Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.50 Din.
UrcdniitT* |e r Maribor«,
Katka cesta S, poltal predal 22. ftokopiei te ne vračajo. Neirankiraaa pisma ie ne *pre)ema)o. Oprav«) Maribor, Rolka ce*ta 5, poitai predal 32. Lfablfaaa VII, Zadrmini do*.
Stev. 12.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Naročnina za državo SHS znaia mesečno 10 Din, za ino-zemetTO meeečno 15 Din.
Sobota 9. februarja 1929.
Malih oglasov, ki služijo ▼ posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem Številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Leto IV.
Še enkrat »gospodarski krogi“.
Jako naivno je naziranje nekaterih ljudi, da je pretveza »gospodarski interesi« kaj drugega kakor — politika. Že iz resolucije, ki je bila v Beogradu predložena, je razvidno, da bi ti krogi radi imeli v državi, v oblasti in v občini tako politiko, kakršno dejansko vodi tudi doslej v splošnem kapitalistična gospoda, ki bi potom svojih takozvanih gospodarskih krogov imela še vidne zastopnike v vseh javnih korporacijah. Seveda bi se s tem javne korporacije v bistvu ne iz-premenile več kakor toliko, da bi ti »krogi« imeli potem že kar zakonit privilegij, po katerem bi imeli pravico pošiljati svoje zastopstvo v upravne in politične korporacije.
Ti krogi pa vedno pozabljajo, da imamo v človeški družbi še tudi druge kroge, to je delavce in konzu-mente. Vsekakor je delavcev in kon-zumentov mnogo več (in če bi bili konzumenti in delavci ter »pridobitni krogi« po številu interesentov zastopani v raznih korporacijah, bi pač bile take korporacije nekaj bolj pametnega kakor je današnji parlamentarizem, ker bi potem morali biti v korporacijah zastopani v veliki večini delavci, mali kmeti in obrtniki. Gospodarski krogi pa ravno tega ne marajo. Oni hočejo, da naj se zastopstvo določi po delnicah, po milijonih, ki jih kdo premore. In to bi
bila pa zakonito privilegirana plast kapitalistov.
Smešno je dalje trditi, da so nadebudni gospod&rski krogi nepolitični in da je zaradi tega potrebno tako zastopstvo »javnih« interesov. Enako gospodarsko- ali socialnopolitične so pa tudi vse politične stranke. Katera meščanska stranka v Sloveniji ali v državi ni imela meščansko-kapitali-stičnega programa? Niti ene ni bilo! In med vsemi strankami v državi je bila izrečna zastopnica vseh delavcev, malih kmetov in obrtnikov le socijalistična stranka.
»Gospodarskim krogom« torej ob taki moči kapitalističnih strank ni bilo treba zagnati v javnost parole gospodarske politike zaradi stvari same, ampak storili so to, da stopijo delovnim slojem na prste ter vsem onim krogom, ki jim veliko kapitalistično izkoriščanje v državi škoduje ter proti socijalnim meram in proti delavskemu varstvu.
Če pa jugoslovanska buržuazija ne pozna nobenih problemov, če je vodila smešno politiko, je to znak nesposobnosti meščanskih strank.
Delavstvo mora v tem trenutku vendarle biti budno in dobro paziti, kako brezobzirno se pripravlja buržuazija, da ga oropa sedanjih minimalnih pravic in svoboščin.
Socijalno zavarovanje.
Dne 16. t. m. se bo vršila v Ljubljani anketa glede raztegnitve pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence na vso državo. Pokojninski zavod za nameščence velja sedaj le za Slovenijo in Dalmacijo. Zato je pričel ljubljanski pokojninski zavod akčiijo, da se to zavarovanje uveljavi za vso državo, lnicijativa je pohvalna, ker zavarovanje za starost in onemoglost je potrebna in dobra stvar, čimbolj se izpopolni. V tem vprašanju sta dva problemai Eden, ki zahteva, da se pokojninsko zavarovanje za nameščence raztegne na vso državo, drugi pa, da naj se za vso državo uvede splošno delavsko zavarovanje za starost in. onemoglost. Naše stališče v tem vprašan ju je, da naj se zavarovanje izpopolnjuje. Kakor bi bilo v socialnem interesu delovnih slojev v državi, se vendar bojimo, da je za uvedbo splošnega zavarovanja še premalo razpoloženja v odločujočih krogili. Zato moramo biti zaenkrat zadovoljni, če se uresniči vsaj zapo-četa inicijativa. Nikakor pa ne moremo odstopiti od zahteve, ki je že zakonito uveljavljena od leta 1922, da se uvede starostno in onemoglost-no zavarovanje za delavce in druge zaščite potrebne sloje. Ta zahteva je utemeljena v socialnih razmerah. Tudi uvidevnejši podjetniški krogi stoje na stališču, d’a je to zavarovanje potrebno, ker priznavajo, da je socialni položaj delovnih slojev tudi del racionalizacije narodnega gospodarstva. V kroge razsodnih za-
stopnikov industrije in obrti pa ne spadajo oni ljudje, ki sedaj vodijo borbo proti osemurnemu delavniku, socialni zakonodaji in delavskemu varstvu. Ti ljudje namreč niso narodni gospodarji, ampak l!e agenti, ki jim je vsaka reklama dobra. Potrebno je torej,■ dh ob priliki te ankete povemo delavsko stališče. Produktivne sile delavsitva so čile takrat, če je delavsko socialno stališče dobro. Vrhu tega pa je ekonomična potreba, da se vse socialno zavarovanje osredotoči v bistvu. Sedaj imamo zavarovanje za železničarje, za rudarje, osrednji urad socialnega zavarovanja, »Merkurja« v Zagrebu, Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, posebno trgovsko mladinsko društvo v Belgradtu in pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Prav velik je ekonomski interes, da se ta1 zavarovanja centralizira upravno in jim da široko avtonomijo najmanj v onih vprašanjih, kjer je potrebno hitro poslovanje, zlasti z ozirom! na. zakonite dajatve.
Mi vemo namreč, da so tako decentralizacijo raznih panog zahtevali ravno tisti krogi, ki se sedlaj pritožujejo proti velikim stroškom in proti izterjavanju prispevkov, ki jih ne marajo plačevati, često niti tega, kar odtegnejo delavcem. Danes pa zahtevajo ekonomijo, zahtevajo odpravo raznih dajatev itd. — Ne, nazaj ne sinemo! Sramota bi bila to in zločesto oškodovanje socialne sigurnosti delavstva.
„Slovenec“ in »gospodarski krogi".
»Slovenec« je prinesel v 1. in 2. številki t. m. dva članka; »iProti-državno delo« in »K resormi naše so-■cijalne zakonodaje«, s katerima se tudi mi v glavnem strinjamo in bi bili veseli, če bi1 bili preprčani, da sta bila priobčena iz čistih, objektivnih namenov. Zal mamo s krogi, katerih glasi-
lo je »Slovenec«, če preveč bridkih izkušenj, da bi< mogli -verjeti v njihovo iskrenost, kadar govore o socijal-ni zaščiti delavstva; vedno je bila pri njih to le pretveza, za katero so se skrivali razni drugi nameni. Znaičilno je, da se je bivša SLS kai- cedila ljubezni do delavstva vedno najbolj rav-
no pred volitvami. Treba je bilo pač z nečim pridobiti simpatije širokih ljudskih mas in njihove volilne kroglice. In ker naše ljudstvo socijalno največ trpi, je bilo treba seveda udariti na socijalne štrune.
