa bo mogoče prišlo tudi do srečanja s predsednikom ministrskega sveta Amatom. e Ciampi V isti sapi je kritiziral trgovce, obrtnike in vršilce svobodnih po- SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane glavnega odbora SKGZ da bo seja v sredo, 28. oktobra 1992 ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah, Prvomajska 73 _ pri Kmečko-obrtni hranilnici _ _______in posojilnici----- klicev, ker se hudujejo nad uvedbo minimalne takse: »V nekaterih primerih bi kazalo uvesti celo "doppium in triplum tax!" Ko govorimo o dohodkovnem pragu 24 milijonov lir, govorimo o čistem poldrugem milijonu lir na mesec in zato je nerazumljivo, čemu so sploh odprti trgovski obrati, v katerih je zaslužek manjši...« Nasprotnega mnenja so seveda pri stanovski organizaciji trgovcev Concommercio, ki bo priredila jutri v rimskem Palasportu protestno zborovanje, pri združenjih obrtnikov, ki so napovedala podobno manifestacijo za četrtek, in pri zbornicah vršilcev samostojnih poklicev, ki bodo enotno dvignili glas dva dni pozneje. »Reakcija samostojnih delavcev je malce histerična,« je pokomentiral finančni minister Giovanni Goria odločitev Confesercentija, da zasuje ustavno sodišče z grmado prizivov proti »krivičnemu in neustavnemu davku«. Ta je po ministrovem mnenju celo še preskromno zastavljen. Sicer pa je Goria zagrozil s svojim odstopom: »Če bomo v prihodnjih mesecih ugotovili, da je "davčni manever" nezadosten, se bom poslovil.« • Edit Expo le. Med temi sta tudi dve iz zamejstva in sicer ZTT ter Mohorjeva družba iz Celovca. Na voljo je tudi precej prevodov iz italijanščine. V posebnem oddelku so prikazane mladinske knjige. Sicer pa so slovenski tiski tudi v drugih zbirkah in razstavah. V zares bogati zbirki ob lepi razstavi dragocenih tiskov, ki jih hranijo v semeniških knjižnicah naše dežele, je en izvod »Ta celega katekizma« slovenskih protestantskih piscev, ki je izšel v Tubingenu leta 1661 (izvod hranijo v goriški se-meniški knjižnici, dva druga pa v Ljubljani) poleg tega še latinsko-kranjski slovar iz leta 1661. Tudi na razstavi o futurizmu je na ogled nekaj platnic knjig in koledarjev, ki jih je v dvajsetih letih naredil slovenski slikar Luis Spaz-zapan. Jutri zvečer bo na sporedu večer slovenske poezije in glasbe. LDS in SDSS predstavili kandidate za bližnje volitve LJUBLJANA - Ljubljanska opera je vsa prenovljena v soju in pozlati stoletnice. V petek zvečer pa je bila še posebej slovesna; liberalni demokrati so namreč zakupili kar celotno gledališče, zbrali mlado publiko slovenske prestolnice in s svojim dvakratnim predsednikom vlade in stranke Drnovškom predstavili štirinajst kandidatov, ki se bodo borili za vstop v slovenski parlament. Tudi to je nova oblika promocije slovenske politike podobna oni, ki jo videvamo na orjaških , izredno lepo izdelanih, plakatih. Liberalni demokrati z rdečo puščico na temnem polju napovedujejo, da bodočnost ni črna, s podobnimi plakati pa zagotavljajo srečen konec slovenske zgodbe. Vse zelo podobno (za božjo voljo, da ne bi kdo pomislil na strankarsko vskla-jenost) optimističnemu golobu-ga-lebu, ki na modrem polju najavlja izid novega vseslovenskega dnevnika Republika. Na odru po vrhunsko zapetih šansonih Katje Levstik se je ob lepi in odlični televizijski napovedovalki zbralo štirinajst kandidatov in kandidatk: mladi, uspešni, privlačni, športno predrzni. Za Janeza Drnovška so to ljudje, ki s svojim delom zaslužijo veliko pozornost, odgovornost, sposobnost in človeško širino, kar naj bodo osnovne lastnosti novih parlamentarcev. Vendar v vsej tej pozlati tudi nekaj pelina, dvorana, celo parter, sta bila na pol prazna. Liberalnim demokratom bolj ugaja petkov-sobotno-nedeljski vikend, kot je tudi za njihovega predsednika jogging zanimivejši od pisanja dolgočasnih poročil po urad- nem obisku Tudjmana? Je morda kaj globljega? Vprašanje ostane, čeprav je logičen odgovor v določeni nasičenosti s političnimi dogodki in torej normalen svetovni pojav. V drugi, skromnejši dvorani, lutkovnem gledališču, pa so nekaj prej v bolj tradicionalnem, klasičnem strankarskem ozračju socialdemokrati proglasili svojega kandidata za predsednika in kandidate za parlament. Za predsednika republike bo kandidiral France Tomšič, v sedaj že povsem oddaljenih časih ustanovitelj in prvi predsednik stranke, sedaj pa lider enega izmed pomembnih slovenskih sindikatov in tudi aktivni poslanec. V okvirnem programu je predsednik stranke Jože Pučnik poudaril evropske civilizacijske tokove, ki jih najbolje izraža prav socialdemokracija, zaradi česar so se odločili za povsem samostojen volilni nastop. Podpredsednik Janez Janša je kot strateški cilj navedel 15-odstotni volilni uspeh, ki bi stranko postavil ob bok ostalih dveh najmočnejših strank v Sloveniji. S tajnim glasovanjem so izvolili državno kandidatno listo. Po zakonu bodo namreč polovico poslanskih mest delili v skladu z volilnim odstotkom kandidata doseženem v njegovem volilnem okraju, polovico pa na osnovi vrstnega reda kandidata v državni listi. V primeru socialdemokratov je na prvem mestu Janez Janša s 115 od skupno 135 možnih glasov, na drugem Jože Pučnik, sledijo pa Vitodrag Pukl, Ivan Hvalica in drugi. BOGO SAMSA gospodarski dopis iz Slovenije Križiščni položaj treba ovrednotiti V Sloveniji so spet enkrat ugotovili, da imamo katastrofalno slabe ceste in da bi jih morali posodobiti in na novo zgraditi kar precej, če bi se hoteli vsaj nekoliko približati razmeram, kakršne so pri sosedih. Nacionalni program gradnje in posodobitve cest predvideva, da bi morali imeti za posodobitev cestnih povezav na razpolago vsaj 5,5 milijarde dolarjev. S tem denarjem bi morali opraviti različna dela na pet tisoč kilometrov slovenskih cest. Vse te številke smo lahko v teh dneh prebrali že v naslovih različnih člankov, ki so jih slovenski časopisi objavljali preprosto zato, ker je bil na Bledu prvi slovenski kongres o cestah. Podatki o potrebnem denarju za zgraditev slovenskega cestnega križa, za rekonstrukcijo magistralnih cest in za obnovitev najpomembnejših regionalnih cest pa so že dolgo znani, prav tako kot so znani tudi podatki o škodi, ki jo slovensko gospodarstvo trpi zaradi slabih cestnih povezav med samimi slovenskimi mesti in Slovenije s tujino, znani pa so - navsezadnje - tudi podatki o mrtvih in poškodovanih v prometnih nesrečah, do katerih prihaja zaradi neustreznih cest, obrabljenih cestišč, velike gneče in slabe cestne službe. Govorjenje o tem, kako je ena najpomembnejših vladnih nalog hitra graditev cest, je postalo prijetno opravilo vsake vlade, ki je skušala pridobiti veljavo v očeh slovenske javnosti. Slovencem gre obljuba o boljših cestah vedno prijetno v uho, nič preveč lep občutek pa nimajo, ko zvedo, kako dragi so načrti, s katerimi bi si zagotovili evropski priključek. Nelagodnost se jim poroji vsaj zaradi dveh vzrokov. Prvega gre iskati v dejstvu, da bi bilo treba ta denar (v zdajšnjem primeru lahko govorimo celo o 5,5 milijarde veliki vsoti dolarjev, ki bi jo morali zbrati za izpeljavo na- cionalnega cestnega programa) preprosto poiskati v tujini, ker se ga iz praznih slovenskih denarnic v glavnem ne da več potegniti. To pa seveda pomeni, da se bo morala Slovenija dokaj zadolžiti in da jo bodo ti dolgovi kar precej časa tiščali k tlom. Če pa upoštevamo, da je tudi druga prometna infrastruktura (železnica, pošta, telekomunikacijske zveze...) v podobnem zaostanku za svetom, kot so ceste, se od dolgov kmalu zavrti v glavi. Druga nelagodnost pa je skrita v minulih izkušnjah, nastalih iz podobnih cestnih nacionalnih programov, iz katerih se je rodilo nekaj bornih avtomobilskih cest in nekaj velikih gradbenih podjetij. Vedno doslej je bila namreč gradnja cest na Slovenskem daleč najbolj donosen gradbeni posel. Z njim so si vsa cestna gradbena podjetja dobro postlala tudi za precej časa vnaprej, stroški za gradnjo cest pa so bili zato pri nas vedno precej nad svetovnim povprečjem. Pred nelagodnostjo, ki jo prinašajo finančna vprašanja, se da deloma skriti samo na en način: z neposrednim privabljanjem tujcev v take projekte, dokazujoč jim, da je vzpostavitev cestne infrastrukture predvsem evropski interes. Drugače rečeno - tujcem iz jugozahodnega dela Evrope je treba dokazati, da je npr. gradnja avtoceste preko Slovenije od Gorice do Lendave zlasti v njihovem interesu, če res hočejo vzpostaviti prometno gospodarsko hrbtenico Barcelona-Kijev, s katero se bo odprl nov tržni prostor. Težava pa je v tem, da je treba tujcem dati še kaj več, kot se jim samo dobrikati z besedami o velikanski prometni križiščni pomembnosti Slovenije. Kako dati kaj več, pa je vprašanje, na katerega je treba takoj odgovoriti, sicer bo tujino minilo potrpljenje in želja po sodelovanju z nami. JOŽE PETROVČIČ pKmatrjeste ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO. OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO - TRST PRODAJNA RAZSTAVA ANTIKVARIATA Pogovor s članom bosanskohercegovskega predsedstva Ganič: OZN v BiH ne sme zagovarjati »ciprske« rešitve SARAJEVO - Ejup Ganič je trenutno med redkimi člani bosan-sko-hercegovskega predsedstva, ki so še ostali v Sarajevu. V praksi, ker je pač predsednik Izetbego-vič odsoten, ima Ganič v svojih rokah vso oblast na področju, ki ga v bosanskem glavnem mestu obvladajo muslimanske in hrvaške enote. Prejšnje dni so se razširile govorice, da naj bi prav on organiziral državni udar proti Izetbegoviču, a vse skupaj je bila le novinarska raca. Gospod Ganič, odnosi med bosanskimi oblastmi in mednarodno skupnostjo so se zadnje čase zelo poslabšali? Razlogi tega poslabšanja so zelo očitni. Položaj v Bosni in Hercegovini se stalno slabša in postaja vse bolj dramatičen. Srbski agresorji nadaljujejo z napadi. Mednarodna javnost pa še zmeraj koleba, medtem ko bi morala nasloviti Srbom krepko in jasno sporočilo, ki bi jih prisililo k umiku in za poga- jalsko mizo, da bi s pregovori končali vojno. V praksi pa konferenca v Ženevi postaja iz dneva v dan fasada, za katero četniki skrivajo njihovo kriminalno politiko, medtem ko mednarodna skupnost še ni uresničila nobenega od sklepov, ki so bili sprejeti na Londonski konferenci. Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, s katero je prepovedalo srbskemu letalstvu prelete nad Bosno in Hercegovino. Res je, a na žalost je Britancem in Francozom uspelo razvodeniti to resolucijo, s tem, da so iz nje črtali vse sankcije za morebitne kršitve, za razliko od Združenih držav, ki so bile pripravljene uporabiti tudi silo, da bi bila resolucija učinkovita. Zdaj je že več kot očitno, da sta francoska in britanska vlada poslali svoje čete v Bosno, ker jih je v to prisililo njihovo demokratično javno mnenje, ki se upravičeno zgraža zaradi grozodejstev, ki se dogajajo tu pri nas. Žal te vlade še zmeraj nadaljujejo s politiko čakanja, ne da bi predlagale kako konkretno rešitev ali ukrep. Pozna se, da za razliko na primer od Italije, Nemčije ali Avstrije, ti državi nista direktno ogroženi od beguncev, ki zapuščajo našo državo. Kar pa je najhuje, Britanci in Francozi nočejo izpustiti vajeti igre iz svojih rok, ker pač hočeta preprečiti vrnitev Nemčije na balkansko šahovnico ter da bi ZDA ponovno dobile vlogo, ki so jo odigrale v času hladne vojne. Vse te politično-diplomatske računice pa se dogajajo na koži naših ljudi. Vaše kritike na račun mednarodne skupnosti so zelo ostre? Teh mojih besed ne smete slabo razumeti. Osebno sem globoko prepričan, da so na primer modre čelade odigrale v Bosni in Hercegovini zelo pomembno vlogo in da je sama njihova prisotnost rešila na tisoče življenj. Hotel pa bi, da bi mednarodna skupnost in še posebej Združeni narodi učinkoviteje intervenirali, da bi prerezali same korenine agresije na naj-mlajšo evropsko državo. Združeni narodi si v Bosni ne morejo privoščiti neke »ciprske« rešitve. Povsem očitno je, da vojno lahko konča le dosledna in pokončna politika mednarodne skupnosti. Če do tega ne bo prišlo bo Evropo preplavilo nekaj milijonov beguncev. Nevarnost terorizma je za vogalom. Od mednarodne skupnosti ne zahtevamd, da bi poslala v Bosno svoje vojake, da bi namesto nas umirali. Od nje zahtevamo ukinitev embarga za nabavo orožja legitimni vladi Bosne in Hercegovine. Konec koncev imamo pravico, da pred agresorji branimo našo državo in naše življenje.