Poštnina plačana v gotovini.
JSJnfiKS
nlitlJlllfl
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Murska Sobota, 5. aprila 1936.
stvo na to, pozabili so v diplomatskem svetu, da je bilo kedaj govora o tem.
Prva, ki je sanje pretrgala, je bila Japonska. Kljub odporu vsega sveta je vzela Kitajski Mandžurijo, za tem pa še nekatere province. Beseda mir se je zrušila, zapadli smo v novo dobo, ki je dala znak še drugim narodom, da so pohlepno segli po tujem ozemlju. Italjanske bombe so začele rušiti mirna abesinska naselja. V zadnjih mesecih so vodilni hitlerjevski državniki in politiki v svojih govorih zahtevali vrnitev nemških kolonij, ki so jim odvzeli po svetovni vojni. Bijejo se po prsih in govorijo o višji nadarjenosti, večji ceni in vrednosti belega plemena in o usojenosti, da barvne rase služijo belim. Seveda so Japonci skočili pokonci, a nihče se zato ni zmenil. Ob isti priliki so tudi znova povdarili izbranost nemškega naroda, da si pribori gospostvo. S tem se sedaj zopet bližamo k predvojnim razmeram in k enemu izmed poglavitnih vzrokov izbruha viharja, ki je toliko let pustošil Evropo.
Da smo zabredli v današnje razmere pa je še en vzrok. V vseh povojnih letih je Nemčija tožila glede reparacij, ki jih je morala plačevati in da so one krive silnih gospodarskih težav. In svet je verjel, Nemčija se je rešila velikega bremena. Pri tem ji je pomagala Amerika, ki je radi tega morala napraviti križ čez dolgove, ki so ji evropske države dolgovale. S tem so bile prvič kršene versajske mirovne pogodbe. Sledil je drugi udarec: Nemčija se je začela oboroževati. Prizadete države so stale pred izvršenem dejstvu in ga priznale po kratkem obotavljanju. Temu je sledilo razveljavljenje Locarna, nemški vojaki so vkorakali v Po-renje, kljub obljubi, da ne bodo postavili nemške topove tik francoske meje. Razumljivo je, da je slednji korak Nemčije vzbudil večje vznemirjenje, kakor katerikoli prejšnji. Četudi znaki kažejo, da se bo tudi to pot posrečilo preprečiti skrajnost, pa obstoja vendar bojazen za bodočnost, če se bodo dogodki razvijali naprej v tem pravcu kot do sedaj.
Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din.
UREDNIŠTVO*— UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo-
V. LETO
Do skrajnosti?
Ko se je z zadnjimi dogodki v Porenju imenovala možnost mobilizacije v Franciji, je povsem razumljivo, da se je vsa svetovna pozornost obračala k vodilnim državnikom in diplomatom, ki so za zeleno mizo v Londonu odločili o nadaljni usodi Evrope. Že precej časa se vrše pogajanja, kljub temu pa se danes še ne more povedati, kako se bo mednarodni položaj razvijal dalje in kam bo krenila politika v bližnjih dneh. Eno pa je kar nas navdaja z zadovoljstvom — svet preveva občutek, da ne bo prišlo do skrajnosti. Ta zavest je posledica bojazni pred strahotami medsebojnega uničevanja in zaman bi iskali v Evropi narod, ki bi se hotel spuščati v vojne pustolovščine. Vsi odgovorni državniki, kakor tudi narodi prav dobro vedo, da je mir nam vsem potreben. Pač pa nam da sedanja svetovna politična situacija najlepši primer, kako se danes re-šava politika. V ospredje pa stopa tudi važnost paktov in pogodb in njih trajna vrednost, ter način s katerim se poskuša reševati mednarodnopolitične probleme.
Locarno in zasedba Porenja po nemških vojakih je danes v političnem ospredju. Sredi reševanja tega vprašanja pa se pojavlja že nova zahteva: Delitev kolonij. Ta stvar za enkrat še ni našla jasnejših oblik, a nihče ne dvomi, da nam bo to prinesel mogoče že jutršnji dan. Kedaj še bo ozračje nad Evropo popolnoma sčistilo ? Kedaj bo prišel čas, ko se bodo državniki lahko posvetili notranji ureditvi držav, predvsem povzdigi gospodarstva, ki v taki stalni negotovnosti hira in propada? Mesto, da bi se dvignili iz povojnih razmer k boljšemu in lepšemu življenju, vodi naša pot vedno nižje.