Isto sumimo tudi sedaj. Nekaki zastopniki »gospodarskih krogov« so se napotili k vladi v Beograd, da uveljavijo tam svoje reakcijonarne težnje. Radi bi dosegli redukcijo socijalne zaščite in delavskega zavarovanja na minimum, če bi se jim ne posrečilo doseči splošne ukinitve vseh teh njim neljubih zakonov, ki jih je baje prinesel nekakšen »komunističen veter«, A ti »krogi« gredo v svojih zahtevah še dalje; odpravili bi radi kratkomalo vse pridobitve bojev za demokracijo zadnjih petdesetih let; odpravili bi radi tudi splošno in enako volilno pravico, ki naj bi se nadomestila s pluralnim volilnim sistemom, to je, čim več direktnega davka kdo plača, tem več glasov velja njegov glas; ob enem naj bi imeli pasivno volilno pravico samo oni, ki dokažejo gotovo stopnjo izobrazbe, maturo, univerzo in -tako dalje, poleg tega naj bila starostna meja za aktivno volilno pravico zvišana na 25 let. Direktne volitve naj bi se vršile v bodoče samo >v občinska zastopstva. Občinska zastopstva bi iz svoje srede volila poslance v pokrajinske ali oblastne zbore, oblastni zbori pa v skupščino. Na ta način bi bili delavci in mali kmetje popolnoma izključeni od sodelovanja v oblastih in v parlamentu, kjer bi potem seveda takile »gospodarski krogi« in visoka inteligenca po mili volji odločevali o usodi vseh državljanov m o tem, koliko kruha in svobode se jim lahko vrže. Niso neumni ti ljudje in ravno sedaj mislijo, da teče voda ca njihov mlin. Izgovarjajo se, da naše gospodarstvo ne prenese bremen socijalne zakonodaje; o, gospodarstvo, če je pametno, vse to in še več lahko prenese, pač pa njihova grabežljivost ne. Če morejo šibki delavski sloji to prenesti, katere socijalna zakonodaja v isti meri obremenjuje, zakaj bi pa kapital tega ne mogel. Da bodo vedeli, kaj je socijalno skrbstvo in pametno gospodarstvo, naj se ozrejo malo po inozemstvu, po svojih prijateljih v Franciji in v Čeho-slovaški; tam jim kaj takšnega ne pri-
haja na um. Z izgovorom, da je naša industrija še mlada in zato še ne prenese moderne (! socijalne zakonodaje, bi radi opravičili kitajske in indijske produkcijske metode, ki bi jih radi uvedli pri nas, pri tem pa pozabljajo, da so ravno te metode povzročile, da so vzhodni narodi pometli z evropskimi izkoriščevalci. Verjamemo, da dišijo našim »gospodarskim krogom« 400-odstotne dividende angleških predilničarjev na Kitajskem, ali vrč hodi tako dolgo po vodo, da se razbije. Čeprav smo blizu Orijen-ta, ali na Orijentu pa Še nismo, temveč se radi ponašamo z evropsko kulturo. Edino naši »gospodarski krogi« so evropska sramota.
Da bi mogli svoje težnje čim prej praktično uveljaviti, zahtevajo ti krogi med drugim tudi, da se jih takoj kooptira' kot gospodarski sosvet v oblastne komisarijate. In za tem grmom tiči »Slovenčev« zajec. Tisti samozvani »gospodarski krogi« so večinoma pristaši bivše SDS in dru-
fih, ki so se že od nekdaj z nekdanjo LS krivo gledali. Sedaj pa pridejo in bi imeli radi v »Slovenčevi« domeni glavno besedo. To pa ne prija jije-govi ropotarnici. In pa splošno ’ in enako volilno pravico bi radi odpravili. Tudi to zadeva »Slovenčeve« kroge še bolj kot nas. Odkod pa naj naberejo potem zopet svojih stotisoč glasov, če bodo smeli samo fabrikanti in dohtarji voliti? To bi /bil smrten udarec. Zato na krov, dokler je še čas. D|a bo pa lepše izgledalo in da se poleg tega delovnemu ljudstvu še prikupimo, zato začnimo najprej pri socijalni zakonodaji- Ali, kakor nimajo »gospodarski krogi« — legitimacije — da bi zastopali gospodarske interese Slovenije, tako tudi nimajo »Slovenčevi« krogi — legitimacije — da bi zastopali socijalne interese slovenskega delavstva, ker so jo že pre-pogostokrat .zlorabljali in omadeževali. Dostikrat smo ie videli, kako so si bili ^Slovenčevi« in »gospodarski krogi« v tesnem objemu, kadar je šlo za kake zahteve delavstva in prepričani smo, da si bodo v bodoče zopet v objemu iz tistih razlogov, kakor hitro bo to zahteval skupni politični, kulturni ali gospodarski interes obojih.
Dr. Seiplov politični načrt za bližnjo
bodočnost.
Avstrijskemu zveznemu kanclerju (ministrskemu predsedniku) ne gre vse tako, kot bi si on želel; čez marsikateri račun mu napravijo socijalisti debelo črto. Toda s tem mora on računati. Hujše je to, da mu lastna večina ne parira. O tem smo pred kratkem pisali. Vsled tega pa sicer modri prelat sedaj študira, kaj storiti za bodoče, da se zavaruje pred presenečenji, kot jih je pred kratkem doživel in sicer vsled nezvestobe enega dela »EJinheitsliste« in to so Vele-nemci, ki žive samo še od Seiplove milosti. To so še samo ostanki raznih več ali manj svobodomiselnih in več ali manj nacijonalnih nemških strank, ki so v starem avstrijskem parlamentu tvorile nekako hrbtenico skoro vsaki vladi. Vsled trajne konsolidacije ter koncentracije volilcev v Avstriji so ti nekdaj tako mogočni naci* jonalci skopneli na minimum in če jim ne bi g. Seipel pri zadnjih, valitvah umetno podaljšal življenja s tem, da jih je vzel na svoje volilne liste ter jim zagotovil 12 mandatov, bi najbrže izginili s površja aM pa bi morda v celi
Avstriji dosegli eden do tri sedeže v skupščini. To je Seipel storil v velikem strahu pred socijalisti na lastno škodo, kajti krščanski socijalci so izgubili 8 mandatov, torej ravno toliko, kolikor so žrtvovali svojim vele-nemškim zaveznikom*. Sedaj Seipla radi tega glava boli in študira, kaj bi ukrenil, da bi se nezvestih zaveznikov čim preje otresel. Zato se g. kancler bavi z mislijo novih volitev, ki bi se naj izvršile že v tej spomladi. Tedaj bo namreč Velenemce vrgel čez krov in obdržal samo »Land-bund«. Z »Landbundovci« imai Seipel sedaj 82 mandatov. Večina pa je 83. Torej ravno en mandat premalo^
Če bi dobil od Velenemce v samo en mandat, bi imel večino; dobiti jih pa upa več. »Landbundovci1« so seveda bolj zanesljivi za klerikalno politiko, ker jim ni mnogo ležeče na kulturnih vprašanjih, dasj se smatrajo za svobodomislece; mislijo pa pri tem edino na visoke zaščitne carine pri uvozu kmetijskih pridelkov; Seveda si Seipel želi vojitev, le v tem slučaju, ako se i*m pre4 tem posreči spra-
viti največjo oviro s poti in to je vprašanje redukcije zaščite stanovanjskih najemnikov, ki je sedaj zopet na dnevnem redu. Kajti, da bi volitve s parolo »Mieterschutzabbau« slabo izpadle za Seipla, to on dobro ve, zato misli, da se bo dalo s socijalisti najti kak aranžman. Seveda pa je v stanovanjskem vprašanju med večino in socijalisti nepremostljiv prepad. So-cijjalisti ne-le, da vztrajajo na zaščiti, marveč zahtevajo še, da se jo izpopolni in da država gradi stanovanja po vzgledu dunajske občine. Nasprotno pa Seiplova večina stremi za tem, da pridejo zopet hišni posestniki do visokih najemnin in do svojih predvojnih zlatih rent, da bodo mogli zopet lepo, razkošno in brez dela živeti na račun delavcev, vsled česar so tudi proti temu, da bi javne korporacije gradile stanovanjske hiše. Sicer, bi bil to socijalizero. Razumljivo je, da bi pri tem zopet država dobila lepe davke, ki jih ne bi porabljala v isti namen — za gradbo stanovanj — marveč v druge svrhe, pri čemur bi si kapitalisti prihranili na drugih davkih. To je kapitalistična politika. Da bi tu moglo priti do takega kompromisa, s katerim bi mogli biti vlada ter hišni posestniki zadovoljni, ni misliti.