« Namestnik reisa Selimoskega Omerdič o četniških grozodejstvih Nasilje nad muslimanskimi verniki SARAJEVO — Muharem Omerdič je namestnik reis el uleime Selimovskega, najvažnejše verske autoritete muslimanov bivše Jugoslavije. Sprejel nas je na sedežu sarajevskega Rijaseta. Palača stoji ob reki Miljacki. Srbski položaji so oddaljeni manj kot 300 metrov. Rijaset je stalno na muhi četniških ostrostrelcev. »Našega sedeža nismo zapustili,« nam je razlagal Omerdič, »ker je praktično vsak drug kraj v Sarajevu enako nevaren.« Razlaga ni preveč prepričljiva. 29. avgusta je moral reis el uleima Selimovski v Zagreb. Zmenjeno je bilo, da bo za prevoz poskrbel UNPROFOR. Selimovski je z drugimi islamskimi duhovniki na sedežu Rijaseta čakal na transporter, ki bi ga moral odpeljati na letališče Butmir. Naenkrat je na dvorišče priletela vodena raketa, ki je ubila štiri osebe, pet drugih, med katerimi je bil tudi Selimovski, pa ranila. »Žal obstaja sum,« nam je razlagal Omerdič, »da je nekdo iz sedeža UNPROFOR obvestil četnike, da bo Selimovski ravno takrat v Rijasetu. Sicer je bil ta atentat še en dokaz namere srbskih ekstremistov, da popolnoma uničijo muslimanski živelj v Bosni in Hercegovini.« Naš sogovornik je podkrepil te trditve s številkami in podatki: »Doslej so četniki pobili več kot 120 tisoč Muslimanov, več kot 200 tisoč pa so jih zaprli v razna koncentracijska taborišča. Življenske razmere v teh taboriščih so povsem nečloveške. V njih je zaprtih tudi mnogo otrok, žensk in starcev. Stražarji sistematično posiljujejo ženske in dekleta. Mnoge med temi nesrečnicami so zanosile. Na koži nekaterih deklet so četniki z nožem zarisali križ, da bi jih tako za zmeraj zaznamovali. V taboriščih je zaprto tudi več kot 50 imamov (islamskih duhovnikov), med njimi je tudi član bo- sanskega rijaseta Hasan Makič iz Prijedora. Na žalost so četniki zaklali in ubili več kot 22 imamov, 40 pa jih pogrešamo. Ne smemo pri tem pozabiti, da je skoraj poldrugi milijon naših sonarodnjakov v begunstvu.« Omerdič opozarja tudi na druge razsežnosti četniš-kega divjanja: »Očitno je, da ekstremni Srbi, kateri so žal uspeli prepričati velik del svojega naroda, nameravajo očistiti Bosno od Muslimanov in tako ustvariti etnično čisto »veliko Srbijo«. Da bi bil genocid nad našim narodom čimbolj temeljit, so se lotili tudi naših kulturnih, zgodovinskih in arhitektonskih spomenikov. Srbi hočejo uničiti vse tisto kar opozarja, da v tej deželi živijo tudi Muslimani, odnosno Hrvati. Zaradi tega so uničili ali težko poškodovali 550 džamij z minaretom in približno 1000 drugih verskih objektov. Tako so na primer četniki aprila izropali in sežgali Carevo džamijo v Foči, kije bila zgrajena leta 1500 in v noči od 30. aprila na l.maj do tal porušili znamenito Sevri Hadži Hasanovo džamijo v Mostarju, ki je bila verjetno eden izmed najlepših primerov islamske arhitekture v Evropi.« »Žal četniško divjaštvo podpira sama srbska pravoslavna cerkva,« nam je dejal Omerdič, »imamo dokaze, da so številni pravoslavni duhovniki blagoslavljali četniško orožje, nekateri med njimi so se celo aktivno vključili v boje. Večkrat smo zaprosili pravoslavno Cerkev, da naj intervenira, da bi zaustavila to divjaštvo, a nismo nikdar dobili odgovora. Patriarh Pavle nam ni odgovorili niti takrat, ko smo ga zaprosili, da naj poseže, da bi zaščitil zaprte imame. Poleg tega pravoslavna cerkev ni nikdar obsodila nasilnega prekrščevanja naših vernikov. V lagerju v Rogatici so mnoge zapornike prekrstili proti njihovi volji, med njimi je bila celo neka veroučiteljica in nekaj osemdesetletnikov. O tem je beograjska Borba z zadovoljstvom pisala, da se »muslimani radi pustijo prekrstiti«. Obstajajo žal še bolj tragični primeri posmrtnega ritualnega kr-ščenja, ko četniki mrtvim muslimanom odrežejo dva prsta, ostale tri pa jih stisnejo skupaj na način kot se križajo pravoslavci. Prepričan sem, da bi Srbska pravoslavna cerkev lahko učinkovito posegla, da bi zmanjšali ljudske žrtve med civili v tej vojni. Upam, da bo to storila, preden bo prepozno.« Tekst in fotografije za to stran pripravil VVALTER ŠKERK Zaradi pomanjkanja so življenjske razmere v Sarajevu vse slabše SARAJEVO - Življenje je za civilno prebivalstvo Sarajeva iz dneva v dan, iz ure v uro vse bolj dramatično. V mestu manjka vse, predvsem pa hrana. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHACR) je s svojimi pošiljkami mednarodne pomoči nudil hrano, ki so jo »Sa-rajlije« imenovali »kitajsko—italijanska dieta« ker so pač avioni dovažali predvsem testenine in riž. Nekateri sarajevski pediatri so začeli opozarjati, da s tako prehrano njihovi mali pacienti vse bolj bolehajo zaradi pomanjkanja vitaminov in beljakovin. Žal trenutno nihče ne more preskrbeti Sarajevu zadostno količino zelenjave, mesa ali mleka. Glava zelja stane na črni borzi približno 20 nemških mark. Resnici na ljubo je treba povedati, da bi bili Sarajevčani več kot zadovoljni, če bi lahko še naprej dobivali testenine in riž. Enomesečna prekinitev zračnega mosta za dobavo humanitarne pomoči, je skoraj vse sarajevske družine prisilila, da so za prehrano potrošile vse zaloge, ki so jih hranile za slabše čase. Morebitna ponovna prekinitev zračnega mosta bi bila za mesto zagotovo pogubna, še posebej ker nobena druga humanitarna organizacija ne more pripeljati v mesto pomoči v hrani. »Že pet tednov,« nam je razlagal sarajevski škofijski kancler, duhovnik Pero Pranjič, »sarajevska Caritas ni dobila nobene pošiljke. Pri nas na škofiji iščejo pomoč predvsem najrevnejši prebivalci mesta, žal pa jim nimamo kaj dati. Bojim se, da je lakota pred vrati.« Poleg hrane Sarajevčani skoraj mesec dni, s krajšimi presledki, v svojih stanovanjih nimajo več vode, plina in električnega toka. Stanovanja so praktično postala zmrzovalniki. Ljudje si svetijo s svečami ali svetilkami na olje ter, izjema so le starejše hiše, ki imajo peči na drva, kuhajo na štedilnikih v dvorišču. Sila razmer je nekako prisilila prebivalce, da si vzajemno pomagajo. Braco Ivaniševič nam je razložil, kako to iz-gleda: »Ne moremo si privoščiti luksuza, da bi v naši stavbi greli sedem stanovanj, zaradi tega se vsak dan, ko pade mrak, vsi zberemo v pritličju, kjer imamo peč na drva. Iz istega razloga si ne moremo privoščiti, da bi trošili brez potrebe drva za kuhanje, tako smo se odločili za skupno kuhinjo. Da bi nam nekako minil čas, moški šahiramo, ženske pa pletejo. Stvar izgleda nadvse komično, ker takoj ko nekaj spletejo, to razdrejo, da bi naslednji večer imele ponovno kaj za početi. Penelopina zgodba se ponavlja, le da naše žene tokrat ne čakajo Odiseja ampak mir.« Ljudje si pomagajo, kot vejo in znajo. Po ulicah se večkrat vidi ljudi, ki nabirajo drva, podirajo lesene ograje in podobno. Najhujši problem je voda. Ljudje dobivajo pitno vodo, ki jim jo s cisternami dovažajo gasilci. To vodo morajo potem obvezno prekuhati, da bi jo dezin-ficirali. V deževnih dneh Sarajevčani lovijo deževnico, da bi jo potem uporabili v straniščih in za drugo industrijsko uporabo. Zelo iskane so tablete za razkuževanje vode, s katerimi sicer razpolagajo le vojaške enote in zdravstvene ustanove. Petindvajsetletna Sanja je dobila nekaj teh tablet, ker je noseča: »Življenje v takšnih razmerah je blazno, živimo slabše, kot so živeli naši predniki pred tremi stoletji, najslabše pa je to, da se na tako življenje začenjamo privaditi.« Kolegica, ki dela za nek francoski časopis je zbrala dovolj poguma, da je premagala zadrego in jo vprašala, kako to, da je kljub vojni, zanosila. »Kaj hočeš,« se je glasil odgovor, »en kondom stane 300 din.« Popolna politična zmeda po »žalni seji« pokrajinskega sveta Na Pokrajini čakajo na komisarja Potrebno je dokončno obrniti stran Petkova »žalna seja« pokrajinskega sveta, ki je odprla pot komisarski upravi in predčasnim volitvam, je sprožila plaz negodovanj, polemik in medsebojnih obtožb, Začela se je skratka volilna kampanja, dogajanja na Pokrajini pa so nesporno dokazala, da se je krajevni vodilni politični razred dokončno izčrpal. Predstava, ki smo ji bili v preteklih dneh priče v pokrajinski skupščini, je bila zelo klavrna, saj se je vse skupaj izrodilo v farso. Sedaj bo treba začeti vse znova, tudi v upanju, da bo parlament do spomladanskih upravnih volitev uzakonil reformo vo-, lilnega sistema, ki bo dala volilcem možnost, da predhodno izberejo vsaj koalicijo, ki bo vodila krajevno upravo. Zmedi vsekakor še ni videti konca, saj je Lista zagrozila, da bo po dogajanjih na Pokrajini sprožila še krizo na Občini Trst. Nove volitve marca ali pa 13. junija Predčasne pokrajinske volitve bo najbrž 13. junija, skupaj z volitvami za obnovo deželnega sveta. Obstaja pa tudi možnost, da bi bile pokrajinske volitve na osnovi zakona o reformi krajevnih uprav že marca. O datumu bo vsekakor odločalo notranje ministrstvo. Če bodo volitve skupaj z deželnimi, bodo stale Pokrajino nekaj več kot 700 milijonov lir, če bodo marca, pa bo treba zanje odšteti nekaj manj kot milijardo in pol lir. Pokrajinska svetovalca SSk Ivan Peterlin in Stojan Spetič (SKP) sta nam v zvezi z dogodki na Pokrajini poslali ločeni politični izjavi. Predstavnik SSk nam je posredoval naslednje sporočilo: Tudi tokrat je politični Trst v zadnjem trenutku pokazal svoje pravo lice. Izbral je vsebinsko pot kulturne getizacije, idejne zatohlosti, krčevitega oprijemanja najbolj nazadnjaških pogledov v stvarnost. Tržaški politični vrh je izbral pot razdora. Raje se je oprijel skrajne variante razsula pokrajinske institucije, kot da bi odstopil od svoje zaverovanosti v iredentizem in desničarstvo. KD, LpT in PSI so s per-fidno igro navzkrižnih vetov in idejnih blokad onemogočile tržaški Pokrajini, da bi zaživela. Kot v neke vrste smrtnem objemu, se te stranke krčevito držijo ena druge, mesto Trst pa je klavrni talec teh politično novih izbir. Stranka SSk, ki sem jo v pokrajinskem svetu predstavljal, je po mojem - kljub skromnemu predstavništvu - v tem, sicer kratem času odigrala vidno in pozitivno vlogo. Skušala je italijanskemu Trstu dopovedovati nesmisel zapiranja v ozke nacionalistične okvire, in to na pragu leta 2000. Iskala je možnosti demokratizacije upravljanja. Iskala in tudi našla je partnerje, ki na slovensko problematiko gledajo drugače. Cementni berlinski zid, ki ga je postavila desničarska fronta, je te napore zaenkrat zaustavil. Vendar sem prepričan, da bo volilec ob novih izbirah znal neusmiljeno kaznovati napuh in politično perverznost tržaškega vladajočega političnega razreda in da bo končno sprevidel, da dosedanje poti peljejo samo v slepo ulico brez izhoda. Izjava Stojana Spetiča pa se glasi takole: Najprej pojasnilo bralcem, ki si najbrž težko predstavljajo, kako naj bi me »odstranili iz sejne dvorane« med pogajanji za pokrajinski odbor. V resnici sem sejo zapustil, ko je predstavnica zelenih pojasnila, da se pogajanja tičejo osmih strank v loku med DSL in LpT, medtem ko ne pridejo v poštev SKP, MSI in Severna liga. SKD S. Škamperle vabi na večer, posvečen pesnici MARIJI MIJOT v petek, 30. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. O pesnici bo spregovorila BOGOMILA KRA VOS. Petkova zaključna farsa je samo pokazala na tragedijo Trsta, ki ga melo-narska lista drži v svojih kleščah z izsiljevanjem prej kot z aroganco. Čudi nas, da se ljudske stranke, kot sta KD in PSI, te liste tako boje in ji popuščajo na vseh korakih. Sploh je politika popuščanja nacionalističnim silam anahronistična in brez haska, o čemer najbolje priča zgodba na Pokrajini. Komunisti smo zato imeli nedvoumno stališče: zahtevali smo, naj KD in socialisti spoznajo škodljivost zavezništva z Listo in odrečejo podporo županu Staffieriju. Tega koraka ne KD, niti PSI nista hoteli storiti. Upali sta, da bosta sedeli na dveh stolih. Tako bi bila morebitna manjšinska uprava na Pokrajini dejan- ski talec Liste oziroma njenih demokr-ščanskih in socialističnih »tlačanov«. Tega nismo mogli sprejeti. Spomladi bodo itak deželne volitve, zato nima smisla tarnati o predčasnih volitvah. Glede komisarjev pa tako: tudi na Občini imam raje komisarja Ravallija kot župana Staffierija. In kaj sedaj? Komunisti menimo, da moramo napredne sile združiti napore, da se porušijo zavezništva z nacionalisti, ki bi radi izolirati Trst pred evropskimi tokovi in ga odrezali od naravnega zaledja. Pripraviti se moramo na spopad z njimi, tudi na volitvah. Zato nima smisla točiti solza za neuresničenimi nenaravnimi zavezništvi, ki jih ljudje niso razumeli, saj so bila le izraz politikantskega manevriranja. KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU KMET02/8 _____________________________PONUJA V novi topli gredi danske in holandske kvalitetne lončnice ter hišno zelenje po ugodnih cenah Od danes naprej razpolagamo v vseh naših trgovinah s prekrasnimi krizantemami. Obiščite nas ne bo vsam žal. LA COMBUSTIBILE s.R L. 34100 TRST - Domjo 38 - Tel. 820331 - 810252 e PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE • KURILNO OLJE FLUIDNOST 3/5 • PETROLEJ ZA OGREVANJE • MOTORNA OLJA • KOVINSKI REZERVOARJI • DIESEL GORIVA • LES ZA KURJAVO • RAZNE VRSTE PREMOGA • BRIKETI • ARTIKLI ZA KAMPIRANJE • ŽAR (BARBECUES) e peči TRST - Ul. Commerciale 26 Tel. (040) 421808 - fax (040) 44860 TEHNOLOŠKE NAPRAVE ZA CIVILNE IN INDUSTRIJSKE GRADNJE e NAPRAVE ZA: METAN IN VTEKOČINJEN PLIN, OGREVANJE, HLAJENJE, VENTILACIJO • HIDROTERMO SANITARIJE. načrtovanje in predračuni Shell Pooblaščeni prodajalec za tržaško pokrajino Lubrificanti Izkušenost najboljšega na svetu . . _ LAVORI L.I.T. GENERALI NOVOST: steklena zavesa UVOZ-IZVOZ Steklena zavesa je izredno enostaven in učinkovit sistem za zaščito pred svetlobo. Na notranji strani minimalno zmanjšuje svetlobo (največ za 12%) in tako ščiti pred neposredno sončno svetlobo. Na zunanji strani pa daje videz ogledala in s tem omogoča številne zanimive arhitektonske možnosti. S stekleno zaveso niso več potrebni dragi zunanji sistemi za odboj svetlobe ali notranje zavese z vsemi problemi s čiščenjem. Je primerna za urade, hale, izložbe in kjer je potrebna zaščita pred soncem. Steklena zavesa je postavljena v notranjost dvojnega stekla in ne zahteva vzdrževanja. Pozimi do + 13°C pridobiva toploto; poleti, ko se temperatura dvigne nad u 15°C, pa toploto oddaja. S tem omogoča energetski prihranek. Na podlagi naših stalnih raziskav in poizkusov je ljubljanska Univerza smatrala za primerno, da uporabljajo steklene zavese tudi na vozilih, kot so avtobusi, vlaki itd. TRST - MILJE - UL. CADUTI SUL LAVORO 1 - TEL.: (040) 232243 - 232244 V gledališču Miela niz prireditev vse do prihodnje sobote Teden znanosti in fantastike Sinoči so se v gledališču Miela začela Srečanja o znanosti in znanstveni fantastiki, ki so posvečena letos posebej priljubljeni virtualni realnosti. Zanimivost prireditve jamči ničkoliko društev in ustanov, ki so jo pripravile ali pri njej sodelujejo; to so Laboratorij znanstvenega imagina-rija in Cappella Underground ter Raziskovalni center, oddelek za psihologijo pri tržaški Univerzi, zadruga Bonawentura, založbi Editoriale Scienza iz Trsta in Marco Nardi Editore iz Firenc, Tržaški semiološki krožek in Nova Akropula iz Buie pri Vidmu. To obetajoče novo področje znanstvenega preučevanja bodo skušali osvetliti z vseh vidikov, tako s predavanji strokovnjakov kot s filmi in videospoti, ki jih je navdihnila ta izredno vznemirljiva tematika, sicer pa bo zlasti poudarjen njen vpliv na umetnost. Tako bo drevi časnikar Antonio Caronia spregovoril o znanstvenofantastičnih romanih, v katerih so se virtualne realnosti pojavile ante litteram. Ob 21. uri pa bodo predvajali originalni verziji filmov Escape From New York (Beg iz New Yorka) Johna Carpentera in Tetsuo Shinya Tsukamota. Jutri bomo lahko s Francescom Gardinom pobliže spoznali sisteme virtualnih realnosti, ki jih je pripravila »Artifi-tial Reality System«. Kasneje bo na sporedu Verhoevnov film z italijanskim naslovom Atto di forza in dokumentarni The Ma-king of Lawnmower Man. (bov) KINOATELJE SLAVISTIČNO DRUŠTVO, ACLI, FILOZOFSKA FAKULTETA V LJUBLJANI MULTIMEDIALNI TEČAJI SLOVENSKEGA JEZIKA INTEGRACIJSKI TEČAJ IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ SLOVENŠČINE TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica. sv. Frančiška 20 Trst telefon 635954 POBUDA DIFFUSIONE DEL LIBRO D^AGOSTINI Agencija »DE AGOSTINI« sporoča cenjenim bralcem da je v teku VELIKA PONUDBA »DE AGOSTINI« Ob naročilu najnovejše velike enciklopedije »GEDEA«, ki vsebuje 22 knjig vezanih v usnjeno platno, plačljivo v praktičnih mesečnih obrokih po fiksni ceni DOBITE V DAR GORSKO KOLO, VELIK SLOVAR »MAXIMUS« IN NOV EVROPSKI ATLAS Izkoristite takoj to izredno in časovno omejeno pobudo! Obrnite se na AGENCIJO DE AGOSTINI v Gorici Ul. Morelli 18 —Tel. (0481) 534329 Diamant za vedno % Ljubezen pozna pravo pot. draguljarno molalan NARODNA UL 28- OPČINE, TRST »Dimensione Diamante- je simbol draguljarn, ki te lahko s svojo specifično strokovnostjo pravilno usmerijo pri izbiri nakita z diamanti. DIMENSj^NE »AMANTE ■B OKRAOOIO OlKRAKER popolna p 0 H ' ž t v o RAZPRODAJA ULICA FLAVIA 53 - TRST - TELEFON 826644 SPALNIC - KUHINJ - DNEVNIH SOB - SALONOV PO NEPONOVLJIVIH CENAH ZARADI POPOLNE PRENOVITVE Senator Agnelli predstavil svojo resolucijo Senat bo razpravljal o tržaški ekonomiji Posvet slovenske komponente DSL na Opčinah »V manjšinski politiki mora priti do zasuka« V petek, 30. t.m., bo senat posvetil celotno dopoldansko zasedanje vprašanju krize tržaškega javnega gospodarskega sektorja. O tem vprašanju so v senatni zbornici vložili resolucije SKP, in sicer še pred poletnim premorom, PSI in pred nekaj dnevi še DSL. V imenu socialistov je resolucijo predložil senator Arduino Agnelli, ki je včeraj osvetlil svojo pobudo na posebni tiskovni konferenci. Senator Agnelli je dejal, da se danes na Tržaškem nahajajo v večjih ali manjših težavah malodane vsi industrijski obrati. Stanje je posebno dramatično v Skedenj-ski železarni, kjer je neposredno pod vprašajem kar 970 delovnih mest, posredno pa najmanj še enkrat toliko, če upoštevamo proizvodne dejavnosti, ki so vezane na delo v železarni. Kakšna usoda se obeta temu pomembnemu dejavniku tržaškega gospodarstva, bi moralo biti dokaj jasno že 30. in 31. t.m., ko se bo sestalo petero izvedencev (2 so imenovale zainteresirane banke, ostale 3 pa ministrstvo za industrijo) in odločilo, ali ima smisel vložiti v obrat 56 milijard lir in mu tako zagotoviti proizvodno bodočnost ali ne. Nič boljše ni v Tržaškem arzenalu sv. Marka, ki tudi hira. Agnelli se je na tiskovni konferenci vprašal, kako je mogoče, da se no- bena izmed tolikih petrolejskih ladij, ki prihajajo v Trst, ne obrača na arzenal za popravila, tako da vodstvo družbe Fincantieri govori celo o zaprtju zadevnega oddelka. Kritično je tudi stanje Tržaškega LLoyda in Tovarne velikih motorjev, kot je na tiskovni konferenci povedal tudi član pokrajinskega vodstva PSI Ladi Mi-nin, veliko premalo pa so izkoriščene možnosti, ki izhajajo iz dejstva, da imata v Trstu sedež kar dve izmed glavnih direkcij Irijeve družbe Fincantieri. Sodelujoči na tiskovni konferenci, med katerimi sta bila tudi pokrajinski koordinator PSI Franco Todaro in uslužbenec škedenj-ske železarne Franco Gerin, so skratka podali že znano klavrno sliko tržaške javne industrije, s katero naj bi se v petek seznanil senat. Senator Agnelli je sodil, da nikakor ni sprejemljiva deindus-trializacija našega območja, saj bi to pomenilo dejansko dokončni in vsestranski gospodarski zaton naših krajev. Izključil je možnost, da bi za iskanje rešitev lahko bila koristna nova deželna konferenca o javnih udeležbah. Boljši forum bi bila 3. pokrajinska gospodarska konferenca, ki pa je zaradi negativnega razpleta krize pokrajinske uprave seveda pod vprašajem. »Slovenci v Italiji: z novo politiko v nove čase«. To je bil naslov včerajšnjega posveta slovenske komponente Demokratične stranke levice, ki je ponudil širši slovenski javnosti nekatere zanimive predloge in sugestije za novo manjšinsko politiko. Po uvodnih besedah pokrajinske tajnice DSL Perle Luše je deželni svetovalec Miloš Budin razgrnil precej aktualnih vprašanj, ki zadevajo naše politično in upravno življenje. V razpravi so se med drugim oglasili senator Stojan Spetič, deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, tajnik SKGZ Boris Peric, občinski svetovalec Samo Pahor, senator DSL Darko Bratina in zastopnik slovenskih prenoviteljev Peter Bekeš. Posvet v Prosvetnem domu na Opčinah, na katerega se bomo še povrnili, je med drugim izpostavil nujnost po globokem zasuku v manjšinski politiki. To je bila osnovna misel Budinovega poročila, ki je govoril o napovedanih institucionalnih spremembah in o reformah, posebno na področju volilne zakonodaje. Ta bo gotovo radikalno spremenila politične navade Slovencev v Italiji. Na sliki (foto Križmančič) udeleženci včerajšnjega srečanja DSL. Od včeraj pod Montebellom »raj« za ljubitelje gorništva in jamarstva Pod Montebellom so včeraj odprli enotedensko razstavo o gorništvu, jamarstvu in avanturi nasploh, ki jo je sejemska ustanova priredila v velikem in lepo urejenem paviljonu, kjer je s fotografskim in drugim materialom prikazano delovanje tukajšnjih planinskih društev in ponudba raznih blagovnih firm, ki skrbijo za opremo gornikov in jamarjev. Kot smo že pbročali, se razstave s svojim stendom udeležuje tudi SPDT. Prireditev sta odprla predsednik in generalni direktor sejemske ustanove Marchio in Tamaro, častni gost pa je bil sloviti raziskovalec Ardito Desio, ki je na te kraje posebno navezan, saj se je rodil v Palmanovi in prve vzpone opravil prav v Julijskih Alpah. Njegovo ime pa je zaslovelo z uspehom italijanske odprave na K2, drugo (po dosedanjih meritvah) najvišjo goro sveta. Kot je dejal predsednik Marchio, je bila razstava zamišljena kot nekakšno nujno