Dokaz: še pred nedavnim se je Evropa odevala v ideje o Pan-evropi, sanjala o velikih prijateljskih pogodbah, ki naj bi zajele vse evropske države in po njih ves svet. Kjub temu, da nas je to razpoloženje obdajalo še pred kratkim, smo danes že tako daleč od tega, da se nam zdi v današnjih razmerah vse to velika in lepa bajka. Pozabilo je Ijud-
PO Li
Prejšnji ponedeljek se je v senatu pričela načelna razprava o državnem proračunu za leto 1936/37. Po elcspozeju finančnega ministra sta senator Andjelinov:'č in Pucelj kritično obravnavala delo vlade ter politični in gospodarski položaj v državi. Ob tej priliki je senator Pucelj izjavil: Gospodarsko stanje v Sloveniji je slabo, kakor ni bilo še nikdar. Zaradi pridnosti prebivalstva in zaradi nje gove varčnosti je bilo v slovenskih krajih poprej razmeroma znosno življenje, sedaj pa zlasti v nekaterih hribovitih predelih ljudje nimajo sredstev za najnujnejše življenske potrebščine. Vrednost lesa in vrednost živine je padla na najnižjo mero, drugih pridelkov pa slovenski kmet ne more prodajati.
Zaključni govor o načelni debati je imel senator Jova Banjanin, ki je predvsem govoril o združeni opoziciji in njeni politiki. Temu je sledilo glasovanje. Za proračun je v načelu glasovalo vseh 70 prisotnih senatorjev, nakar je sledila podrobna razprava o proračunu.
O nali zunanji politiki je predsednik vlade dr. Stojadinovfč dejal
č I K fl
senatorjem sledeče : V prestolnem govoru grškega kralja je Balkanska zveza označena za enega najvažnejših instrumentov grške zunanje politike. Konkcrdat je bil podpisan za časa sedanje vlade in vlada glede tega vprašanja ni spremenila svojega mnenja. Ona smatra, da se ima konkor-dst čim bo to tehnično mogoče, ratificirati po narodnem prestavništvu. Kar se tiče lokarnskega pakta, so v prvi vrsti prizadete države, ki so ta pakt podpisale, mi pa bomo zavzeli svoje stališče v sporazumu z našimi zavezniki. Svoje poročilo je končal z besedami: .Lahko vas zagotovim, da zunanjepolitičen položaj Jugoslavije še nikoli ni bil tako čvrst, kakor je danes."
Notranji minister dr. Korošec
je v senatu izjavil, da je v notranjem ministrstvu izdelan zakon o občinah in o mestnih občinah. Za obe vrsti občin se namerava uvesti tajna volilna pravica. Letos v oktobru poteče triletna funkcijska doba za občinske odbore izvoljene leta 1933. Pričakovati je zato, da bodo v oktobru splošne občinske volitve. Volilni zakon je gotov. Vlada pa ga ni še predloži-
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 14
la, ker se je morala boriti z narodnim predstavništvom, da bi dobila njegovo zaupanje a čakati tudi mora, da bo v času, ko se bo izdal volilni zakon, v vsej državi ozračje primerno za volitve. Zakon o društvih in zborovanjih, ki ureja tudi vprašanje političnih strank bo izdan skupaj z volilnim zakonom.
Po zaključenih razpravah v vseh oddelkih proračuna, se je v senatu pričela razprava o finančnem zakonu Z večino glasov so bile na to sprejete spremembe v finančnem zakonu, ki je bil zaradi tega vrnjen narodni skupščini.
Na kritiko vlade je odgovarjal ministrski predsednik, ki je vzel v zaščito napadenega skupščinskega predsednika Čirfča, ter govoril proti spremembam v finančnem zakonu.
V	ponedeljek se je sestala narodna skupščina, ki je soglasno odobrila izpremembe v finančnem zakonu. S tem je bil državni proračun za leto 1936/37. končno sprejet in bo tako stopil pravočasno v veljavo. Na ta način je bilo rešeno veliko sporno vprašanje, k! je bilo predmet živahnih razgovorov vse javnosti.
