286
Politični pregled.
Vseslovenski shod. — Položaj Slovencev na Primorskem, na Štajerskem in na Koroškem je preklavrn in nujno je potrebno, da se pripravimo na vse eventuvalnosti. Ker dalje Nemci vedno predrznejše nastopajo, je potrebno, da se paralizujejo njih namere. Končno pa je treba tudi, da se do seže jedinstvo glede raznih važnih vprašanj zlasti glede avtonomije. Slovensko časopisje je skoro soglasno povdarjalo po trebo porazumljenja. „Slov. Gospodar" izpregovoril je prvi, potem so se oglasili koroški Slovenci in predlagali vseslovenski strankarski shod v Celju ali v Celovcu. Ta nasvet pozdravili so z veseljem Cehi in Hrvatje, tudi tržaška „Edinost" in „Miru sta se izrekla za shod, a — vzlic temu se nihče ne gane. To je pač jako žalostno !
Nemške zahteve. — „Siidstr. Post" javlja niz poslanskih krogov", da so se pogajanja mej Nemci in cehi razbila, ker vlada nemških pogojev ni mogla sprejeti. Glasom reČenega lista so Nemci zahtevali: 1.) naj sestavi vlada novo parlamentarno večino, v katero bi sprejela vse nemške liberalce in nemške nacijonalce, dočim bi bili iz nje izključili Slovenci in Hrvati, klerikalci in krščanski socijalisti; 2.) naj vlada obvezno obljubi, da za Slovence in Hrvate ne izda takih jezikovnih naredeb, kakršne je izdala za češko in Moravsko Ker Nemci s temi zahtevami niso prodrli, so se umaknili vsem pogajanjem in nadaljujejo obstrukcijo, misle, da naposled vender še zmagajo.
Politični   položaj   je   še   vedno   popolnoma   nejasen. Nemški listi so iz premnogih avdijenc   grofa Badenija pri ce-
sarju pač sklepali, da odstopi vlada, ali te vesti so bile ne-osnovane. Vlada je oficijoznim potom sama naznanila, da so vse govorice o ministerski krizi in o nasprotstvih mej poza-meznimi ministri izmišljene. S tem položaj še ni pojasnjen. Zdaj se poroča, da hoče vlada na jesen na vsak način narediti red.  a kako misli to doseči, tega ne pove nihče.
Poljska gimnazija v Tešinu. — Kako malo prijazna je vlada slovanskim narodom, kaže njev postopanje napram poljski gimnaziji v Tešinu. Poljaki v Sleziji si vzdržujejo sami gimnazijo, a vlada jej neče dati pravice javnosti. To je v vseh poljskih krogih obudilo veliko ogorčenost napram na-učnemu ministru Gautschu Poljaki se krepko potegujejo za ta zavod, poljski listi pa pravijo, da postane tešinska gimnazija za ministra Gautscha to, kar je bila celjska gimnazija za koalicijsko ministerstvo.
Program avtonomistov. — Znani poljski poslanec grof Dzieduszvcki je izdal te dni brošuro v nemškem jeziku, v kateri razlaga in pojasnjuje načela državnozborske večine. Po njegovem mnenji je v parlamentu mogoča le taka veČina, kakršna obstoji, večina, kakor je bil nekdanji železni obroč. Stranke, pripadajoče večini, druži načelo avtonomije Dzieduszvcki priznava, da mislijo avtonomisti na premembo ustave, a zakonitim potom, kadar bo čas za to primeren. Ustava je človeško delo, torej spremenljiva Saj so centralisti sami dvakrat premenili decembersko ustavo Prememba ustave je mogoča, a nobena kronovina se ne sme ločiti iz državne zveze, vse skupne zadeve mora reševati osrednji državni zbor. Dalje avtonomisti zahtevajo, da si vsaka dežela po svojih razmerah uredi ljudsko šolstvo. Avtonomisti zahtevali so vedno, naj se v duhu ustave vrnejo dež. zborom pravice glede ljudske šole in teh zahtev načeloma ne opuste. To je za sedaj program avtonomistov. Seveda le njega bistvo Vanj spada tudi ravno-pravnost, a prav, ker postavljajo avtonomisti načelo avtonomije na prvo mesto, ravnopravnost pa šele na drugo, prav zategadelj nismo in ne moremo biti zadovoljni z avtonomi-stičnim programom Predno se ne zagotovi manjšinami ravnopravnost, odklanjamo Slovenci z vso odločnostjo avtonomijo dežel.