priznanje za obširno in uspešno delovanje ljubiteljev gora in jamarskega sveta, kar je sicer novost za naše omrtvelo mesto. Marchio je ožigosal tudi odsotnost podtajnika Camberja na otvoritvi, ki se sicer ne udeležuje nobene prireditve sejemske ustanove. Sicer pa je razstava tudi prispevek za moralno rast mladih, ki jih potrošniška družba mnogokrat zavaja na kriva pota. Pozdrav občinske uprave je prinesel podžupan Silvano Magnelli, ki je prireditelje, razstavljalce in goste označil kot tisti zdravi del mesta, ki si prizadeva za moralno trdnost prebivalstva. Na prireditvi je spregovo- ril tudi predsednik hrvaške planinske zveze, ki predstavlja prekrasne posnetke iz slovitega plezalnega raja Paklenice, največ pozornosti je seveda veljalo Arditu Desiu, ki je v kratkem posegu, prežetim z raznimi anekdotami orisal svojo bogato gorniško in raziskovalno pot, ki se je začela že pred prvo svetovno vojno in se kljub častitljivi starosti še nadaljuje. Povedal je tudi, kako se je v mladih letih povzpel na vse vrhove, ki jih je dolgo opazoval iz svojega stanovanja v Palmanovi, in sicer na Kanin, Krn in na Mangart, medtem ko mu iz raznovrstnih razlogov žal ni uspelo, da bi se povzpel na kralja Julijcev, Triglav, (a.s.) Na sliki (foto Magajna) razstavni prostor SPDT na sejmišču. Obvestilo SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi obrtnike na deželno manifestacijo proti vladnemu finančnemu manevru, ki jo v sodelovanju z organizacijama CNA in Confartigianato prireja danes ob 10. uri v konferenčni dvorani hotela Savoia Excelsior (Nabrežje Mandrac-chio 4). Za vse člane - gostince, trgovce in proste poklice - pa prireja tudi protestni shod v petek, 30. oktobra ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. O tej manifestaciji bomo več sporočili v naslednjih dneh. Na svoji openski domačiji Franc Škerlavaj obhaja 80 let Prav malo se je spremenil, odkar smo ga pred desetimi leti obiskali na domu na Opčinah ob njegovi 70-letnici. Leta so v taki starosti sicer neusmiljena za vsakogar, Franc Škerlavaj, po domače Grbin, pa kar lepo nosi svojih osem križev, ki jih je v družinskem krogu praznoval včeraj. Zdrav je in z ženo Angelo, s katero sta se poročila pred 52 leti ter s hčerama, njunima družinama in z ožjim krogom prijateljev preživlja to lepo življenjsko jesen. Kljub letom še sede za volan, potem ko je že pred časom izgubil konja Marka, ki ga je neštetokrat vpregel pred voz s košem. Franc Škerlavaj se je rodil na Opčinah v številni družini, že v mladih letih je poprijel za delo na kmetiji. Leta 1940 se je oženil z Angelo, leto kasneje pa je bil vpoklican v italijansko vojsko in vojaški rok odslužil na Siciliji; prvi dve leti je na otoku preživel kot vojak, naslednji dve pa je bil na njem zadržan. Končno se je le vrnil domov, doma pa je našel le revščino, tako da je moral krepko poprijeti za delo. Sedaj se Franc Škerlavaj posveča le domačim opravilom; konja in kmetije sicer nima več, tako da del svoje časa preživi na vrtu. Velik del svoje zemlje je moral namreč žrtvovati za razne javne namene, vendar je še vedno član Kmečke zveze, in to vse od njene ustanovitve. V duhu svojih prednikov ostaja zvest svoji zemlji, kateri je posvetil vse življenje. Ob tem visokem jubileju pa se številnim čestitkam pridružuje tudi najprisr-čnejše naše. Danes bo v Kortah spet skupni koncert štirih pevskih zborov Štiriperesna deteljica, ki jo sestavljajo zbori iz Mačkolj, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca in Kort nad Izolo se bo danes spet sešla na skupnem koncertu, ki ga prireja MoPZ Ivan Panger iz Kort. Po lanskem nasilnem premoru se tako nadaljuje redno letno snidenje štirih zborov pod geslom Pesem nas združuje. Današnji koncert, ki bo ob 18. uri v Kulturnem domu v Kortah nad Izolo, otvarja tudi drugi krog srečanj, saj so se doslej v vlogi gostitelja zvrstili vsi štirje zbori. Občinstvu se bodo poleg domačega predstavili še: MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic, MePZ Hugo Wolf iz Slovenj Gradca in MePZ Primorsko iz Mačkolj, ki ga vodi Tone Baloh in se prav v tej sezoni pripravlja na praznovanje 10-letnice delovanja, (dam) Danes in jutri bo v Saležu privlačna razstava svežih gob Ljubitelji narave bodo danes prišli na svoj račun, saj si bodo ob sprehodu ali izletu lahko ogledali tudi gobarsko razstavo v Saležu. Pripravili so jo člani KD Rdeča zvezda, ki so se prvič odločili za tovrstno pobudo, da bi prispevali k širjenju gobarske kulture in k splošni valorizaciji naravnega okolja. Člani društva in prostovoljci so včeraj po jutranji plohi prečesali skoraj vse območje zgoniške občine v iskanju najrazličnejših primerkov gob, od ravninskih travnikov in pašnikov, pa do hribovitega obmejnega pasu pri Sv. Lenartu v Jarovceh na Volniku in v Žeknjah. Čeprav proti koncu oktobra narava običajno ni radodarna z gobami, so letošnje izjemne vremenske razmere botrovale, da na sprehodu po gozdu naletimo na skoraj vse gobarske vrste, rodove in družine, vključno z najžlahtnejšimi primerki. Tako si bomo lahko ogledali tudi sveže žrdanke in jurčke, vsega pa vam seveda ne smemo razkriti. Zanesljivo bo razstava prava paša za oči obiskovalcev, ki bodo lahko tudi ugotavljali, katere gobe so užitne in katere smrtno nevarne. Vsak primerek bo točno označen in opredeljen, za kar je poskrbel mikološki izvedenec prof. Milko Čebulec, ki ga res ni treba posebej predstavljati. Razstava bo v dvorani KD Rdeča zvezda v Saležu odprta danes od 10. do 17. ure, jutri dopoldne si jo bodo ogledali učenci osnovnih šol, popoldne pa bo od 15. do 19.30 spet odprta za javnost. B S Prerano nas je zapustil naš dragi Ezio Bisiacchi Pogreb bo v torek, 27. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Katinari. Žalostno vest sporočajo hči Suši, žena Grozdana s sinovoma Francom in Claudiom, mama Valerija, sestra Mariza, nečaki in drugi sorodniki Rovte, Briščiki, 25. oktobra 1992 Po kratki boletni nas je zapustila naša draga Olga Gustincich vd. Capin Žalostno vest sporočajo hči Pina ter vnuka Franko in Giuliana z družinama. Pogreb bo jutri, 26. oktobra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Bo-ljunec. Trst, 25. oktobra 1992 t Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša ljubljena mama in nona Marta Malalan vd. Cesar Pogreb bo v torek, 27. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu. Žalostno vest sporočajo hčerke Laura, Pierina, VVilma in Sonja z družinami ter drugi sorodniki Trst, Gabrovec, 25. oktobra 1992 t Zapustila nas je naša dobra Olga Kerševan vd. Valetič Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo Frida, Nevi, Marta, Savina in Ivo Trst, Berlin, 25. oktobra 1992 Žalujejo tudi družine Karis, Kralj, Počkaj, Giirbaca in Kerševan Dne 23. oktobra nas je zapustil naš dragi oče in rfono Emil Cibic Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku. Žalostno vest sporočajo sin Bruno, hčerka Sonja, snaha, zet, vnuki, pravnuki in drugi sorodniki Prosek, 25. oktobra 1992 t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Bogomil Gerlanc Pogreb bo na Žalah v Ljubljani v torek, 27. t. m., ob 15. uri. Žalostno vest sporočajo sin Inko z Vido, nečak Igor in drugi sorodniki Kontovel, Ljubljana, 25. oktobra 1992 ZAHVALA Ganjeni za tolikšno sočustvovanje ob izgubi naše ljubljene male Nike se iskreno zahvaljujemo pevskemu zboru PD Slavec-Slovenec, g. župniku Miklavcu, nosilcem krste, sošolcem, učiteljicam in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Mama, očka in drugi sorodniki Boršt, 25. oktobra 1992 GLASBENA MATICA TRST KONCERTNI ABONMA 1992/93 SPORED 13. novembra 1992” CONCIERTO DE ARANJUEZ za harfo Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Ljubljana Solistka: Jasna Corrado-Merlak, harfa Dirigent: Marko Letonja 21. novembra 1992* ZBOROVSKI POKLON KOGOJU Zbor »Jacobus Gallus«, Trst Dirigent: Stojan Kuret 26. novembra 1992* KOGOJ MED TRSTOM IN DUNAJEM Stelia Doz, sopran Neva Merlak, klavir 18. decembra 1992* VIOLINA PRI KOGOJU TER SODOBNIKIH Tomaž Lorenz, violina Alenka Šček, klavir 4. februarja 1993* SKLADBE ZA DVA KLAVIRJA OD CLEMENTIJA DO CLEMENTIJA Duo: Beatrice Zonta - Vesna Z-uppin 18. februarja 1993* SODOBNI DEŽELNI SKLADATELJI IN PIHALNI TRIO Giorgio Marcossi, flavta Lino Urdan, klarinet Vojko Cesar, fagot 11. marca 1993* GODALA IN FAGOT Godalni kvartet Glasbene matice Sodeluje Francesco Furlanich, fagot 6. aprila 1993* GOSTJE IZ MINSKA Jurij Likin, oboa Sergej Gromov, violina Ilia Žukovski, violončelo Jurij Gildjuk, klavir 22. aprila 1993”* ZBOR V APSIDI: DVE MAŠI Ljubljanski madrigalisti Dirigent: Matjaž Sček **’ Koncert bo v cerkvi Madonna del Mare ** Koncert bo v Kulturnem domu * Koncert bo v gledališču Miela Vpisovanje abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 418605, od 10. do 12. ure. kino ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 Ta-xisti di notte (Los Angeles, New York, Parigi, Roma, Helsinki), r. Jim Jarmusch, i. Roberto Benigni, VVinona Ryder. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Prosciutto, prosciutto, r. Bigas Luna, i. Stefania Sandrelli, □ EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 II tagliaerbe, r. Stephen King. NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 19.55, 22.05 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □ NAZIONALE II - 10.00, 11.30 La bella addormentata nel bosco, risanka; 15.30, 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 Infelici e contenti, i. Renato Pozzetto, Ezio Gre-gio. NAZIONALE III - 15.20, 17.00, 18.40, 20.30, 22.15, Moglie a sorpresa, i. Ste-ve Martin. NAZIONALE IV - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 Io speriamo che me la cavo, i. Paolo Villaggio. GRATTACIELO - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 Giochi di potere, i. Flarrison Ford. MIGNON - 15.30, 17.45, 20.20, 22.15 La citta della gioia, i. Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10 La moglie e lo stal-lone, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 Ali-en III., r. David Fincher, i. Sigourney VVeaver. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Američani, i. Al Pacino, Jack Lem-mon. ALCIONE - 17.00, 18.30, 20.15, 22.00 Un'-altra vita, r. Carlo Mazzacurati, i. Cla-udio Amendola. RADIO - 15.30, 21.30 Sesso morboso... sesso violento, porn., D D; jutri: Fem-mine morbosamente erotiche, □ □ izleti Kriška zveza upokojencev SPI-CGIL prireja v nedeljo, 8. novembra, izlet v S. Martin.) (Goriška Brda). Cena izleta 44.000 lir; vpisuje M. Turel, tel. 220266. šolske vesti Obiskovalci nadaljevalnega tečaja angleščine za odrasle v okviru Ljudske univerze sporočajo, da je prostih še nekaj mest za vpis v tečaj, ki bo v večernih urah v repentabrski šoli. Za vpis in informacije telefonirajte v jutranjih urah na št. 211119 najkasneje do srede, 28. t. m. AURORA vabi na naslednja božična in novoletna potovanja: Od 23. dec. do 7. jan. SRI LAN-KA in MALDIVI. Cena 3.590.000 lir. Od 23. do 30. dec. ROGAŠKA SLATINA. Cena 390.000 lir. Od 23. do 29. dec. BLED. Cena 375.000 lir. Od 29. dec. do 3. jan. CARIGRAD. Cena 850.000 lir. Od 29. dec. do 3. jan. BLED. Cena 485.000 lir. Od 30. dec. do 2. jan. ROGAŠKA SLATINA. Cena 330.000 lir. Od 30. dec. do 3. jan. PRAGA. Cena 990.000 lir. Od 30. dec. do 3. jan. BUDIMPEŠTA. Cena 835.000 lir. Od 30. dec. do 3. jan. MALI LOŠINJ. Cena 295.000 lir. Od 31. dec. do 1. jan. CELJE -PTUJ. Cena 175.