Vlada je sicer predložila parlamentu na zahtevo socijalistov načrt za gradbo stanovanj, toda tako, da bi država prispevala privatnim hišnim Špekulantom k zgradbi 60 odstotkov, namesto da bi tak prispevek dobile javne korporacije. Ceho bi pa plačali najemniki. Torej kapitalisti, ki bi imeli 40 odstotkov lastnega kapitala, bi dobili od države 60 odstotkov kot darilo, medtem ko bi z novimi hišami prosto razpolagali lastniki. Najprej bi najemniki pomagali hišnim
Dnevne
Spored posvetovanj ob priliki otvoritve
palače Delavske zbornice je sledeči:
Petek, dne 15. februarja.
Ob 10. uri dop.: Konferenca centralnega taijmka Delavskih zbornic z vodstvom Pokojninskega zavoda.
Ob 3. uri pop.: Seja Upravnega odbora Del. zbornice.
Ob 8. uri zvečer: V dvorani OUZD predavanje centralnega tajnika dr. Živka Topa-loviča o »Plinski vojni«.
Sobota, dne 16. februarja.
Ob 10. uri dop. in po potrebi popoldne: V čitalnici Prosvetnega odseka: 1. Anketa o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev. — 2. V pisarni knjižnice: Konferenca prosvetnih referentov delavskih zbornic.
Ob 3. uri pop.: V posvetovalnici' DZ seja Odbora Centralnega tajništva,
Od 4____7. zvečer: V prostorih strokov-
nih zvez: Seje klubov delegatov plenuma DZ. Razprava o proračunu.
Nedelja, dne 17. februarja.
Od pol 11. do 1. ure: Otvoritvena svečanost.
Od 3.—7. ure pop.: Klubske seje.
Ob 8. uri zvečer:	Koncert	v	dvorani
zbornice.
oderuhom do hiš, na kar bi morali, ne oziraje se na to, plačevati take najemnine, kakršne bi gospodarji zahtevali. Na ta lim socijalisti ne bodo šli. Najbrže bo moral Seipel svoje predloge temeljito revidirati.
G. dr. Seipel je v zadnjem času opravil več političnih misijonov, pri čemur je posebno pozornost obrnil na industrijalce, kateri fundirajo Seiplov volilni fond. V Gradcu in v Innsbrucku jim je pri slavnostnih pojedinah razvijal svoj vladni program za bližnjo bodočnost ter jim povedal, da ima še en adut napram socijalistom v rokah, in to je starostno zavarovanje, katerega misli predlagati socijalistom kot junktim za zaščito najemnikov; zato naj bi industrijalci razu-faeli njegovo politiko. Industrijalci so namreč proti uvedbi starostnega zavarovanja delavcev, četudi je isto že uzakonjeno, ker se boje prispevkov.
Seipel pa jih tolaži, naj se nič ne boje, kajti če se mu posreči zaščito najemnikov odpraviti, tedaj bo to mnogo neslo ne le hišnim posestnikom, med katerimi je mnogo industri-jalcev, marveč tudi državi, ki bo potem marsikateri davek lahko znižala. Razen tega bo država znižala davke industriji v slučaju, da dobi zunanje posojilo.
To je približno Seiplov program, ki je pa račun brez krčmarja. Volitve namreč Seiplu dišijo iz dveh razlo-ov: Rad bi pred vsem Velenemce aznoval, obenem pa ve, da bi sedaj še morda rešil svojo barko pred soci-jalizmom, ki je od dne do dne močnejši in bi zatorej bile volilne šanse večje kot bodo leta 1931.
Toda kakor rečeno, zadnjo besedo bodo imeli vsekakor volilci.
novice«
Pondcljek, dne 18. februarja.
Ob 9. uri dop.: Skupščina Delavske zbornice.
Otvoritvi Delavske zbornice v Ljubljani posvetimo prihodnjo številko »Delavske Politike«,
Državno policijo namerava vlada uvesti po vsej državi enako, kakor* je uvedena pri nas.
r »Slovenec« je postal zadnji čas zopet silno socialen in pobožen. Venomer piše o socialnih problemih in o cerkvah. To je nov način opozicionalne politike. Videli bomo, kaj bodo rekli pobožni podjetniki k vsem problemom, ki so danes aktualni, zlasti v pogledu socialnih vprašanj, ki so v zadnjem času zbudili veliko burjo v obliki demagoške agitacije proti najvitalnejšim zadevam delavstva.
Komisar v Trbovljah. Občinski komisar v Trbovljah je s. Sitter, njegov namestnik pa g. Vodušek.
Komisar v Zagorju je dosedanji župan. Iz sosveta so izločili 7 levičarjev, namesto njih so imenovali 4 demokrate in tri klerikalce.
Komisar na Jesenicah. Komisar je župan. V sosvet niso poklicali dveh naših občinskih odbornikov in štirih levičarskih. Sprejeli so pa iz naših list 5 kandidatov in enega Bernotove skupine v sosvet.
Velika amenstija za politične kaz-nence. Kralj je podpisal zakon, s katerim- se odpuščajo kazni in ustavljajo tožbe radi razžaljenja vladarja in ostalih političnih deliktov po kazenske min tiskovnem zakonu.
Kako se ustvarjajo puči, Ako se
zarote ali puče rabi, pa jih ni, tedaj jih je treba ustvariti. Tako nekako se na Bolgarskem že leta in leta prakticira. Bolgarska vlada je odkrila komunistične zarote po celi Bolgariji. Na postaji Gor. Orehovice so baje našli več vozov, naloženih z eksplozivnimi snovmi, ki so bili deklarirani kot milo in naslovljeni na razne kraje v Bolgariji. Vlada trdi, da so nameravali komunisti izkoristiti kraljevo odsotnost, ki se nahaja na zaroki v Rimu ter izvršiti prevrat. Pomislite, ljudje božji:	nekje se je
našlo celih dvanajst kilogramov ekra-zita. Če to ni zadosti, da se celo državo raznese, potem .. . Toda kaj je pravzaprav resnica? Res je namreč, da se bodo v nedeljo, 10. tm. vršile v Bolgariji občinske volitve, in vlada je v velikih skrbeh, kako bodo te volitve izpadle. Opozicija je zelo močna in v takem slučaju je treba imeti kak puč ali zaroto, da se more proti opoziciji nastopati, da se zlasti voditelje opozicije vtakne za čas volitev v luknjo. Naši meščanski listi so prinesli te bolgarske race z največjimi črkami, kar je menda vzrok, da vlada sedaj silna suša na polju žurna-listike. Kaj zato, če se napravi iz muhe slona, če je res ali ni res. Zato je res treba previdnosti. Sedaj namreč že prihajajo, pa pišejo, da ni bilo nič!