Italija. — Minister zunanjih del Visconti Venosta je v zbornici govoril in povedal, da bodo Italijani kmalu zapustili Kassalo ter se koncentrovali okoli Massaue. Povdarjal je. da bo Italija ostala zvesta trozvezi in da živi s Francijo v prijateljstvu Pogajanja mej Turčijo in Grčijo zavlačuje Turčija — Žalostni so pojavi v Zgornji Italiji Poljedelski delavci štraj-kajo. Ženice, mlatiči, pastirji zapuščajo delo, zahtevajoč boljšega plačila Vlada pritiska s silo na štrajkujoče. Ne verjamemo, če se da beda in potreba s silo zatreti Modro gospo-daistvo le more revščino ublažiti Tega seveda pa italijanska gospoda v Rimu ne poznajo.
Turčija in Grška.    —    Tewfik   paša, turški   minister zunanjih del,   je napram poslanikom   izjavil, da Turčija   sprejema načela predlaganih mirovnih pogojev.   Iz tega se sklepa, da  je Turčija voljna   se konečno   udati,   in   da   se v kratkem sklene mir    Vendar pa uporni Turčiji še nič ni verjeti, lahko še zavleče sklenitev miru.    —  Euski  car je v svojem znanem odgovoru   sultanu grozil, da,   če   se Turčija   drugače   ne   uda, prisili   jo Rusija s pritiskom   v Mali Aziji.   Sultan   je   na  to sporočil, da odklanja vsako   odgovornost za nasledke   mej   narodom   in vojaštvom, katere bo imela   popolna   izročitev Tesa-lije. Resnica je, da se narod sam ne razburja, temveč le častniki, uradniki in duhovni agitujejo proti temu, da bi se vrnila vsa Tesalija.   —  Po oficijelnem izkazu je bilo v minoli grško-turški vojni 7500 grških vojakov ubitih in 5800 ranjenih.
Kreta. — Veliko načrtov za samoupravo Krete se je že bralo. Listi vedo sedaj zopet povedati, da so evropski poslaniki predložili turški vladi načrt začasne uprave na Kreti. Načrt določa, da je otok popolnoma avtonomen. Guvernerja katerega izvolijo šestere velevlasti, imenuje sultan. Otok mora plačevati   sultanu   nekaj   davka,   vendar   pa  ta  nima  nikakih
pravic, vmeševati se v notranje  zadeve   ali   pošiljati tje vojne čete ter jih vzdržavati     Vladne posle oskrbuje   generalni   guverner v sporazumu z narodno skupščino,  katere člani se izvolijo potom občnega volilnega prava.   Grški jezik je uradni deželni   jezik.    Pravosodje   se   preosnuje   po   evropskem  vzorcu. Vojaštvo se sestavi iz domačih mož,   glavni   steber je pa mešana četa ptujih narodov.    Za vsako   najeto posojilo pievzeino velevlasti jamstvo.    —    Seveda sultan bi s tako upravo ne bi bil zadovoljen ;   so   pač  njegove   pravice   pieveč   omejene.   — Splošno se mora pač le želeti,   da   bi   že skoro   dobila Kreta svojo samoupravo in bi bilo konec sedanjemu drvenju na otoku. Indija.   —   V razmerah, v kakoršnih žive Indi, pač ne more biti upor nepričakovan. Revščina je nepopisna   Kriva je iste angleška vlada.     Nji je le do   tega. da vleče   dobiček od dežele, to jej pa ni  mari,   kako ljudstvo   shaja     Pod Anglijo spada 250 milijonov Indov; letni dohodki Indije znašajo kacih 250 milijonov funtov  šterlingov in od teh plačujejo Angležem 30 milijonov davka   Povprečno računano ne pride na vsacega človeka toliko,  da bi   mogel živeti     Zato so vedni gladi v Indiji ; ljudje umirajo  vsled lakote   in   revščine   in   to   ne   posamezno, temveč kar trumoma. Zadnji čas ni že umrlo nič man nego deset milijonov  Indov zaradi lakote. Boljšega ni pričako vati in vendar se Anglija ne zmeni, da bi poskrbela za zboljšanje gmotnega stanja prebivalstva.
287