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20, telefon 630261. gledališča Dom Albert Sirk v Križu KUD MAGNET organizira, v sklopu večerov AMATEATER, gostovanje skupine TEATRO DEGLI AŠINELLI iz Trsta s predstavo "Čara professoressa" Ljudmile Razumovskaje v četrtek, 29. t. m., ob 21. uri. Gledališče Rossetti Stalno gledališče F-Jk Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30, 15.30- 19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30, 16.30- 20. Danes ob 16.00 bo na sporedu ponovitev Pirandellovega dela TUTTO PER BENE z Glaucom Maurijem in Silvano De Santis. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 1, red prva nede-lja.Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni in v gledališču Rossetti.Jutri ponovitev ob 20.30 red prost. V torek, 27. t. m., ob 17. uri bo v gledališču Rossetti srečanje z Glaucom Maurijem. Gledališče Cristallo La Contrada Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. Danes ob 16.30 ponovitev dela Car-pinterija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio. V ponedeljek zaprto. koncerti Glasbena matica obvešča svoje stare in nove abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605. Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih). Avditorij Muzeja Revoltella "Nedelje mlade glasbe" Danes ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-let-nici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo duo FEDERICO GUGLIEL-MO in JOLANDA VIOLANTE. Na sporedu Mozart, Dallapiccola in Brahms. Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revol-iella eno uro pred pričetkom koncerta. V petek, 30. t. m., ob 20.30 bo v Avditoriju Muzeja Revoltella v okviru prireditev v čast Beatlesov na sporedu koncert pevke Shavvne FARREL in pianista Raimonda CAMPISIJA, ki sta žela velik uspeh na Festivalu operete '91. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V sredo, 25. novembra ob 20.45, bo na sporedu koncert, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON. V četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREVV in NIELS O.PEDERSEN. Milje - Gledališče Verdi Danes s pričetkom ob 16. uri bo na sporedu METAL INVASION FESTIVAL.' Gost večera bo nemška glasbena skupina SHYBOY. Nastopile bodo tudi glasbene skupine heavy metal Broken Glazz in Techrome iz Turina, Lovelace iz Gorice, Homioide iz Milana, Valenha in Invi-olacy iz Brescie, GLAS iz Montecatini Terme ter tržaške Angelwitch, Blind Ambition, Cattive Abitudini, Fairy Tales, Max Berlin, Notturna in Gipsy Road. Predprodaja vstopnic v trgovinah Ton Dischi (Ul. Dante - Milje) in Centro Dis-co (Drevored XX Septembra). V soboto, 31. t. m., bo na sporedu koncert STEVE WYNN BAND. Večer je organiziralo združenje Globogas. SKD Tabor v sodelovanju z ZSKD in deželnim sedežem RAI priredi danes ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah bo na vrsti drugo GLASBENO SREČANJE. Na sporedu bodo Kogojeve Malenkosti v izvirniku za klavir in krstna izvedba v priredbi skladatelja Fabia Nie-derja; uvodni predgovor prof. Pavle Merku. Vabljeni! BBC CLUB Jutri, 26. t. m., ob 21. uri bo v klubu BBC v Ul. Donota nastopil kitarist AN-DREA ALIONE. V ponedeljek, 2. novembra, ob 21. uri pa bo nastop glasbene skupine AREA 2. Društvo slovenskih izobražencev vabi na predstavitev knjige RA DO SL A VE PREMRL »Moj brat Janko Premrl - Vojko« jutri, 26. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Knjigo bo predstavila prof. NADA PERTOT. , Foto Trst 80 prireja 1. FOTOGRAFSKI EX TEMPO RE v nedeljo, 8. novembra 1992, na območju tržaškega Krasa. Vpisovanje istega dne v Gostilni Sardoč v Prečniku od 9. ure dalje. Vsak udeleženec naj s seboj prinese največ 2 DIA filma. Pravilnik je na razpolago v Tržaški knjigarni ali ob vpisovanju. Dodatne informacije ob petkih od 20.30 do 22. ure na tel. št. 635626. Vabljeni ljubitelji narave in fotografije! KD RDEČA ZVEZDA prireja danes, 25., in jutri, 26. t. m. GOBARSKO RAZSTAVO v društvenih prostorih v Soležu URNIK: danes, od 10.00 do 17.00 jutri od 15.00 do 19.30 razne prireditve ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v petek, 30. oktobra, v OŠ Miroslav Vilhar v Cerovljah s pričetkom ob 20.30 večer diapozitivov Damjana Križmančiča: UTRINKI NARAVE, JAME, KRAŠKI SVET, TO, KAR ŽIVI OKOLI NAS. Vljudno vabljeni. 80-letnico praznuje FRANC ŠKERLA VAJ (Grbin) z Opčin Še na mnoga zdrava in vesela leta mu želijo Nives, Marta, Igor, Edi in Mario Obutve in usnjeni izdelki ALENKA Prosek 111, predstavlja zimske modne novosti. rMS, FniNI FKSKl uzrvNi parket Frrffafi-parchetti j ^ LLJINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK / /v razna obvestila Se želiš udeležiti plesnega tečaja? Pridi v sredo, 28. oktobra, ob 20. uri v prostore SKD Vigred v Šempolaju na prvo vajo. SKD Vigred obvešča, da bo v petek, 30. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih v Šempolaju sestanek z Adrijano Regent za začetek šiviljskega tečaja vseh stopenj. KD Fran Venturini priredi komemoracijo padlih v NOB ob 40-Ietnici postavitve spomenika pri Domju v soboto, 31. oktobra. Zbirališče pred gostilno Vesna-Primavera (ex Čefuta), Domjo št. 36. Ob 15. uri bo sprevod krenil do spomenika, kjer bo slovesnost. Ludoteka išče raznovrstne, zabavne, poučne, družabne, rabljene in po možnosti še cele IGRE OZ. IGRAČE. Za poklonjena darila so že vnaprej hvaležni vsi sedanji in bodoči prijatelji Ludoteke. Igre in igrače zbiramo do 6. novembra letos na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 18. ure. Zimovanje in smučanje na Kobli od 28. decembra 92 do 4. januarja 93 za mlade od 12. do 17. leta starosti. Vpisovanje do 28. oktobra v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, tel. 573141. Interesenti pohitite, ker je število mest omejeno. SKD Vigred obvešča, da se nabiralna akcija toaletnih pripomočkov, pralnih praškov, odej, posteljnine, denarja, igrač, zimskih oblek za otroke in odrasle ter hrane za begunce iz BiH nadaljuje še v torek, 27. t. m., od 15. do 18. ure v društvenih prostorih v Šempolaju. Odbor za ponovno vrnitev in uporabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu, SKD S. Škamperle, SKD Union Podlonjer in Lega sindikata upokojencev CGIL Sv. Ivan vabijo na počastitev mrtvih v nedeljo, 1. novembra, ob 11. uri pred ploščo padlim pri Sv. Ivanu. Vabimo prebivalstvo, da počasti s cvetjem spomin umrlih. čestitke Učiteljica Marina Gulin je povila tretjo hčerkico TANJO. Srečnima staršema ter sestricama Lari in Greti iskreno čestitajo, mali Tanji pa želijo veliko sreče v življenju učiteljice, učenci in starši OŠ Karel Destovnik-Kajuh. V Bazovici pri Pečarjevih št. 115 slavita TOMO in BINKA 26. in 27. t. m. 50. rojstni dan; 28. t. m. pa obhajata MARIJA in PEPI 55. obletnico skupnega življenja. Vsem skupaj še na mnoga srečna in zdrava leta želijo Jožko, Tanja, Iztok in Maja. TOMO PEČAR bo slavil jutri, 26. t. m., 50 let. Da bi še dolgo zdrav prepeval partizanske pesmi mu želi TPPZ Pinko Tomažič. Danes DANI svoj rojstni dan slavi, še naj naj... veselih in zdravih dni mu teta Luči želi. Aja tutaja, zibka se maja, notri JOHANA sladko že spi. Z mamico Tanjo in papačitom Frankom se tudi mala Jasmin veseli! Jasmini se je pridružila sestrica JOHANA. Povečani družini Pečar iskreno čestitata, novorojenki pa želita vse dobro v življenju nona Meri in nono Albin. Naša KRISTINA svoj rojstni dan slavi. Srečni in veseli smo vsi mi. Z njo se veselimo in vso srečo ji želimo. Nona in nono Ukmarjevi. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 25. oktobra 1992 DARINKA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.02 - Dolžina dneva 10.27 - Luna vzide ob 6.06 in zatone ob 16.27. Jutri, PONEDELJEK, 26. oktobra 1992 LUCIJAN PLIMOVANJE DANES: ob 2.20 najnižja -35 cm, ob 8.29 najvišja 58 cm, ob 15.06 najnižja -61 cm, ob 21.21 najvišja 36 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.53 najnižja -31 cm, ob 8.57 najvišja 57 cm, ob 15.39 najnižja -63 cm, ob 21.59 najvišja 35 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,5 stopinje, zračni tlak 1008,1 mb rahlo narašča,brezvetrje, vlaga 78-odstot-na, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Dimitri Dascas, Antonio Radoicovich, Tommaso Alba, Gio-vanni Panasiti, Eleonora Bait, Isabella Principe. UMRLI SO: 91-letna Giuseppina Lupi, 71-letni Antonio Ciana, 80-letni Ciro Manganaro, 78-letna Marta Malalan, 78-letni Emilio Cibic, 93-letna Maria Zadnik, 89-letna Orsola Gustinčič, 91-letni Antonio Petronio, 48-letni Marcellino D’-Orlando, 51-letna Ardea Weiss, 71-letna Antonia Vladiscovich, 66-letna Elena Marrucchelli, 82-letna Ada Romanazzi, 75-letni Paolo Allegretto, 67-letna Agos-tina Infanti. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 25. oktobra 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 255141/225340). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Mazzinijev dreovred 1 (Milje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 630213) Od ponedeljka, 26. oktobra, do nedelje, 1. novembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643). ZAVLJE (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Žavlje. ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Korzo Italia 14 (tel. 631661). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ute. LOTERIJA BARI 86 47 75 77 84 CAGLIARI 9 30 15 49 55 FIRENCE 20 89 11 30 14 GENOVA 76 38 79 59 73 MILAN 52 34 43 37 75 NEAPELJ 22 32 3 56 72 PALERMO 82 15 4 84 55 RIM 83 63 75 17 72 TURIN 14 78 26 48 44 BENETKE 19 13 41 70 51 ENALOTTO 2 11 2 KVOTE: X 1 2 2 1 1 X 2 12 69.633.000,— lir 11 1.836.000,— lir 10 176.000.— lir mali oglasi OTROŠKE IGRAČE ORVISI SUPER Trst - Ul. Ponchielli 3 Ifakovost OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICA pri Živcu v Koludrovici je odprta v mesecu oktobru ob sobotah in nedeljah. OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju. MASAŽA: klasična, sprostilno-erotična. Telefon 0038/61 302294 od 9. do 20. ure, ob sobotah od 16. do 22. ure. TRGOVINA s tehničnim blagom v Gorici išče vajenca z znanjem slovenskega jezika. Za informacije tel. na št. (0481) 530114. PRODAJALKO z znanjem slovenščine in italijanščine, po možnosti z delovnimi izkušnjami, zaposlimo v trgovini za omejen čas. Tel. (0481) 530295 od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. KNJIGOVODINJA z dolgoletno prakso išče službo, po možnosti part-time. Tel. ob večernih urah na št. 812309. 30-LETNA gospa, vešča vseh gospodinjskih del, išče tudi začasno zaposlitev pri družinah kot gospodinjska pomočnica ali varuhinja. Klicati ob večernih urah na št. 003867 65685. IŠČEMO snažilke za čiščenje stavb. Tel. na št. 639540. HIŠNO pomočnico iščem, delo enkrat tedensko, na Goriškem. Resnost in lasten prevoz. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici pod šifro »Hišna«. NUDIMO specializirano delovno silo na področju gradbeništva in centralnega ogrevanja. Za informacije tel./fax 003851 711360. MLADA gospa nemškega materinega jezika daje lekcije iz nemščine za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. na št. 772155 - Nataša. NUDIM lekcije iz angleščine. Tel. 225124. PRODAM kombi VW, 9 sedežev, v dobrem stanju. Tel. na št. 228090. INNOCENTI minitre SE, 1986, sive me-talizirane barve, prodam po ceniku Ouattroruote, edini lastnik. Tel. zjutraj na št. 362181, popoldan 391991. PRODAM motor aprilia AF1 - 125 replika v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (0481) 21329. PRODAM motor jamaha FZR 600, letnik 92, v odličnem stanju. Tel. na št. 231139. PRODAM hišo z vrtom na Krasu. Tel. na št. 225008 od 13. do 14. ure. PRODAM majhno gostilno v Trstu. Tel. _na št. 228390. IŠČEM v najem ali nakup majhno obdelovalno zemljišče-vrt od Proseka-Kon-tovela do Repna. Tel. ob jutranjih urah na št. 327091. NA PRODAJ je cvetličarna. Informacije na tel. št. 220727. IZ ZDRAVSTVENIH razlogov oddajamo v najem dobro vpeljano trgovino z jestvinami na Krasu. Za informacije tel. na št. 362925, oziroma 362949. ODDAJAM vpeljan kozmetični salon v . Nabrežini. Tel. na št. 220334 ali 212164. ŽELITE Timesov Atlas svetovne zgodovine s popustom in knjižnim darilom? Tel. na št. (040) 44294. DALMATINCI odličnih staršev, na razpolago so še 3 samčki in 1 samička, primerni za odvzem konec novembra -začetek decembra. Tel. na št. (040) 226305 ali 212094. ŠTIRIDESETLETNICA z višjo izobrazbo, zaradi službene premestitve brez ustreznih poznanstev, želi spoznati primernega partnerja za trajno vezo. Otroci niso ovira. Ponudbe pošljite na: Fermo posta centrale Trieste, č. i. 91497949. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. DAngeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica (blizu pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt) Drevored Čampi E lisi 1/1 D Annunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. Severo 2 D’ Annunzijev drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API Ul. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) Devin (jug) nedeljski televizijski m radijski sporedi , r~j| rai 1___________________ 7.45 Dok.: Kvarkov svet 8.30 La banda dello Zecchino 10.00 Zelena linija magazine 10.55 Maša 11.55 Aktualno: Parola e vita 12.15 Zelena linija 13.00 TG l una in dnevnik 14.00 Toto TV Radiocorriere 14.15 Variete: Domenica in (vodita A. Parietti, T. Cotug-no), vmes (14.20) športne oddaje Palla al centro, (15.20) Cambio di campo in (16.50) Solo per i finali 18.00 Dnevnik 18.10 Šport: 90. minuta 18.40 Variete: Domenica in 19.50 Vreme in dnevnik 20.25 Športne vesti 20.40 Film: Herbie al rally di Montecarlo (kom., ZDA 1977, r. Vincent McEvee-ty, i. Dean Jones) 22.35 Športna nedelja (1. del) 23.25 Dnevnik in vreme 23.30 Športna nedelja (2. del) 0.05 Dnevnik in vreme 0.35 Šport: avtomobilizem Fl-VN Japonske, 0.50 EP v sabljanju 1.20 Dok.: Alla ricerca di Mata Hari C RAI 2__________________ 7.00 Risanke in nanizanke 8.20 Film: Vienna, amori al Congresso (kom., Avstrija 1965, i. Lilli Palmer) 10.55 Nan.: Saranno famosi 11.45 Kratke vesti 12.00 Nanizanka: Una famiglia come tante - Lezione di danza 13.00 Dnevnik in vreme 13.40 100 ključev za Evropo 13.45 Variete: Serata d'onore (vodi Marisa Laurito) 16.30 Film: Arrivano i russi (kom., ZDA 1966, r. Norman Jewison, i. Carl Rei-ner, Eve Marie Saint) 18.40 Nogomet A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 21.00 Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Susan Flannery) 22.30 Variete: Cenfanni insie-me (vodi A. Ghirelli) 23.30 Dnevnik in vreme 23.50 Rubrika o židovski kulturi 0.20 Izobraževalna oddaja: Multimedialna enciklopedija filozofskih znanosti 0.25 Dok.: II negoziante fran-cese Rembau... 1.05 Film: Alibi ^ RAI 3____________________ 7.00 Variete: Euori orario 8.55 Šport: veslanje, 11.00 Maratona d'Italia 12.15 Film: Fra le tue braccia (kom., ZDA 1946, r. Ernst Lubitsch, i. Jennifer Jones, C. Boyer) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Nedeljska aktualna oddaja: Italiani (vodita A. Bar-bato, B. Palombelli) 16.10 Šport: A giochi fatti 16.40 Film: Ci sono dei giorni... e delle lune (dram., Fr. 1991, r. C. Lelouch) 18.40 Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Risanke: Blobcartoon 20.30 Film: Scommessa con la morte (krim., ZDA 1988, r. Buddy Van Horn, i. Clint Eastwood) 22.30 Dnevnik - ob 22.30 22.50 Variete: Su la testa! 23.55 Variete: Q come cultura 0.30 Filmske novosti 0.40 Variete: Fuori orario 0.50 Film v originalu: The magnificent Amberson RTV Ljubljana 1 9.00 Spored za otroke: Živ Žav, 9.50 nad. Ebba in Didrik 10.20 Naša pesem 92 (3. oddaja) 11.00 Sprehodi po stari Ljubljani (pon.) 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 12.35 Domači ansambli 13.05 Begunci tu z nami 15.35 Napovednik 15.40 Nad.: Življenje Klima Samgina (M. Gorki, r. Viktor Titov, 4. del) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Film: Viharni vrh (VB 1970, r. Robert Fuest) 18.50 TV mernik 19.05 Risanka in Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik, vreme in šport 19.55 Zrcalo tedna 20.30 Jesenski 3x3 21.35 Dok. oddaja: Življenjske preizkušnje 22.25 Dnevnik, vreme in šport 22.50 Napovednik 22.55 Sova, vmes variete Video smešnice in nad. Rimljanka (zadnji del) 0.40 Video strani ~jjP| TV Koper 13.30 Istrska paberkovanja 14.15 Film: Baxter! (dram.) 16.00 Čarobna svetilka 16.45 Nan.: Projekt NLP 17.40 Kultura: Stanje stvari 18.20 Aktualna tema: Meridiani 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Crime Story 20.45 Film: Končno ljubezen (kom., ZDA 1975, r. Peter Bogdanovich, i. Burt Rey-nolds), vmes Žrebanje Loto in TV dnevnik 22.45 Zabavno glasbena oddaja: Rhythm & News 23.45 Nan.: N.V.P.D. IT TV Slovenija 2 12.50 Sova, vmes nan. Popolna tujca in nad. Rimljanka 14.40 Napovednik 14.45 Športna nedelja 18.50 Žoldni časi 19.30 TV dnevnik 20.00 Videogodba 20.35 Dok.: Brazilska trilogija 21.25 Nad.: Dirigenti in muzikanti (3. del) 22.20 Mali kocert 22.35 Športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila: 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša (iz Rojana); 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Duh po cekinih (L. Susič, r. Glavko Turk); 10.30 Potpuri; 10.50 Satirični kabaret: Prežganka (Boris Kobal-Sergej Verč); 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni tenutek Slovencev, nato Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Tržaški Štempiharji; 14.40 Pesmi miru; 15.00 Iz krajevnih stvarnosti; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Krajevne stvarnosti: z naših prireditev; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 10.10 Quo vadia - prenos; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 MePZ Glas. matice iz Ljubljane; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno. CANALE 5________________ 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dokumentarci Jacguesa Cousteauja 10.00 Aktualno: Reportage (vodi Marina Blasi) 11.30 Rubrika: Starbene (vodi Sandro Liberali) 12.30 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5 13.50 Variete: Buona domenica (vodita Lorella Cuccarini, Marco Columbro), vmes (18.00) nan. Časa Vianello -Cena di classe 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Film: Scuola di polizia 2 -Prima missione (kom., ZDA 1985, r. Jerry Pariš, i. Steve Guttenberg, Bubba Smith, Michael Winslow) 22.20 Aktualno: Ciak, 22.50 Non-solomoda (vodi Fabrizio Pasguero), 23.20 Italia do-manda, vmes (24.00)nočni 1 dnevnik 0.35 Nan.: II ritorno di missione impossibile - Asilo politico 1.35 Aktualno: Ciak News 1.40 Nan.: M.A.S.H. 2.00 Nočni spored RETE 4__________________ 8.00 Nanizanki: Hotel, 9.00 La baia dei deilfini 10.00 Nedeljski koncert 11.00 Variete: Domenica e sem-pre domenica (vodi Iva Za-nicchi) 13.00 Variete: Fantastica domenica (vodita Corrado Te-deschi, Ambra Orfei, vmes (13.30) TG 4 vesti 14.05 Film: Firefox - Volpe di fuoco (pust., ZDA 1982, r.-i. Clint. Eastwood, David Huffman), 17.30 TG 4 vesti 18.00 Nan.: Che guai in časa Lambert! - Di padre in fig-lio, 18.30 Colombo (i. Peter Falk), vmes (19.00) TG 4 vesti 20.20 Variete: Veliki cirkus 22.30 TV film: Uccelli di rovo (dram., ZDA 1983, r. Daryl Duke, i. Richard Chamberlain, Jean Simmons) 23.30 Nan.: Donna in carriera -Un incontro pericoloso (i. Sandra Bullock) 24.00 TG 4 nočne vesti 0.20 Nan.: Sulle strade della California, 1.25 Marcus Welby, Strega per amore 2.35 Nočni spored ITALIA 1______________ 5.00 Avtomobilizem F1 6.20 Pregled tiska 6.30 Otroški spored: vmes risanke, varieteja In giro con Manuela, Bim bum bam 10.00 Avtomobilizem Fl: VN Japonske (pon.) 12.00 Športna oddaja: Grand Prix (vodi A. De Adamich) 13.00 Šport: Vodič nogometnega prvenstva (vodi Sandro Piccinini) 14.30 IP v odbojki: Jockey Dero-ma Schio-Cetromatic Pra-to 16.00 Šport: Domenica stadio (vodi Massimo De Luca) 18.20 Nanizanka: Starsky & Hutch - Botta di sfortuna 19.30 Odprti studio 19.45 Variete: Benny Hill Show 20.30 Film: Non pili di uno (kom., It. 1990, r. Berto Pelosso, i. Renato Pozzetto) 22.30 Športna oddaja: Pressing (vodi Raimondo Vianello) 23.45 Variete: Mai dire gol 24.00 Po VN Japonske 0.30 Studio šport 1.00 Odprti studio 1.10 Pregled tiska 1.30 Film: Arrivano i gatti (kom., It. 1980) ODEON__________________ 13.00 TV film: II cavallo dagli oc-chi blu (kom.) 14.00 Deželne vesti 14.30 Nedeljski magazin: Odeon 19.00 Deželne vesti 19.30 Risanke: He man 20.00 News magazine Telefacts 20.30 TV film: Anzacs - II sentie-ro della gloria (i. Paul Ho-gan, Andrew Clark) 22.30 Deželne vesti 22.45 Film: Operazione terrore (krim., 1962, r. Blake Ed-wards, i. Glenn Ford, Lee Remick) TMC____________________ 8.30 Nanizanka: Batman 9.00 Risanke 9.30 Nan.: Fumo d inchiostro 10.00 Risanke 10.30 Nan.: Chopper One 11.00 Neurejeni potni zapisi 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: La grande attrazione (dram., ZDA 1962, i. Pat Bo-one, Nancy Kvvan) 14.00 Glasba: Sinead 0'Connor 14.50 Šport: IP v košarki Fabria- no-Venezia, 16.30 EP v sabljanju 18.00 Film: La ragazza del Computer (kom., ZDA 1974, r. Edward Parone, i. Eddie Albert) 19.25 Vremenska napoved 19.30 TMC News 20.30 Šport: Galagoal 22.35 Beatles! - 30 let kasneje 23.35 Film: Processo alla paura (dram., ZDA 1975) 1.30 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 14.00 Variete: Anime furlane 15.30 Rubriki: Občina, 16.30 Super pass 17.00 Nad.: Giovani ribelli 18.00 Glasbeni variete 19.00 Športne vesti 20.30 Variete: Ballando ballando (vodi Marina Marfoglia) 22.30 Športne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 16.00 International mušic news; 18.30 Humoreska; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (Italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna; 10.40 Svet družine; '11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'Italy; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Velika glasb, imena; 18.30 Lestvica LP; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val. ■■■i! : f~(| RAI 1__________________ 6.50 Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik in rubrika o gospodarstvu 10.15 Nad.: Mino (zadnji del), vmes (11.00) vesti 11.55 Vremenska napoved 12.00 Variete: Servizio a domi-cilio (vodi G. Magalli), vmes (12.30) dnevnik 1 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? 14.30 Aktualno: Primissima 14.45 Film: Robin Hood e i compagni della foresta (pust., VB 1952, i. R Todd) 16.20 Lit. nagrada Bazilikata 17.00 Sedemdni v Parlamentu 17.30 Aktualno: Parola e vita 18.00 Dnevnik 1 18.10 Nan.: Mio zio Buck 18.45 Variete: Ci siamo? 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: Compagni di scuola (kom., It. 1988, r.