Preteklo nedeljo so bile občinske volitve v 7 občinah naše banovine. Volitve so bile razpisane deloma zaradi novih komasacij občin deloma ker so bile prejšnje občinske uprave razrešene.
Na zborovanja, ki se je preteklo nedeljo vršilo v Beogradu, so osnovali delavske sekcijo JRZ. Za predsednika je bil izvoljen minister Cvet-kovič.
Pod predsedstvom predsednika Nikole Uzunoviča je razpravljal odbor jugoslovanske nacionalne stranke o spremembah nekaterih točk svojih pravil in kako bi se obnovili banovinski odbori stranke.
Klub senatorjev JNS je izključil vse one svoje dosedanje člane, ki so pri zadnjem proračunskem glasovanju prekršili klubsko disciplino.
Na pobudo gospodarskega sveta Male antante se vrše priprave za skupno konferenco vseh trgcvskih obrtnih in industrijskih zbornic držav Male antante.
Delegati združene opozicije so se sestali v Beogradu. Sestanka se je udeležil tudi zastopnik glavnega odbora bivše radikalne stranke Miša Trifunovič. Udeleženci so izjavili, da se je to pot pokazalo, da med skupinami združene opoz'cije. ni nikakih nesporazumov.
V	Nemčiji so bile volitve v državni zbor, katerih 6e je udeležilo 44
milijonov volilcev. Ogromna večina, 99 odstotkov, se je izreklo za Hitlerjeve kandidate in za njegovo politiko.
Da se razčisti sedanji politični položaj, ki je nastal radi kršitve mirovnih pogodb s strani Nemčije, namerava Hitler predlagati sledeče: Neizpremenljivost sedanjega položaja v Porenju. Pakt o medsebojni pomoči na zapadu trajajoč 25 let. Dvostranske pogodbe o nenapadanju na vzhodu in na jugu.
Italjanska vlada je obvestila Francoze in Angleže, da ne more biti govora o sporazumnem nastopu proti Nemčiji, dokler so v veljavi sankc^e To zahtevo bo Italija vsekakor dosegia.
Bivši nemški kancelar dr. Wjrth je po prihodu H tlerja na oblast pobegnil v Avstrijo. Sedaj pa so ga avstrijske oblasti pozvale, naj takoj zapusti Avstrijo, ker njegovo delovanje in bivanje škoduje avstrijskemu režimu.
Na vseh frontah v Abesiniji so Italjani dosegli zopet znatne uspehe, ter zagospodarili vsem pokrajinam južno od reke Setit.
Letna skupščina sreshega odbora R. hriža v Murski Soboti
Letna skupščina sreskega odbora R. križa v Murski Soboti se je vršila dne 22, marca 1936 Skupščino je vodil predsednik R. križa gospod sreiki načelnik Lipovšek Gašper, ki je v uvodu pozdravil vse navzoče, posebno pa predsednikn občine Murska Sobota Hartner Ferdinand, zastopnika komande mesta g. Herman Josipa, poročnika, zastopnika gasilske župe g. Lajnšček-a, dalje vse delegate obč. odborov in poverjeništev Rdečega križa. Nato je orisal v lepem govoru delovanje odbora Rdečega križa v letu 1935.
Gospod sreski načelnik je izvajal sledeče:
»Če se vprašamo, kakšno je bilo naše delo v minulem poslovnem letu, če napravimo za za leto 1935 bilanco, ne smemo spregledati, da se vrši naše delo v pokrajini, ki je radi izrazitega kmečkega značaja hujše prizadeta po krizi in denarni depresiji ko katerikoli drugi srez v banovini. Izvanredno oviro pri razmahu društva pomeni tudi redukcija plač javnim nameščencem ter po tem zmanjšanju aktivnost v trgovini in obrti. Redukcija plač ni utrgala
Klpllng:
Riki-Tiki-Tavi.