Socijalistična zmaga v Vorarlbergu. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile v nedeljo 3. februarja v Vorarlbergu, so socijalisti znatno napredovali. Največji njihov porast je bil v Bregenzu, kjer so pridobili 4 mandate in imajo sedaj 12 mandatov namesto dosedanjih 8. V Bregenzu se je za te volitve osnovala koalicija se-stoječa iz Velenemcev, -»Landbiind-lerjev« in nacijonalsocijalcev, ki so do sedaj imeli skupno 16 mandatov v občinskem svetu ter župana. Sedaj pa so bili združeni strašno tepeni, ker so izgubili 6 mandatov, od katerih so štirje odpadli na socijaliste in dva na klerikalce, ki imajo sedaj 14 mandatov in relativno večino, V vseh ostalih mestih so krščanski socijalci izgubili mandate v korist socijalistov.
Posledice svetovne vojne še dolgo ne bodo zginile. V vseh državah Evrope so homatije v tej ali oni obliki. Na Čehoslovaškem bodo imeli zopet veleizdajniški proces in sicer tokrat proti slovaškemu poslancu dr. Tuki, ki je sicer Slovak, toda po mišljenju Madžar. Tuka je baje igral dvojno ulogo. Preiskava, ki se proti njemu vrši, je baje dognala, da je bil madžarski špijon ter da je delal na to, da bi se Slovaška zopet priklopila Madžarski. Za propagando in za njegov
trud je baje prejemal od Madžarske velike vsote. Tuka se nahaja v preiskovalnem zaporu in slovaška klerikalna stranka, katere član je bil Tu-kia, se silno trudi, da bi ga izpustili na svobodo. Proces bo najbrž koncem marca v Bratislavi.
Seipel za Heimwehr, Kunschak proti. Avstrijski zvezni kancler, prelat Seipel, je imel pred kratkim v Gradcu shod, na katerem je izjavil, da se on priznava k »Heimwehrov-cem«, kar je gotov del javnosti precej iznenadilo, kljub temu, da se je vedelo brez te izjave, da g. Seipel simpatizira s to meščansko kapitalistično gardo, ki jo vzdržujejo predvsem veleindustrijalci s svojim denarjem in ki tvori nekak protiutež proti razvijajočemu se socijalizmu v Avstriji. Saj je Seipel pred 7. oktobrom v parlamentu branil akcije »Heinavvehrov-cev« pred kritiko socijalistov povodom nameravanega puča v Wiener-Neustadtu. — Gospod dr. Seipel je predsednik krščansko-socijalne (klerikalne) stranke v Avstriji. Predsednik lokalne organizacije iste stranke na Dunaju pa je znani poslanec Kunschak. Ta je imel pred kratkim shod na Dunaju, na katerem je ostro kritiziral »Heimvvehr« ter izjavil, da je to teroristična organizacija, katere tendence so naperjene proti parlamentarizmu in demokraciji in ki tedaj zasleduje fašistične cilje. Kunschak je naznanil, da so si krščansko-socijalni delavci ustanovili lastno obrambno organizacijo pod imemom »Freiheits-bund« (Svobodna zveza), ki bo Avstrijo branila pred fašistično pohotnostjo. Kaj poreče k temu g. Seipel?'
Volilna sleparija v Eisenstadtu. Tudi v Eisenstadtu, glavnem mestu Burgenlanda, so se v nedeljo 3. tm. vršile volitve, pri katerih je avstrijski vojni minister zakrivil nezaslišano volilno mahinacijo. V Avstriji volijo namreč tudi vojaki. Zato je vojni minister Vaugoin za nekaj dni premestil vse one vojake, za katere je vedel, da so socijalisti, v nek bližnji kraj in pristaše krščanskih socijalcev pa od tam v Eisenstadt. Razen tega so dobili volilci-vojaki že pri komandi izpolnjene volilne listke s kandidati krščanskosocialne liste. Povrh vsega tega je vodil na volišču nek brambovec poseben volilni zapisnik, da bi ee lažje kontroliralo, kako so vojaki volili. Socijalisti so dobili 1004 glasove namesto prejšnjih 1011 in so: torej kljub temu volilnemu nasilju izgubili samo 7 glasov. Izgubili pa so 1 mandat, kar bo imelo za posledico, da izgube tudi župana, ki so ga do sedaj imeli. Sicer bi bili dobili okrog 60 glasov več. Sevedlai so se pritožili in bodo poleg tega vodili najhujši boj.
Papež prodal cerkveno državo fašistom. — Sprava med Kvirinalom in Vatikanom. 59 let je obstojalo napeto sovražno razmerje med rimskim
LEO SILA:
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.
86
In pričel je razlagit oba pojma. Napadal je brezbrižnost, hladnost, ki je nastopila v zadnjih dveh letih po Sloveniji. Nihče se več ne briga za narodni čut. Vsakemu je postalo jugoslovanstvo nepotrebno. Nekaj, za kar ni treba izgubljati časa. Pred nami pa leži velika naloga: kulturno in duševno ujedinjenje treh plemen v enoten narod jugoslovanski. Bodoči narod mona biti napreden, Mi moramo iti z duhom časa, z duhom napredka. Nihče izmed nas ni proti cerkvi in veri. vse to je stvar posameznika, toda mi se protivimo nazadnjaškemu načinu dela, ki ga zakrivijo oni, ki bi jim resnica in vera morali biti najsvetejši. Tudi to še ni vse Naš narod je raznoverski in verska strpljivost, medsebojno razumevanje, vse to je nujno potrebno za uresničenje jugoslovanskih idealov. Zato napovedujemo odločen boj proti vsemu, kar je zaper jugoslovanstvo, zoper nacijonalnost in napredek.
Zašel je v zanos in končal z vzklikom: Živela Jugoslavija! Živijo kralj! Živela napredna narodna organizacija tukajšnjega dijaštva! Dvorana je močno odmevala od živega ploskanja. Nekateri so cepetali z nogami, da jih je moral predsednik opozoriti na mir.
Odkod ta sprememba v Stanetu, odkod to navdušenje in tak nastop? Njegov obraz je rdel od navdušenja in zanosa. Ko je stopal od mize k mladi Študentki, je stopal trdo in ponosno. Po uspelem nastopu je občutil prijetno samozadovoljstvo in ko
mu je študentka častitala, ji je krepko stisnil roko. Njegove oči pa so vsekale globko pogled v njene tako, da jih je premagana odmaknila.