-i. Carlo Verdone, Athina Cenci) 22.45 Dnevnik 1 23.00 Rubrika: Emporion 23.15 Glasba: Nočni rock 24.00 Dnevnik 1 in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 1 € "*I2 6.50 Variete: Videocomic 7.00 Otroški variete 9.15 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 9.30 Rubrika o protestantizmu 10.00 Film: Breve incontro (VB 1945, i. Trevor Howard) 11.25 Nanizanka: Lassie 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: 1 fatti vostri 13.00 Dnevnik in Gospodarstvo 13.45 100 ključev za Evropo 13.50 Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.25 Santa Barbara 15.20 Film: Llnvasore bianco (vestern, ZDA 1954, i. Guy Madison) 17.00 Kratke vesti 17.05 Nan.: Un caso per due 18.10 Športne vesti 18.20 Nanizanka: Hunter 19.15 Nad.: Beautiful 19.45 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Nan.: L'ispettore Derrick 21.35 Nan.: II cinese - Langelo caduto (i. C. Aznavour, Mariangela Melato) 23.15 Dnevnik in vreme 23.35 Film: II colore delVodio (dram., It. 1989, r. P. Squi-tieri, i. S. Marino) 1.10 Izobraževalna oddaja RAI 3________________ 7.00 Televideo 11.35 Tečaj angleščine ZDA 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.10 Krožek ob dvanajstih 13.30 Izobr. odd.: Dottore in... 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Glasba: Figaro gua, Figa-ro la... 15.15 Dok.: Šola se posodablja 15.45 Samo za šport: nogomet C, A in B lige, 16.45 deželna nogometna prvenstva 17.25 Športna rubrika: Derby 17.30 Nanizanka: I mostri 17.55 Dok.: Costruttori della grande barriera 18.50 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Šport: Ponedeljkov proces 22.30 Dnevnik - ob 22.30 22.45 Aktualno: Milano Italia 23.40 Nan. Perry Mason: Dia- gnosi sbagliata 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Variete: Fuori orario 1.45 Film: Un difficile caso per il ten. Long (krim., ZDA) f fr TV Slovenija 1 9.10 Spored za otroke: Zlati srček, festival otroške popevke (pon.) 10.05 Nad.: Odloženi raj (pon.) 10.55 TV mernik in Forum 11.25 Utrip in Zrcalo tedna 12.00 Poročila 16.15 Napovednik 16.20 Dober dan, Koroška 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Spored za otroke: Radovedni Taček, 17.25 nad. Bratovščina sinjega galeba, 17.50 Jakec in čarobna lučka, 18.00 nan. Oscar Junior (4. del) 18.10 Obzorja duha (pon.) 18.45 Poljudnoznanstvena serija: Moja knjiga o džungli 19.05 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Žarišče 20.35 Dosje 21.20 Predstava: Življenje plej-bojev (Dušan Jovanovič) 22.45 Dnevnik, vreme in šport 23.10 Napovednik 23.15 Sova, vmes nan. Brook-lynski most, nad. Večerna zarja (1. del) ter dok. Ameriška kronika | TV Koper ~ 14.10 Film: Končno ljubezen 16.00 TV novice - Oresedici 16.05 Otroški spored 17.00 Glasba: Rhythm & News 18.00 Primorska kronika, Studio 2 Šport 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Nad.: Rayanovi 19.55 Nan.: Crime Story 20.45 Športni ponedeljek 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 21.55 Dok.: Umik agresorja z ozemlja R. Slovenije 22.55 Nan.: Chicago Story IT TV Slovenija 2 14.40 Oči kritike 15.40 Sova (pon.) 17.30 Športni pregled (pon.) 18.00 Regionalni programi -Slovenska kronika 19.00 Videošpon 19.30 TV dnevnik RAI 3 20.00 TV igrica: Štiri v vrsto 20.30 Gozdarska hiša Falkenau 20.55 Gospodarska oddaja 21.25 Sedma steza 21.55 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah 22.40 Film: Pet pušk na Zahod (ZDA'1955, r. R. Corman) CI CANALE S 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8.35 Variete: Maurizio Costan- zo Show (pon.) 10.30 Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) J1.30 Variete: Ore 12 ]3.00 Dnevnik TG 5 13.25 Aktualno: Sgarbi guotidia-ni (vodi V. Sgarbi) 13.35 Variete: Non e la RAI 14.45 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 15-15 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo par-liamone 16.00 Otroški variete: risanke in kviz Sapientini sapientini 18.00 Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 19.00 La ruota della fortuna (vodita Mike Bongiorno, Paola Barale) 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Zabavna oddaja: Striscia la notizia (vodi Ezio Greggio) 20.40 Film: Senti chi parla (kom., ZDA 1989, r. Amy Hecker-ling, i. Kristie Alley, John Travolta) 22.40 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1.30 Nočni spored RETE 4__________________ 6.55 Aktualno: Telesveglia, vmes vsakih 30 min., vesti 10.00 Nad.: Marcellina, 10.30 Ines (i. V. Camara) 11.00 Variete: A časa nostra, vmes (11.40) vesti 12.50 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.55 Variete: Buon pomeriggio 14.00 Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 Maria 15.15 Rubrika o lepoti 15.25 Nad.: La storia di Amanda, 16.25 Celeste, 17.00 Febbre d'amore 17.30 TG 4 vesti 17.40 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.00 Kviz: La cena e servita 18.55 TG 4 večerne vesti 19.30 Nadaljevanki: Gloria, sola contro il mondo, 20.30 La donna del mistero 2 22.30 Kviz: Io tu e mamina (vodi Corrado Tedeschi) 23.15 TG 4 nočne vesti 23.30 Film: Stardust memories (dram., ZDA 1980, r.-i. Woo-dy Allen, Charlotte Ram-pling) 1.20 Nan.: Sulle strade della California (i. K. Malden) 2.15 Nočni spored ITALIA 1_________________ 6.20 Pregled tiska 6.30 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 9.15 Nanizanke: Baby sitter, 9.45 Segni particolari ge-nio, 10.15 Genitori in blue jeans, 10.45 La časa nella prateria, 11.45 La donna bi-onica, 12.45 Magnum P.I. 13.45 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 16.00 Variete: Unomania 16.05 Nanizanka: Happy Days 16.35 Varieteja: E' pericoloso šport, 16.45 Twin Clips 17.25 Nan.: Agli ordini papa 17.55 Varieteja: Lo dici tu, 18.00 Mitico 18.25 Nan.: MacGyver 19.30 Odprti studio 19.40 Studio šport in vreme 19.45 Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karaoke 20.30 Šport: Mai dire gol (vodita Gene Gnocchi, T. Teocoli) 21.30 Nan.: Classe di ferro 23.00 Variete: No limits 23.30 Nan. Valentina: Baba jaga - Violoncello (i. Demetra Hampton) 0.30 Odprti studio 0.45 Pregled tiska 0.50 Studio šport ODEON___________________ 13.00 Nad.: Colorina 14.00 Deželne vesti 14.30 Risanke 15.30 TV film: Ivanhoe 16.15 Film: Addio per sempre (dram., It. 1958) 18.00 Nadaljevanka: Mariana 19.00 Deželne vesti 19.30 Risanke: He Man 20.00 News magazine Telefacts 20.30 Film: Il placido Don - La carica dei cosacchi (dram., 1958, r. Sergej Gerasimov) 22.45 Deželne vesti 23.00 Clou - Il piacere di piacere 23.30 Film: Los Zancos (glas., 1984, r. Carlos Saura) TMC______________________ 8.30 Tečaj angleščine Ves I do 8.45 Nad.: Doppio imbroglio, 9.30 Potere 10.00 Rubrika: Ženska TV 11.40 Nan.: Doris Day Show 12.10 Variete: Kosilo z Vilmo 13.00 TMC News - Šport News 14.00 Film: La bomba di Kansas City (dram., ZDA 1972) 15.50 Risanke: Snack 16.15 Variete: Amici mostri 17.15 Aktualno: Ženska TV 19.30 TMC News 19.55 Otroški variete: le favole di »Amici mostri« 20.00 Nanizanka: Maguy 20.35 Film: Pelle alla conguista del mondo (dram., Dan. 1988, i. Max von Sydow) 23.20 Rubrika a motorjih Crono 0.20 Vesti: TMC Nevvs 0.40 Film: Caccia grossa 2.30 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 15.30 Fantasylandia 16.55 Kratke vesti 17.00 Starlandia 18.00 Nan.: Mago Merlino 18.30 Nad.: Destini 19.00 Večerne vesti 19.30 Nanizanka: Giovani ribelli 20.30 Variete: Anime furlane 22.00 Nočne vesti 22.30 Rubrika: Živeti brez stresa TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 9.05 Glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Okno na Arbat; 12.30 Glasba; 12.40 Dekliški zbor Devin; 12.50 Orkestri; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz filmskega sveta; 14.50 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Alpe Jadran; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.45 Spot; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Pesem tedna; 11.00 V podaljšku; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema,- 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi; 18.40 Od otroštva do mladosti; 19.30 Prenos RS RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Koledarček; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 V studiu; 11.30 Iz arhiva RK; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Saj nismo američani; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgod. rocka; 19.00 Souvenir d'Ita-ly; 18.45 Kogoj med besedo in glasbo; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera. Ustanova je predvidena v zakonu za obmejna področja Deželni odbor je končno odobril Statut Centra za informacije Pomembna pridobitev na socialnem področju V bolnišnici novi prostori za zdravljenje narkomanov V poplavi novic, ki ne zbujajo prevelikega optimizma o gospodarskem in splošnem razvoju v prihodnje, je vest o tem, da je deželni odbor prav pred kratkim vendarle odobril Statut goriškega centra za zbiranje in posredovanje informacij o gospodarstvu v državah nekdanje Vzhodne Evrope, kar se da dobrodošla. Že nekaj dni je bila novica nekako v zraku, včeraj, na otvoritvi avtomobilskega sejma, pa jo je potrdil tudi deželni odbornik Bruno Longo. Goriški center, predviden v zakonu za obmejna področja, bo tako le začel delovati, čeprav s precejšnjo zamudo in v precej drugačnih okoliščinah, od tistih v katerih se je zamisel porodila. V okviru omenjenega zakona za obmejna območja, je predviden tudi off shore center v Trstu in posebna finančna družba v Pordenonu. Usklajenost teh dveh struktur s splošnimi določili EGS še zmeraj preučujejo, medtem ko za odprtje goriškega centra za informacije, kot kaže, zdaj ni več novenih ovir. Pravzaprav je treba povedati, da jih vsaj s strani EGS ni bilo. Krivdo je mogoče naprtiti birokraciji, oziroma počasnemu delovanju deželnih in drugih služb. Pa ne samo dežele FJK, ampak tudi sosednjega Veneta in Gornjega Poadižja. Prav pomanjkanje statuta je do zdaj, kakor je mogoče razumeti, oviralo start ustanove, od katere si goriško gospodarstvo pričakuje marsikaj. Ta marsikaj pa je spet odvisen od tega, kako hitro in uspešno bo mogoče novo strukturo postaviti na noge in ji zagotoviti operativnost. Če bodo stvari šle naprej brez zastojev, bi center lahko odprli že do konca prihodnjega meseca, ali najkasneje do konca leta, smo izvedeli od Predsednika Trgovinske zbornice dr. Bevilacgue. Prostore naj bi centru - ob tem gre posebej poudariti, da gre za povsem avtonomno in od Trgovinske zbornice loče- no ustanovo zagotovili v palači Strassoldo, na Trgu sv. Antona. To bi bil prvi, morda začasni sedež. Kasneje bo treba predvidoma poiskati kaj bolj ustreznega. Upravičeno je pričakovati, da se bo dejavnost zelo hitro večala in v skladti s tem bo treba seveda poskrbeti za ustrezne prostore. Predsedniku Trgovinske zbornice smo glede vloge nastajajočega centra in glede odnosov s podobnimi institucijami, ki so jih odprli v Trstu pa tudi v Vidmu zastavili konkretno vprašanje: gre za konkurenčne ustanove, ki bi lahko za vrle ali povsem razvrednotile pomen goriškega centra. Dr. Bevilacgua tako možnost odločno zanika. Že zaradi storitev, ki jih bo opravljal center, ni mogoče govoriti o konkurenci. Medtem ko se tržaški urad instituta ICE in podružnica v Ljubljani omejujeta na mednarodno blagovno menjavo, bo goriški center v stanju ponuditi široko paleto informacij z gospodarskega področja širšega območja, v okviru centra naj bi nadalje delovala blagovna borza pa tudi valutna borza. Pod okriljem bodočega centra naj bi rastel tudi BIG (inkubator za nove gospodarke pobude, zlasti z območja nekdanje Vzhodne Evrope), upravičeno pa je pričakovati tudi tesnejšo povezavo z goriško univerzo, kjer se