Darzee je bil aboten ptiček,' ki v svoji glavi ni mogel obdržati več kot ene misli hkratu. In samo zaradi tega ker je vedel, da se otroci Nagaine narode v jajcih kot njegovi, je izprva menil, da ni pošteno jih pobijati. Njegova žčna pa je bila bolj pametna in je dobro vedela, da se iz naočarkinihi jajc izvale pozneje mlade naočarke. Zaradi tega je zletela z gnezda in pustila Darzeeja, da greje mladiče in nadaljuje pesem o Nagovi smrti. Darzee je bil v nekaterih pogledih prav podoben človeku.
Priprhutala je pred Nagaino pri smetišču in zajavkala: »Oj, perot imam zlomljeno I Deček iz hiše je zalučal kamen vame in mi jo zlomili" In pr-hutala je še bolj obupno kot prej.
le velike vrzeli v članstvu iz uradniških vrst, temveč je tudi slabo vzgojno vplivalo med ostalim občinstvom; kajti ne le, da so mnogi javni nameščenci izstopili iz društva, temveč se je po njihovem slabem vzgledu pričela ravnati tudi ostala javnost.
Če vpoštevamo te važne in odločujoče momente, lahko trdimo, da je biio društveno delovanje vendsr dokaj uspešno. Sledila bodejo pozneje podrobna poročila, na kratko pa se moram spomniti na sledeče ugotovitve:
Administrativno delo je močno na-rastlo. Vsporedno, kakor napreduje orgaoizscija, tako se množi tudi deio. Kolikor sem imel priliko sam presoditi, kolikor mi je dal vednosti ljudski glas in kolikor sem posnel iz nalogov banovinskega odbora R kr., bi sodil, da je bilo delovanje zadovoljivo.
Tudi celotni finančni efekt ni neugoden. Uspeh tedna R k. od 15 9 do 21. 9. 1935 je bil primeren.
V	10 občinah so ustanovljeni in več ali manj dobro poslujejo občinski odbori R k., v 8 so pa poverje-ništva. Vsa prizadevanja, da bi dvignili delavoljnost pri nižjih organizacijah, so bila takorekoč brezuspešna, sreski odbor R. k. je na svoje obžalovanje primoran označiti nekatere občinske odbore in poverjeništva za manj pridne.
Akcija za nabavo rešilnega avtomobila R. k. sicer počasi, vendar vidno in stalno napreduje. Sreski odbor nam je v ta namen votiral znesek 1000 Din.
V	popolnem umevanju pomena kopališča za zdravje, dobrobit in zadovoljstvo človeka zlasti mladine, je sreski odbor naklonil za zgradbo občinskega kopališča v Murski Soboti istotako znesek 1000 Din.
Nabiralna akcija za odpremo bolnih in zdravilnega sonca potrebnih otrok na morje letos žalibog ni uspela. Nabralo se je v ta namen le 1050 D, tedaj popolnoma nezadostno svoto. Pač pa je sreski odbor z ljubeznivim posredovanjem g. Dr. Pečana poslal 5 siromašnih in slabotnih otrok na Pohorje, s čimer se je vsaj delno oddolžil dosedaj dosledno vzdrževani praksi, da je pošiljal bolehne otroke na morje.
Za božičnico smo naklonili 300 Din za najpotrebnejše siromake v tuk. javni bolnici, posamično smo obdaro-
vali siromake, ki so se dokazno nahajali trenutno v veliki stiski.
Najlepši uspeh v poročevalni dobi pa je dosegel sreski odbor z impro-vizac jo bolničarkega tečaja, ki se je vršil v Času od 3. 10, 1935 do 29. januarja 1936. Za ta tečaj so si pri dobili največje zas'uge poleg tajnika gg. zdravniki, katerim naj bo tudi ob tej priliki in na tem mestu izrečena spodobna zahvala. Izdelalo je tečaj ter položilo predpisani izpit 25 kandidatov, tako ds imamo danes v Murski Soboti 67 diplomiranih samari-janov in 25 dipl. bolničarjev.
Blagovolite iz tega kratkega pregleda presoditi, da R. K. kljub velikim oviram in izrednim težavam ni držal križem roke temveč je rešil dokaj lepih naleg. Pri našem sremljenju nam je bila zvezda vodnica geslo R k.: V miru in vojni neguj dobrosrčnost in deluj na zdravje I Naš namen je bil pomagati vsem onim, ki jim preti zastoj na življenski poti, lajšati bolečine onim, ki trpijo, delovati na to, da dobimo zadovoljnega in srečnega bližnjega, človeka, ki bo s svojimi vrlinami in svojstvi duše in telesa vršil častno vlogo v naši državni in narodni zajednici.