Stane se je od1 dneva, ko ga je dr. Sernec navdušil za Orjuno, vedno bolj vživljal v novo idejo, k se je njemu kot površno in povprečno doživljajočemu človeku takih stvari, zdela vredna njegovega navdušenja in dela. V miru ni mogel biti nikoli. Kljub vihravosti in nerednosti, ki so jo opazili njegovi starejši tovariši in katere se ni mogel ves čas posebno otresti, je zadnje čase zdržal vedno bolj. Sicer pa so ga znali tudi vzpodbujati. Njegov oče, vojni begunec, ki se je med vojno težko preživljal, si je kmalu po prevratu dobro opomogel. Bil je trgovec, ki je vt svoji verni pijanosti precej časa koketiral s klerikalci, v zadnjem času pa sta se oba s sinom obrnila na napredno, demokratsko stran. V trgu so mu sicer na skricaj očitali, da je Judež, da se je prodal . . . toda danes na take reči ne damo mnogo. Tudi gospod župnik so se kar iz prižnice obregnili: »Stari in mladi Vidmar sta v trgu ustanovila Orjuno . . .« Stari se sicer na zunaj ni veliko udejstvoval, ker noben obrtnik, bodisi gostilničar ali trgovec, tega ne sme storiti, ker si kvari s tem svoj posel in si lahko zmanjša dohodke. Zato je Vidmar na zunaj skrbna čuval svojo novo suknio! Skušal je iz vsega napraviti dober račun. Zakaj, do takrat so hodili k njemu samo klerikalci, sedaj hodijo tudi gospodje demokrati. Učitelji, učiteljice. — O, in to je dobiček. Zakaj bi ne bil simpatizer, če to nese? . . .
Staneta je pustil, da je hodil svoja pota. Z njim se tudi o novi suknji nista preveč pogovarjala. Vsak zase. V počitnicah, ko ga je prosil za denar,
da bi šel na kongres Orjune v Damacijo, mu ga je dal. Nekaj je še prejel Stane od organizacije, tako. da je lahko ostal teden dni na naši rivdjeri. Že me« potjo se je seznanil z lepo gospo Amalijo, žen® enega izmed svojih orjunaških tovarišev. Izrabil3 je polovično vožnjo. Vozila se je kot delegatk* Orjune, če tudi je šla samo na oddih in na razvedrilo. Na kongres niti prišla ni. Peljala se je v D0" brovnik in Stane ji je obljubil, da jo obišče . . »
Ves čas kongresa, ki se v njegovo jezo zavlekel za en dan, je nestrpno mislil nanjo in ko sla s* na dubrovniškem kolodvoru stisnila roke, je bi*0 obema toplo, prijetno toplo. Že na vlaku se mu r pritožila, da se z možem nič več ne razumeta. Pf: let sta poročena, pa ni več soglasja. Pust je in P**1 se je navadel. Studi se ji, ko se zvali v zakonska postelj . . . Otroka imata samo enega. V medeni*1 tednih je bil spočet.
Stane se je znal obračati med dekleti. Gosp3 Amalija je bila njegovo najnovejše doživetje. /: Milko sta se skregala. Kaj bi fant z dekletom, k' je samo za pisma in za poljubljanje. Stanetu s® hoče življenja ... In usoda mu je poslala na P°.j gospo Amalijo. Vedno, kadar se je pozneje sponi*1* na preživete trenutke v Dubrovniku, mu je zap|3‘a kri. Oospa Amalija je bila lepa in še mlada, živa' Prvi večer sta hodila po obrežju in gledala zat°n solnca, drug večer že sta se znašla v njeni sob*c*' ki je imela razgled na morje ... In sledila jc 0-°' prva njuna skupna noč opojne strasti in mladost*' Tako ves teden. Stane je bil srečen, tudi g0SPa Amalija je bila srečna . . . Sedaj si ne pišeta X® ^ Vse, kar je bilo, je bilo. Njen mož je divji, ljub*1 sumen.
%
H
M'
£epa dbuhotfčattfia
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
samo to. V zadnji »Nedelji« je celo
papežem in italijansko državo. Rimski papeži so bili namreč do 1. 1870. tudi posvetni vladarji, čeravno je Kristus rekel: moje kraljestvo ni od tega sveta. Rimska (papeževa) država je do 'leta 1860. merila 41.187 kvadratnih kilometrov z nad 3 milijoni prebivalcev in od tedaj do 1. 1870. pa je obsegala še nad 12.000 km2 z nad
700.000	dušami. Garibaldi pa je leta 1870. vzel s silo papežu deželo, katero se je nato združilo z ostalimi štirimi deli današnje Italije. Italijanska država je bila sicer pripravljena plačati papežu gotovo odškodnino v denarju in je v ta namen naložila v neko banko denar, katerega pa papež iz same svete jeze ni hotel dvigniti. Papež se je nato zaprl v Vatikan ter se proglasil za prostovoljnega »jetnika«. Toda vse na svetu je minljivo in tudi napetost med italijansko vlado in papežem je jela pojenjavati in končno se je zgodil čudež, da se je nezmotljivi sv. oče spreobrnil ter stopil v pogajanja z Mussolinijem. In glej, prišlo je do sporazuma! Papež obdrži gotov teritorij, na katerem stoje vatikanske cerkve ter ostale ipalače z vrtovi in -gotov pas izven Vatikana, to so vrtovi na takozvanem Janikulu, enako razne dvorce v mestu samem in končno kolodvor Sv. Peter. Za odvzeto nekdanjo državo prejme papež eno milijardo lir (3 milijarde Din) kot odškodnino. Vojaška služba na papeževem teritoriju živečih Italijanov se bo s posebno pogodbo uredila. Diplomati pri papeževem dvoru preidejo na vatikanski teritorij, medtem ko bi oni, ki bi ostali izven tega teritorija, izgubili eksteritorijalnost. Di-plomatični stiki med papeževim in italijanskim dvorom se bodo navezali na ta način, da bo italijanski kralj najprej obiskal papeža, na kar bo papež bral eno maš« v lateranski kapeli, na to pa bo obiskal italijanskega kralja. Mussolini ima zopet enega zaveznika več!
Princ Valeški (angleški prestolonaslednik) se je podal v nekatere revirje premogovnih rudnikov, da si na licu mesta ogleda bedo brezposelnih rudarjev. To že nekaj pomeni.
Dva milijona brezposelnih v Nemčiji. Minister dela s. Wissel bo v kratkem parlamentu predložil projekt za uspešno pomoč delavstvu. Vsekakor pa je brezposelnost .v tesni zvezi z reparacijskimi pogajanji, ki se imajo v kratkem pičeti.
Maribor.
Seja občinskega sveta mariborskega.
Zadnji dan januarja se je vršila prva seja novega mariborskega občinskega sveta. To se pravi starega novega obč. sveta, kajti v 1. 1927. izvoljeni je bil od1 novega režima v državi dejanski razpuščen, novi pa imenovan v isti sestavi kot poprejšnji. Da se kljub stari ustavi dovoljno podčrta novo stanje, pa si je dovolil gospod župan malo diktaturico v lastnem delokrogu in je odredil v nasprotju z zakonom, da bodo nove seje obč. sveta tajne. Tako se je tudi ta vršila za zaprtimi vrati.
»To smo pa fajn uštimali!« je vzkliknil gospod kaplan Hrastelj, ko je sporočil gospod župan, da so frančiškani kljub pritožbi mestne občine dlobili koncesijo za ustanovitev pokopališča v Pobrežju. S tem je menda hotel povedati, da so magistralni režimski ljudje tako dobro zastopali občinske interese pred ministrstvom, da se jim sedaj lahko frančiškani smejejo. Zato pa bodo ob prvi priliki frančiškani prišli in dobili od občine podporo.
Nadalje je poročal gospod župan, da je dala občini Spodnještajerska hranilnica posojilo v iznosu 5,000.000 Din proti 25letni amortizaciji in 9 od-stot. obrestovanju. Pogajanja z državno hipotekarno banko za posojilo do-sedaj niso imela uspeha.