že izobražujejo kadri s specifično usmeritvijo. Ker smo govorili o Statutu, naj povemo še, da bo Goriški center za dokumentacijo vodil upravni odbor sestavljen iz osmih članov. Dva bo imenovala ustanova ICE, dva FJK, enega Veneto, po enega pa deželno združenje trgovinskih zbornic in vsedržavno združenje. Denar za uresničevanje pobude, je zagotovljen. Načrt pa se mora čimprej začeti uresničevati. V splošni bolnišnici v Gorici so včeraj odprli nove prostore in nov sedež Službe za od droge odvisne ljudi in alkoholike SERT ter prostor, kjer bo imela osrednji sedež tudi Zveza klubov anonimnih alkoholikov na zdravljenju AGAT. Na slovesnosti so poudarili važnost sodelovanja javnih ustanov in prostovoljskih združenj na specifičnem področju, katerega razsežnosti žal prepogosto niti ne poznamo. Za odprtjenovega centra gre zasluga predvsem ekipi SERT, ki šteje 18 stalnih članov, med katerimi sta dva zdravnika, psihologi, socialni delavci, medicinske sestre in operaterji. Delo centra vodita dr. Bernard Spazzapan in dr. Giuliano Zorzut. V center SERT pridejo alkoholiki in drogirani navadno takrat, ko je z njimi že zelo težko. V centru jim skušajo takoj pomagati, na takoimeno-vanem sprejemnem oddelku, pri čemer je nujno potrebno sodelovanje zdravnika, psihologa , socialnega delavca. Šele nato gredo alkoholiki v klube anonimnih alkoholikov na zdravljenju, kjer sodelujejo tudi naj ožji družinski člani. V naši pokrajini je sedaj 21 klubov anonimnih alkoholikov in 25 operaterjev, ki skrbijo za okrog 500 pacientov. Še težje pa je z osebami, ki so odvisne od droge, saj navadno pridejo zelo pozno na zdravljenje, šele po nekaj letih zasvojenosti. Navadno imajo že porušene vse družinske odnose in je zato delo toliko bolj težavno. Pomoč v centru vsako leto išče okrog sto narkomanov, največ jih je s Tržiške-ga, kjer bodo nujno morali odpreti samostojen center. Ambulanta, ki posluje enkrat tedensko je prav gotovo premalo. Novi prostori za SERT so zato le prvi korak k izboljšanju stanja in možnosti. Kdaj bo na vrsti naslednji pa je težko reči, spričo drastičnega omejevanja stroškov tudi ali predvsem na področju zdravstva. KJJLTTJBNI 3X3 = 9 VSAKDO MORA SVOJO PET... 14 - 27 - 18 Bratina pri rimski komisiji Te dni se vrstijo razne pobude, na različnih ravneh, v obrambo goriške proste cone. Odločen poziv je na predsednika vlade naslovil Predsednik deželnega odbora Turello, skoraj vse stranke soglašajo s potrebo in zahtevo, da se prosta cona ohrani. Veliko naporov je za pozitivno rešitev v tem tednu vložil senator Darko Bratina, ki je na neugodne posledice odprave ugodnosti osebno opozoril predsednika komisije tridesetih Favillo (KD), podpredsednika Garofala (DSL) in vplivnega člana Forteja (PSI). Bratina je s problematiko seznanil tudi Giulia Andreottija. Komisija tridesetih je tisti organ, ki lahko reši ali dokončno odpravi prosto cono. K$imJBNl DOM Vljudno vas vabimo na predstavitev knjige »LEPO JE BITI SLOVENEC NI PA LAHKO...« v četrtek, 29. oktobra ob 18. uri na Goriškem gradu. O svojem najnovejšem delu bo spregovoril CIRIL ZLOBEC, član Predsedstva Republike Slovenije. KINOATELJE SLORI, KULTURNI DOM FILOZOFSKA FAKULTETA V LJUBLJANI MULTIMEDIALNI TEČAJI SLOVENSKEGA JEZIKA INTEGRACIJSKI TEČAJ IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ SLOVENŠČINE KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL Ul. della Croce 3 - Gorica tel. 531733 (od 10.00 do 19.00) Dekletce skočilo pred avto Za štiriletno Šelo Podobnik iz Ljubljane se je včerajšnji izlet v Gorico končal v bolnišnici. Dekletce je okrog 14.30 z avtom zadela 19—letna Susanna Iacumin iz Gorice Michelstaedterjeva 8. Nesreča se je zgodila v Carduccijevi ulici. Iacuminova je s fiatom uno peljala v smeri proti Travniku, ko naj bi ji z desne strani, nenadoma OBVESTILO ZA ČLANE ZUNANJETRGOVINSKE SEKCIJE SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA 1) Center za zunanjo trgovino pri GZ Slovenije bo v sodelovanju z Mon-dimpresa iz Rima organiziral Poslovno srečanje slovenskih in italijanskih podjetnikov in sicer 13. in 14. novembra 1992 v Portorožu. Na sedežu razpolagamo s prijavnicami. Prijaviti se je treba do srede, 28. t.m. 2) Trgovinska zbornica nam je sporočila, da na oddelku za zunnanjo trgovino razpolagajo z dokumentacijo, ki je potrebna za pridobivanje predpisanega ministrskega dovoljenja za izvoz blaga v Bosno in Hercegovino, na Hrvaško in v Makedonijo. KNJIŽNICA "DAMIR FEIGEL" v Gorici prireja tečaj ŠOLSKE KNJIŽNICE trajanje: od 26. oktobra do 2. decembra urnik: ponedeljek in sreda od 15. do 18. ure prostor: čitalnica knjižnice D. Fei-gel — ul. della Croce 3 (Križna ulica) v Gorici informacije in vpisovanje: v prostorih knjižnice vsak delavnik (razen ob sobotah in četrtkih zjutraj) od 10. do 17. ure TEČAJ JE BREZPLAČEN! skočil na cesto otrok. Ob trčenju je Špela zadobila poškodbe na glavi in trebuhu. Prepeljali so jo najprej v splošno bolnišnico kjer so jo zdravniki pregledali in ugotovili, da poškodbe le niso tako hude. Predvidoma bo dekletce ozdravelo v dvajsetih dneh. Kasneje so_ Špelo prepeljali v bolnišnico v Šempetru. ■ Po ribah in morskih sadežih ter gobah, zgleda, da je zdaj na vrsti goveje meso tihotapskega izvora. Finančna straža je pri Moš-čenicah ustavila avtomobil hrvaške registracije. Ob pregledu so financerji našli 30 kilogramov govejega mesa, sumljivega izvora. Meso je bilo menda last nekega Pordenončana, ki so ga prijavili zaradi tihotapstva. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada od 28/10 do 24/10/1992: Rodili so se: Leggiardi Gallani, Erika Flaiban, Silva Marinčič, Isabel Guerrito-re, Gian Marco Biasi, Piero Visintin, Michele Tonut1, Marco Braidot in Giulio Lapovich. Umrli so: 30-letni skladiščnik Marino Paulin, 73-letna upokojenka Licia Petro-nio, 81-letna upokojenka Gisella Visintin, 74-letni upokojenec Umberto D'Aco, 83-letni upokojenec Giovanni Taverna, 57-letna trgovka Frida Lininger vdova Corubolo, 81-letni upokojenec Giacomo Pinati, 52-letni delavec Luciano Peteani, 68-letna gospodinja Agata Mastrorillo vdova Chiaselotto, 93-letna upokojenka Giovanna Benvegnu', 69-letna Čarobna Cuttin, 83-letna gospodinja Maria Stru-kel vdova Miani, 68-letna snažilka Gior-gina Zitter vdova Olivo, 67-Ietna upokojenka Anna Gallob ter 83-letna upokojenka Cecilia Kristančič vdova Dalmas-son. Oklici: trgovec Gaincarlo Pettarin in vzgojiteljica Marina Corazza ter Filippo Formentini in študentka Maria Vittoria Mattiroli. Poročili so se: uradnik Lorenzo Cenni in učiteljica Maria Elisabetta ter delavec Giuseppe Bonin in gospodinjska pomočnica Maria Grazia Bolčina. razna obvestila Mešani pevski zbor Podgora bo danes gostoval na Grahovem. Ob 10.30 uri bo pel pri maši, zatem pa bo skupaj z zborom Pro Vox imel koncert Vodopivčevih skladb. Didaktično ravnateljstvo Doberdob sporoča, da bo vrtec v Sovodnjah pričel delovatri na starem sedežu v Sovodnjah šele v torek, 27. oktobra in ne jutri, kakor je bilo prvotno javljeno. Društvo upokojencev prireja tradicionalno martinovanje, v nedeljo, 8. novembra, na gradu Dobrovo: obisk kleti, degustacija vin, večerja, godba, kostanj... Vpisovanje na sedežu ob sredah do 28. t.m. in pri poverjenikih. _______________kino_________________ Gorica VITTORIA 15.30 - 17.40 —19.50 - 22.00 »II continente nero«. CORSO 14.30-22.00 »Cuori ribelli«. VERDI 15.30-22.00 »Giochi di potere«. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Fratelli e so-relle«. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Čarobni kamen«. SVOBODA 18.00 »Prava vojna«. 20.00 »Svila saten seks«. DESKLE 20.00 »Zadnji dnevi raja«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna - ul. A. Manlio 14/a/b - tel. 480405. ZAHVALA V sredo smo pospremili na njeni zadnji poti našo mamo Zelo Vižintin vd. Pahor Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre zdravniku sir. Cijanu_za dolgoletno oskrbo, g. Župniku Žerjalu in pevskemu zboru Rupa - Peč. Vsi njeni 25. oktobra 1992 Oktobra meseca kakovost Rover ima nižjo ceno. Na vseh razpoložljivih avtomobilih Rover Vam zastopstvo Tomauto iz Gorice ponuja posebne ugodnosti. Popusti, posebni pogoji plačila in druga presenečenja na avtomobilih Mini Mayfair, Mini 1.3 Cooper, Rover 111, Rover 114, Rover 214, Rover 216, Rover 416, Rover 420, Rover 820, Land Rover, Discovery in Range Rover. ZGRABITE PRILIKO! OKTOBRA VAS ČAKAJO ŠTEVILNE UGODNOSTI ROVER u 0 ROVER zastopstvo TOMAUTO GORICA - Ul. Nizza, 15 - Tel. (0481) 533923 TRŽIČ - Drev. Verdi, 42 - Tel. (0481) 40148 u Včeraj otvorili sejem Motor Expd Racing Včeraj zjutraj so na sejmišču ob Soči otvorili dvanajsto izvedbo sejma Motor Expo Racing. Kljub težkemu gospodarskemu trenutku je tudi letošnji sejem vabljiv in poln novosti. V treh razstavnih halah, ki so napolnjene do zadnjega kotička, si lahko ogledamo skoraj vse novosti svetovne avtomobilske porizvodnje. Tudi letos je slovenska prisotnost dokaj močna. Poleg Kmečke banke dobimo še trgovino gum in platišč Komjanc, zastopnike avtomobilskih hiš volvo, rover in suzuki (Crali, Stanko Tomažič—To-mauto in Lutman—Elleauto), avtomobilski salon in poverjenega predstavnika Citroen Autosacs, itrgovino koles Čuk, tgovino motorjev in koles Juri moto (Jurij Tomažič) ter dirkalni motor štan-dreškega pilota Petra Brainija. Tudi program spremnih prireditev je dokaj pester: ob 10.30 so na sporedu kvalifikacijske vožnje su-perbiker’s Trophyja memoriala Mauro Michelazzi — trofeja Stil-motor, katerega polfinalne in finalne vožnje se bodo vršile od prvih popoldanskih urah dalje. Vedno na dirkalni stezi goriškega sejmišča si bomo lahko ogledali akrobatske predstave francoskega stuntmana Jean Pierre Charasseja, ki se bo s tovornjakom dobesedno valjal po sejmišču. V prihodnjih dneh si bomo lahko ogledali in tudi sami preizkusili svoje sposobnosti z minimotorji, karti in mini-karti. PREsmml" Utr 1 a cftf tovora mm£ iwm URNIK stran pripravil DELAVNIKI: 17.00-21.00 A. W. S. SOBOTE IN PRAZNIKI: 10.00 - 21.00 VSTOPNINA DELAVNIKI: 6.000 LIR SOBOTE IN PRAZNIKI: AD WORK STUDIO REDNI: 12.000 LIR ZNIŽANI: 6.000 LIR GORICA (Mm® ZASTOPNIK #HONDA 'S O CBR 900 RR 1100 KT PRODAJA: GORICA, Ul. Crispi 5/B tel. (0481) 533580 SERVIS: MOSSA, Ul. Oliversy (drž. cesta GO-Videm) tel. (0481) 8003 MOTOR EXPO RACING: HALA A K Komjanc Luigi PRODAJA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH GUM ZNANIH ZNAMK PO NAJUGODNEJŠIH CENAH 34170 GORICA - Ul. Rossini 22 - tel. (0481) 531935 - 531821 12. MOTOR EXPO RACING - HALA B FORT01/4 FOR TRANS S.R.L. ŠPEDITERSKO PODJETJE IN MEDNARODNI PREVOZI Tovorni terminal Fernetiči — Italija Tel. (040) 2I697I — Fax (040) 2I4I8I URAD V NOVEM PRISTANIŠČU HG-7I — TRST (s> FOR TRANS s.r.l. Predstavništvo v BUDIMPEŠTI XII Gyori Ut. I8-VII 2 —Tel. 2020374 GENERALSPED s.r.l. ŠPEDITERSKO PODJETJE IN MEDNARODNI PREVOZI Tovorni terminal v Štandrežu — Gorica Tel. (0481) 20045, 20546 CITROEN ZX 3 VRATA: NOVA COUPEJA Novo paleto Citroenov ZX je bogatejšo še zo dva novo napodoljenšo in kakovostnejšo modela. Novi Citroen ZX 16 V z 2000 kub cm (155KM) in z močjo, ki presega ostale iz iste kategorije avtomobilov, se pojavi med športnimi avtomobili s tehnološko uspešnimi motorji, ki so poplačani z dosežki na cesti. Novi Citroen ZX Furio 1.8 i (103KM) imo karakteristike coupejo todo s prostornostjo limuzine in z do potonkostidovr-šeno notranjo opremo. Pridite, do spoznate nove športne avtomobile Citroenov ZX