Veliko srčnosti, mnogo odločnosti in dobre volje mora R. K. poleg izrednih materijalnih žrtev vložiti v svoj program, da more v okviru najnujnejše potrebe nuditi pomoč onim, ki so v življenskem boju opešali in omagali. Vsem, ki so R. križu pri tej nalogi na kakršenkoli način pomagali in šli na roko, naj bo Izrečena iz tega občnega zbora, kot našega najvišjega spravišča, prav globoka zahvala.
Naj mi bo pri tej priliki dovoljeno, da se spominjam Srbskega društva R. k., ki bo v tem letu dovršilo 60 letnico svojega obstoja in ki je po ujedinjenju razširilo svoje delovanje na celo državo. Kot člani R. k. se moremo s ponosom oziratati na časteo delo, ki ga je to društvo v miru in v vseh vojnah, zlasti svetovni, dovršilo. Kakor je ideja R. k. navduševala in vodila te plemenite može, prave viteze R. k. v najtežjih prilikah, da so med bojnim gromom vršili v blagor človeka trpina, ranjenca in bolnika svojo vzvišeno misijo, tako moramo tudi mi zastaviti vse sile v dobrobit in krepek razvoj R. K.
Ko se s posebno pijeteto in dolžnim globokim spoštovanjem spominjamo vzvišenega predsednika Društva R k. Njegovega kraljevskega Visočan-stva kneza namestnika Pavla, storimo krepko obljubo, da se hočemo ravnati po slavnih tradicijah našega nacionalnega R. k., da bomo razširili in ojačili propagando za R. k., ki n2j doseže tudi zadnjo gorsko vas, da bomo dvignili zanimanje in ljubezen do R. k. pri bogatinu in siromaku ter pri vseh slojih prebivalstva vzbudili zavest, da je delovenje R. k. ie na korist države in naroda, da je njegovo delo nesebično, da je pa njegova pripravljenost brezpogojno potrebna, ker ne vemo ne ure ne dneva, kdsj nas utegne zadeti nesreča, v kateri bomo prosili in v resnici tudi dobili potrebno pomoč od R K.
(Dalje prihodnjič.)
.i
Občni zbor zadruge »Gospodarske Sloge"
se vrši za povabljence dne 5. aprila ob 11. uri v prostorih hotela »Dobray* v Murski Soboti.
Kot smo že svoječasuo omenili, j* ta naš gospodarski pokret zamišljen na isti način kot pri naših hrvatskih bratih-poljedelcih, kateri so se na gospodarskem polju temeljito že organizirali in s tem dosegli višje cene živini in drugim poijskim pridelkom, Ker je ta pokret važen tudi za našega poljedelca v mursko-soboškem srezu, smo prepričani, da se bo naf cvetno nedeljo vsak povabljenec ude-| ležil občnega zbora.
Pri tej priliki se naprošajo gg. od-l borniki Pripravljalnega odbora, dat vsak v svoji občini točno izpolni na-| vodila, prejeta na seji dne 29. marca. I
DOMAČE PESTI
ITlurska Sobota:
Ob priliki občnega zbora s. K. Mure
je zbrano članstvo poslalo udanostne pozdrave Nj. Vel. kralju. Te dni je tukajšnji športni klub prejel sledeč dopis:
»Riki-Tiki, speljala sem Nagaino! proti hiši, tam pa je odšla na verand do, ej — hitro pojdi — vse hoče po^j moriti tam!"
Riki-Tiki je zmečkal dve jajci, se prerival skozi melone s tretjim v ustih in odhitel proti verandi, kolikor so gij le nesle noge. Tamkaj so sedeli Tedn in njegova mati in oče Dri zajtrktu vendar je Riki-Tiki videl, da nisoj jedli. Sedeli so kot okameneli in bledu kot zid. Nagaina je sedela zvita nd rogoenfci poleg Tedyjevega stola, odH koder je zlahka dosegla Tedyjevo bose nogo, se, zibala sempatja in prepevate zmagoslavno pesem.