Ginlljivo slovo bi prav gotovo bilo, da je bil osebno navzoč bivši župan gospod doktor Josip Leskovar, komisar oblastne samouprave in upravni svetnik jeklarn v Guštanju in odvetnik. Sedanji gospod župan je namreč sporočil, da je dobil od g. dr. Leskovarja pred dvema dnevoma izjavo, da imenovanja kot obč. svetnik n'o»če
sprejeti. To bi skoraj dalo slutiti, da je mož tako konstitucijonalen, da mandata noče sprejeti iz drugih rok, kakor od volilcev. Ker pa je drug tak mandat, komisarijat pri oblastni samoupravi brez vsega sprejel, te slutnje ne morejo držati.
Na mesto bolnega obč. sv. Bahu-na, ki sicer obdrži mandat, stopi v finančni odsek obč. sv. Petejan in bo obenem tudi zastopnik v odseku za autobusni promet.
Ustanovil se je odsek, ki bo opravljal funkcije klubovih načelnikov (??). Člani so: Grčar (za stanovanja Ba-hun), dr. Jerovšek, Kejžar, Miihleisen.
Pri tej priliki in pred prehodom na dnevni red je povdarjal s. Grčar sledeče: Politične stranke so sicer vse razpuščene, vendar pa smo se sestali tudi v novem občinskem svetu isti ljudje. Tudi v novem obč. svetu nismo vsi enakega mišljenja, kakor tudi vsi občani zunaj nimajo enakih interesov. Ti interesi so dokaj različni in tudi v novoimenovanem občinskem svetu postojajo skupine, ki se po svojem mišljenju skrajno ločijo in služijo različnim interesom prebivalstva. Povedati je potrebno kar v naprej, da ostane skupina trinajstih obč. svetnikov, ki jo je predstavljal doslej, tudi nadalje idejno zvezani in da bodo tudi nadalje kolektivno zastopali interese najširših plasti delovnega ljudstva.
Opozarja gospoda župana, da je njegova odredba, da so seje novega občinskega sveta tajne, protizakonita. Novi zakon o izpremembah zakonov v občinah in oblast, samoupravah je v bistvu samo izmenjal delegacijo zastopnikov, dočim pravi v svojem čl. 4. dobesedno: »Sestava in pristojnost občinskih uprav ostane še nadalje ista, kakor je določena z dosedanjimi zakoni o občinah (uredbami, štatuti).« Naš štatut pa določa, da so seje obč. sveta javne in navaja konkretno, kedaj morejo oz. morajo biti tajne. Opozarja na nevarnost, da bo z ozirom na to mogoče v slučajih sklepov privatnopravnega značaja podana možnost zanikanja veljavnosti sklepov, kar bi povzročilo občini številne nepotrebne pravde.
Končno povdarja, da bi v sedanjih razmerah moralo iti stremljenje vseh obč. svetnikov za tem, da se' sedanje stanje čimprej konča in zopet preide v normalne razmere.
Nato je sklenil obč. svet, da se vse stare, kot delanezmožnim spoznane obč. delavce upokoji in se določi za definitivno ureditev pokojnin znesek 20.000 Din.
Za kritje letečih dolgov se bo uporabilo 3 milijone Din, ki so bili določeni za zidanje hiše v Frančiškanski ulici.
Nabava novega snežnega plugi, ki ga zahteva gradb. urad, se ne dovoli, ker bi se ta izvršila šele, ko snega že več ne bo. Za drugo leto bo že kako bog dal.
Za automatičen aparat, ki beleži vodno stanje vodovodnega rezervar-ja na Kalvariji se določi 25.000 Din1.
Nezgodno zavarovanje uslužbencev pri mest. motornih vozilih, se poveri zavarovalnici »Dunav« za 2087 Din.
Gradba zasilnih stanovanj se ni obravnavala. Kritje za to se bo obravnavalo pri proračunu, kjer se bo moglo najti kritje za gradbeno posojilo. Večina utemeljuje to z odredbo finančnega ministra, da se prekoračenje prošloletnega proračuna ne sme dovoliti, vsled česar postaja nadaljna gradbena akcija iluzorna.
Cestne naprave v novi delavski koloniji, ki so proračunjene na vsoto
1,500.000	Din, se ne morejo izvesti radi pomanjkanja denarja. Zato1 se ta 'sedaj izvedejo samo najnujnejša dela.
Dalje sledi.
Himen. V četrtek, dne 7. t. m., sc je v Hcli Cerkvi v Banatu poročila sodružica Valerija Slavec s s. Srečko P I c h 1 e r« j e rn. Sodružica Valerija je hčerka našega dolgoletnega naročnika s. Karla Slavca, železničarja v Marifeoru. Naše iskrene čestitke!
Zagrenjena pojedina župnika Er-hatiča. Socijalistični listi sicer po Slovenskih goricah še nimajo dosti naročnikov in smo zato mislili, da župnik Erhatič ne bo tako kmalu zvedel za naš sobotni članek, kjer
smo mu očitali, da' je s svojo notico v »Slovencu« glede pogrebnega računa Franca Schrei-a lagal. Vendar pa je župnik Martin Erhatič zvedel za naš težek očitek, prej kot se nam je to moglo sanjati in na takšnem kraju in na tak način, ki je župniku Martinu Erhatiču najmanje prijeten. Drugi dan, ko je »Delavska Politika« izšla, je bil župnik Erhatič povabljen na pojedino k posestnici Mariji Kne-zer, kjer so v družbi veljakov slavili njen god ob dobro obloženi mizi. In na to pojedino je dobri prijatelj ravno, ko je bilo razpoloženje najboljše, prinesel »Delavsko Politiko« in jo s prijaznim smehljajem izročil župniku Erhatiču, še predno je spregovoril gostiteljici običajno govoranco. Kakšne har.ve je bil nato župnik v obraz, sicer ne vemo natanko. Pač pa vemo, da se je župnik kmalu nato poslovil in zapustil pojedino. Tožbe iproti nam pa še do danes ni vložil.
»Resnica« je izginila iz »Nedelje«.
Ko smo zadnjič dokazali, kako je glasilo mariborskih župnij, tednik zla versko življenje »Nedelja« lagalo pod nadpisom »Za resnico« o visokih pogrebnih računih župnika Erhatiča od Sv. Jakoba, smo mislili, da bosta izdajatelja, duhovnika >n profesorja veronaukia Pavel Živortnik in dr, Anton Jehart, v naslednji številki »Nedelje« branila svojo »resnico«. Pa smo se zmotili. »Nedelja« molči, kakor molči tudi župnik Erhatič. Ne
zginila rubrika »Za resnico«. Nam se zdi, da je tako tudi najbolje. Čemu bi pod pavovim perjem »Za resnico« ravno resnico na glavo postavljali.
Poizkusen samomor. Blagajnik na glavnem kolodvoru v Mariboru, Vladimir Premrov, se je v četrtek, dne 7. februarja poskusil usmrtiti ter si je ipognal pognal kroglo v glavo, ko je baje izvedel, da se ga sumi poneverbe 300.000. Imenovani je bil težko ranjen prte pel jan v bolnico. Pri tem se nam čudno zdi to, da se je Premrova, med tem, iko se je vodila napram njemu preiskava, pustilo zopet priti v urad ter službo naprej vršiti.