»Sin velikega moža, ki mi je ubil Naga," je siknila, »sedi pri miru. Nisem še pripravljena. Počakaj malo. Popolnoma pri miru bodite, vsi trije 1 Čim se zganete, udarim, pa četudi se ne zganete, udarim. Ej, bedasti ljudje, kdo mi je ubil Naga ?"
Nagaina je dvignila glavo in siknila: »Svarila si Riki Tikija, ko bi ga bila jaz lahko ubila. Resnično ti povem, slab prostor si izbrala za svojo hromost." In zdrsela je po prahu proti; Darzeejevi ženi.	>	j
»Deček mi jo je zlomil s kamnom I" je vikala Darzeejeva žena.
»Ti I Morebiti ti bo nekoliko v« tolažbo, če ti povem, da bom že jaz poračunala z dečkom, ko te več ne bo. Moj mož leži danes na smetišču, ampak predno se znoči, bo tudi deček v hiši ležal prav mirno. Kaj ti koristi, če bežiš? Saj te ujamem. Budalo malo, poglej me I"
Darzeejeva žena je dobro vedela, da tega ne sme storiti; ako [namreč pogleda ptica kači v oči, se tako prestraši, da se ne more ganiti z mesta. Zato je prhutala dalje in žalostno čivkala, ne da bi zletela od tal, in Nagaina se je hitreje zagnala za njo.
Riki-Tiki je slišal, kako sta se oddaljevali od hleva po stezi, in se je požuril proti koncu gredice za melone blizU zida. Tam je našel petindvajset jajc, ki so bila prav vešče skrita pO plevelu med melonami; bila so velika kot jajca malih kur, samo da so imela belkasto kožo mesto lupine.
, »Niti en dan prekmalu nisem prišel,*' je dejal. Videl je namreč pod kožo mlade naočarke, zvite v. klopčič in je vedel, da je vsaka lahko umorila človeka aH mongusa tisto minuto, ko se je izvalila. Z vso naglico je Odgriznil konce jajec in je pri tem skr. bel, da je zmečkal mlade naočarke; od časa do časa je tudi premetaval plevel, da se prepriča, da ni nobene zgrešil. Naposled so ostala samo ie tri jajca cela in Riki-Tiki se je jel hahljati sam pri sebi, kar je začul Darzeejevo ženo, ki je kričala:
Uprava športnega kluba Mura
Murska Sobota.
Po Najvišjem nalogu, ki mi je bil priobčen iz Dvorske Kancelarije z odlokom z dne 23. marca 1936 K. br. 108 Ministrstva unutrašnjih poslova, mi je čast izjaviti Vam zahvalo na rodoljubnih izrazih udanosti in vernosti v telegramu, naslovljenega" Nje govetnu Veličanstvu kralju povodom letnega občnega zbora.
Sreski načelnik Lipovšek.
Kraljevina Jugoslavija
Ministar fizičkog vaspitanja naroda.
Beograd, 13 marta 1936 Športni klub MURA
Murska Sobota.
Najtoplije zahvaljujem na pozdra-vima koje ste ml uputilž sa Vaše glavne godišnje skupštine i želim Vam i u buduče mnogo uspeha u sportskom radu.
Sa sportskim pozdravom
Dr. Rogič.
Istotako se je zahvalil za pozdrave ban Dravske banovine Dr. Marko Natlačen s pismom z dne 16. starca 1936
—	Umrla je dne 30. marca 1.1. ob pol 20. uri ga. Slepec julija, mati tukajšnjega č. g. kanonika. Globoko užaloščenim naše iskreno sožalje!