Zopet obsojen kaplan v zapor. Veselje mariborskih duhovnikov nad svoje časno sodbo našega urednika Viktorja Eržena se je temeljito ohladilo in zreduciralo. Od takrat naprej se je začela tudi sreča pri sodišču temeljito revanžirati in obračati proti duhovnikom in to ravno pri tiskovnih tožbah. Te dni se je vršila zopet razprava v tiskovni tožbi Sokolskega saveza proti kaplanu in uredniku klerikalnih »Novin« v Murski Soboti, bivšemu narodnemu poslancu Ivanu Jeriču. Bil je pri okrožnem sodišču obsojen radi klevete na šest tednov zapora, nadalje na denarno globo 3000 Din, 3000 Din odškodnine in v plačilo vseh stroškov. Par dni nato je mariborski škof imenoval gospoda
Jeriča *a kaplana v Murski Soboti. Kaplan Jerič je torej dobil še za dva tedna večjo kazen, kot naš urednik Eržen.
Ljudska univerza v Mariboru. Z motornim čolnom na Kitiijsko in Japonsko, se glasi veleinteresantno predavanje z več koi sto divnimi skioptičnimi slikami in .ki bo v petek 8. itbr. ob 8. uri zvečer. Predavatelj, g. Ing. Urbanek, je izvrsten poznavalec in opazovalec posebnosti daljnepa Iztoka in stoji njegovo predavanje na visoko umetniški višini. Po največjih mestih je bilo z velikim navdušenjem sprejeto. Na graški »Uraniji« ga je moral štirikrat ponoviti. On nas seznani s skrivnostmi kitajskega in japonskega življenja, ponazorjenega z lepimi slikami. Koncertna pianistka ga. Apihova bo pa zaigrala nežne komade japonske glasbe na koncertnem glasovirju g. Brandla. S predprodajo se je že pričelo pri ge. Brišnik in g. Hoferju.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 10. t. m., se vršita dve predstavi: Popoldne ob 15. uri se vprizori zabavna in dobro uspela opereta »Na cesaričino povelje« pri znižanih cenah; ob 20. uri pa komična veseloigra 's petjem in godbo »Lumparij — vagabund« pri znižanih cenah.
... REPERTOAR.
Petek, 8. februarja: Zaprto.
Sobota, 9. febr. ob 20. uri: »Lumparij vagabund.« Ab. B. Kuponi,
Nedelja, 10. febr. ob 15. uri: »Na cesaričino povelje.« Kuponi. — Ob 20. uri: »Lumparij — vagabund.« Kuponi. Znižane cene.
Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem tem potom »Zadrugi«, ki mi je v mesecu oktobru in februarju podarila bolniško podporo. Cesar Jožef.
Pustno veselico
vseh sekcij »Svobode« se vrši v soboto, dne 9. februarja v Ljudskem domu. Maske dobrodošle! Začetek ob 8. uri zvečer. So drugi, sodružice! Poseča^te lastne delavske prireditve!
Studenci pri Mariboru.
»Svoboda« Studenci priredi v soboto, dne 9. t. m., v dvorani gostilne Senica v Studencih veliko predpustno veselico z gledališko predstavo in'raznimi komičnimi nastopi. Začetek ob 6. uri. Vstopnina 3 Din. V nedeljo, dne 10. t. m., pa priredi v telovadnici (g. Schrei) veliki kmečki ples. Ori-
ginalni plesi, kmečko ženitovanje, planšar- i ska koča, šaljivo ženitovanje itd. Začetek i ob 5. popoldne. Vstop prost!
Bistrica.
Razmere, ki vladajo v podjetju »Zele-zoprometne«, me silijo, da napišem par besed v spomin delavstvu tega podjetja, ki tako sleipo služi nenasitnemu kapitalizmu ter se da brez vsakršnega upora tako nesramno izkoriščati. Ali je slovenski delavec res obsojen na večno suženjstvo? Kaj res ne more živeti, če ne čuti biča na svojem hrbtu? Delavci-trpini, kje je Vaša samozavest, Vaša duša? Zbudite jo, vrzite kopreno izpred vaših oči, videli boste, kako grozne krivice se Vam dogajajo, a vsei po Vaši krivdi. V Vaših rokah je usoda Vašega življenja, Vaša krivda je, da danes Vaše družine trpijo pomanjkanje, ker se nočete zavedati tega, da je Vaša moč nezlomljiva, če združite svoje sile v enotno organizacijo, potom katere se Vam nudi prilika, izboljšati si Vašo eksistenco, ker le potom nje boste zmožni, priboriti si večji kos kruha Vašim otrokom. Vaša dolžnost je, da to storite, ker pride čas, ko Vas bodo otroci vprašali, če je njih dota samo trpljenje, garanje ter nadaljnje suženjstvo. Kaj ste delali Vi, naši očetje, da nam niste ugladili poti, ki vodi v boljšo bodočnost. Kaj ste res lenarili, niste pomislili, da je Vaša dolžnost, da priborite boljšo eksistenco tistim, ki ste jim dali življenje. Malomarno ste stali ob strani, ko je buržuazija j grabila pravice, ki so Vam jih priborili Vaši predniki, oni so dali v dosego tega, kar imate, svoje življenje, žrtvovali so vse, da so dosegli to, kar Vi danes zapravljate. Zato Vam kličem, spametujte se, sedaj je še čas, da si pomagate. Zato vsi, ki se zavedate, da ste delavci irii ne garajoča živina, v enotne strokovne organizacije, da pokažete tistemu krvosesu, Vašemu poslo-davcu, da ste tudi Vi ljudje, ki zahtevate Vašemu delu odgovarjajoče pogoje ter upoštevanje zakona o zaščiti delavstva.
Vaši klic naj bo: Vsi do zadnjega v enotno strokovno organizacijo. I. F.
Listnica uredništva. F. U., Ljubljana. Prekasnio dospelo. Vsled razmer moramo List d!an poprej zaključiti. Pride prifoodhjič. — Vsem so-delovalcemi in dopisnikom priporočamo, da nam pošljejo rokopise prej.
1 Za sredino številke moramo dobiti ! rokopis najkasneje v pondeljek, za petkovo najkasneje v četrtek!
Možata beseda konzumnega društva za
Slovenijo.
Osemurnik je gospodom delodajalcem strašen trn v peti in delajo vse mogoče, da bi ga odpravili. Posebno obrtniki in trgovci se nikakor ne morejo vživeti, da je pomočnik in vajenec tudi človek, ki potrebuje za svoj počitek, razvedrilo in izobrazbo prosti čas in da ni navaden stroj, ki bi samo dlelaJ.
Z uvedbo o zapiranju in odpiranju
obratov in trgovin je vedno sedaj mnogo posla, protestov, kršenja itd. Vršile so se razne ankete in povsod so delodajalci nastopali kot pravi svečeniki zlatega teleta, edinega boga, ki jim je drag, ter povdarjadi (z raznimi iz-govori seveda), da je profit več kakor pa življenska in kulturna potreba njihovih pomočnikov in vajencev.
Minister socijalne politike sklicuje zopet za 21. februarja 1929 v Zagreb anketo, kjer se naj zopet pogovore delodajalci in delojemalci glede uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin in obratov'.
Naše Konzumno društvo za Slovenijo je postavilo tukaj svojega moža in že s pismeno vlogo ministru povedalo svoje mnenje, da se mora u-poštevati osemurnik in da oni ne povzroča gospodarske krize.
Tu priobčujemo to vlogo, da naši čitatelji in sodrugi vidijo, kako Konzumno društvo za Slovenijo stoji na braniku za osemurnik.
Spoštovani gospod minister!
Iz časopisnih vesti smo posneli, da skli-cirjete za 21. februarja v Zagreb anketo, na kateri nameravate zaslišati mnenja zainteresiranih nameščenskih in poslodavskih korporacij glede revizije uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin.
Ker se z mnenjem večine v trgovskem gremiju združenih trgovcev ne strinjamo in ker ne dobimo prilike razložiti na enketi naše posebno stališče, si usojamo predložiti to pismeno predstavko, katero blagovolite gospod minister po svoji uvidevnosti upoštevati.
Naša zadruga posluje preko 20 let in vzdržuje v 48 krajih Slovenije s-voia o-dda-jaLišča ter je v preteklem letu plačala samo davka na poslovni promet Din 165.000.—. Prepričani smo, da Vam bo, gospod minister, služilo to dejstvo za dovoljno legitimacijo, da smo tekom desetletja udejstvovanja zbrali dovolj gospodarskih izkušenj, da nam mnenja glede odpiranja in zapiranja trgovin ni narekovalo kako trenutno navdušenje ali sentimentalnost.
Prehajajoč k stvari, smatramo vsako stremljenje, ki teži za podaljšanjem delavnega časa v trgovinah, za veliko pogreško, ki bo, če se izvede( uvedla v trgovsko poslovanje nov nered in vzbudila med manj izkušenimi in manj izobraženimi trgovci domnevo, da se jim bo z dalj odprtimi trgovinami povišal promet in z njim zaslužek. Lahko se zgodi, da bo iluizija v posameznih slučajih tako močna, da bodo dotičniki popustili v svojih naporih, z dobrim blagom, solidnimi cenami in zadostno reklamo večati krog svojih odjemalcev in posledice bodo baš nasprotne, ki se bodo končno odražale v — pasivnih bilancah.
Uredba o odpiranju in zapiranju naj ima nalog, poleg podelitve prepotrebnega počitka trgovskemu osobju širiti tudi smisel v širokih narodnih masah za red in disciplino. Če je .mogoče priučiti milijone davkoplačevalcev, da poravnajo pravočasno in v okviru še krajšega uradnega časa davčnih uradov svoje dolžnosti do države, jih bo tem lažje navaditi med osmo uro zjutraj in osemnajsto uro zvečer nabavita si svoje živ-ljenske potrebščine. V kolikor je potrebno omogočiti tovarniškemu delavstvu, ki je ob istih urah zaposleno, nabaviti si razne potrebščine, na; se pa najmanj za toliko, v kolikor se zvečer delavni čas podaljša, uvede toliko -daljši' opoldanski odmor. To je tem lažje dosegljivo, ker je znano, da je v zgodniih popoldanskih -urah promet po trgovinah povsem minimalen.
Za izrazito specerijske trgovine, ki se bavijo tudi z razpečavanjem kruha, bi bil čas otvoritve prodajalne v mestih in indu-
strijskih centrih najprikladnejši od pol 8. ure zjutraj -do 13. popoldne in od 16. pa do pol 19. ure zvečer. Za izrazito manufaktuT-ne in galanterijske trgovine je določitev tem lažja, -ker je znano, da pred 9. uro zjutraj ni prometa in po 18. uri zvečer le pred prazniki z izrazitimi običaji, kakor Sv. Miklavž in slično. Pač pa je pri teh prodajalnah treba poskrbeti, da si tudi tisti sloji, ki so baš v teh urah ushižbeni, lahko omislijo nabavo potrebnega blaga in to pri dnevni luči, ki omo-gočuje ocenitev kvalitete in barve.
Nedeljski počitek naj velja za vse trgovine brez izjeme. Ovc-uma -izjema naj se dovoli le onim centrom, kamor gravitirajo oddaljenejše hribovske vasi, ki nimajo lastnih trgovin. Toda ta podaljšek delavnega časa naj se osobju nadomesti s še enkrat daljšim odmorom, ki1 naj se porazdeli na cel teden $ podaljšanjem opoldanskih odmorov.
Gospod minister! Tudi naša zadruga se zaveda velike gospodarske krize in ima tudi ona prestati mnogo naporov, da obdrži bilančno ravnovesje. Toda -vzrok propadanja gospodarstva in specijelno trgovine leži daleč izven posledice delavnega časa. Korenika zla je katastrofalno osiro-mašenje širokih narodnih mas. Zaslužki delavstva in uradništva so tako zelo pičli, da so ti sloji prisiljeni utesniti svoje nabavke za celo tretjino predvojnega življenskega standarta. Odtod mali promet in prepi-čel zaslužek.
Drugi vzrok, ki pa sukcesivno odpada, je med in povojni prirastek nove trgovine. Ti trgovci so se izkoriščajoč med in povojno pomanjkanje blaga-, naučili tirati cene blagu na tako višino, da so zaslužili pri njem tudi do 50 in še celo več odstotkov. Taki in slični trgovini zmanjkuje pri normalizaciji razmer tal pod nogami in v svoji nervozi išče vzroke tam, kjer	jih	ni.
Vodstvo naše zadruge, ki	je	take	me-
tode izropavanja ljudstva z indignacijo odklanjalo, čuti tudi pri tej priliki potrebo se-parirati se od zahtevk po podaljšanju delavnega časa v trgovinskih obratovalnicah, katere najglasnejša pobornica je baš ona trgovina, ki je vsled pomanjkanja čuta solidnosti obsojena na propast tiudi v slučaju, če bi se podaljšal delavni čas tako, kakor je običajen pri narodih, k® prehajajo šele iz nomadskih razmer,
Konzum. društvo za Slovenijo,	vp.	z. z	o.	z.
Op. poroč.:	Stališče,	ki	ga	je	k
temu vprašanju zavzelo Konzumno društvo za Slovenijo, se sicer ne krije popolnoma s stališčem, ki ga zavzemajo do tega vprašanja socialistične organizacije privatnih nameščencev po svetu. V danem trenutku pa, ko je cel roj poslodavskih organizacij in njihovega časopisja podvze! največjo gonjo proti socijalni zaščiti delavstva in nameščenstva, ipa pomeni ta spomenica simpatično in plemenito gesto, ki bo pridobila Konzumnemu društvu za Slovenijo in delavskemu zadružništvu sploh nove množice simpatizerjev in podpornikov med vsemi mislečimi ljudmi. Kakor ob času vojne, tako se je izkazalo tudi pri tej priliki, dia je delavsko zadružništvo res iskren prijatelj delavnega ljud'stva in neločljiv zaveznik v dobrih dn slabih časih.
Ali ste ie krili T
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naf nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd,
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
—== V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. —----
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 vSe-novu pri Rajhenburgu Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2 50 D
NAČELSTVO.
Naročajte In širite »Del. Politiko".
ancicmncinncicicinpncinnncicinnnnncina
a
>-*
J*
p-*
j
p-'-
r*
J
f
■J
m
»a
La
n
J
f-*
J*
G
G
G
G
G
Ali že uporabljate
a
i-r
i
I
Št:
iv
I
I
O R J
£
P - \J s I -4$% /fC-
Dobiva se Jo povsod. Dobiva se Jo povsod.
a
a
u
3
a
3
s
3
3
3
3
s
3
3
3
3
3
3
3
3
a
m
Pristna slivovka, drožnik, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadni soki, spirituoze, vinski kis, esenc, nadalje čaj v originalnih zavitkih m odprt, dobite po nizkih cenah v trgovini glavne zaloge tvrdke „PATRIA“ Zagreb — oranžada, limonada, konjak itd.
PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 19
tovarna likerjev, desertnih vin in sirupa.	Na	drobno!
Tiska: Ljudska tiskarna d. A v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.