—	Napeta ogorčena borba, Oficirji :01d boy Mure. Vsem nam je Še v živem spominu lanskoletna ogorčena bitka med oficirji in starimi Mu-raši, katera je končala neodločeno (2:2). Letos so se oficirji odločili, da bodo za vsako ceno premagali Muraše In lahko trdimo, da bo njihovo prizadevanje več kot verjetno rodilo uspeha. Kapetan moštva g. Jezovšek Je sestavil svoje moštvo zelo pozorno. V postavi so sami slavni igralci: Vratar Šlalec je igral lansko leto še v Prlmorju, Fabič zna s, svojimi streli potisniti nasprotnika v njegov kazenski prostor, Nadai E, je najtrdnejša stepa obrambe, ki igra z žogo kakor s saksofonom, Herman je najagiJnejši igralec (pri šahu), srednji krilec Ste-ianovič je predstavnik -beograjskega nogometa, RaduloviČ je sam priznal, da je v jeseni zabil 37 golov (kot ftalf), Sraka je strah vratarjev (obeh); Nadai F. igra enako violino in nogo-
Tedy je upiral oči v očeta, oče pa j mogel drugega, kakor da mu je .lošepnil: »Sedi mirno, Tedy. Ne smeš Še ganili, Tedy, bodi pri miru!" ( I" Tedajci j« pritekel Riki-Tiki in je |«arpil: »Okreni se, Naginal Obrni se in bojuj IS
»Vse ob svojem času," je odgo^ vorHa, ne da bi mignila z očmi. »Ta* koj poravnam svoj račun s teboj. Potlej svoje prijatelje, Riki-Tiki! Tihi >o in bledi kot zid; strah jih je. Ne upajo se ganiti. Ako stopiš le stopinjo bliže, udarim 1«
iPojdi .gledat svojia jajca;*? je za± klical Riki-Tiki, ,ta*fi v gredici za Aelone blizu zida. Pojdi jih gledat, tJagainal*	.	t
Velika kača se je napol okrenlia In je zagledala jajce na verandi. „Ej, daj ga meni 1" je rekla.
met, I/aniševič je duša moštva in vodja napada, Jokovič je najnevarnejši strelec, Gregorič je najboljši tekač (na pošti). Obrnili smo se tudi na Muro, da bi nas informirala o svojem moštvu Bili so pa zelo previdni in so nam priznali le toliko, da pripravljajo veliko presenečenje. Pravijo, da zmaga enih ali drugih ne more izostati. Sodniška naloga je poverjena odličnemu poznavalcu pravil (rummy) g. Puncerju, asistirala mu bosta kot stranska sodnika odlična tekača g. Ursulescu in g. Pollak Gusti. Sanitetno službo bo vršil g. Dr. Gulič. Borba bo ogorčena. Radi ostrih strelov bodo na vratih dvojne mreže! Velika tekma se začne v nedeljo, dne 5. aprila popoldne ob 1/2 3 uri na novem igrišču SK Mure. čisti dobiček je namenjen dograditvi Stadiona Viteškega kralja Aleksandra I. Zediniteija. Z ozirom na plemeniti namen pose-tite zanimivo borbo.
— Roditeljski sestanek za I ab in II ab razred drž. realne gimnazije v Murski Soboti bo v nedeljo, dne 5. aprila ob pol 11. uri v gimnazijskem poslopju. Cenj. starši in gospodarji vljudno vabljeni.
6ornja Lend a v a :
—	Mladinska igra. Kakor vsako leto, tako priredi tudi letos tuk. Podmladek Jadranske straže mladinsko igro »JurCek". Igra se bo vprlzorila v šoli po večernicah na cvetno nedeljo, 5 aprila. Ljubitelji iger in mladine, pridite v polnem številu k tej igri, ki ni samo zanimiva, ampak tudi poučna.
—	Vse je oživelo. Pomladno soln-ce ni vzdramilo le vso naravo, ampak je oživelo tudi prosvetno delo. Z igrami se zadnji čas pri nas kar tekmuje. Novoustanovljeno prosvetno društvo vadi igro »Užitkarji", ki se bo uprizorila na prostem pred cerkvijo; So-kolska četa namerava igrati trodejan-ko .Navaden človek", a Jadranska straža že vadi čarobno burko »Lum-paci vagabund". Dan posameznih uprizoritev bomo pravočasno javili. Potem pa še naj kdo zine, da se v G. Lendavi nič ne dela?!
—	Društveni dom. Zadeva o zidavi društvenega doma še ni zaspala, ampak še živi ter bo to leto dvorana sigurno dograjena in izročena svojemu namenu. Potreba po prostorni dvorani v tem kraju je velikanska. Vsa društva, ki z veliko vnemo delujejo, baš radi pomanjkanja primernih prostorov, ne morejo priti do zaželje-nega razmaha. Dvorana se bo sezidala s pomočjo tuk. Kmečke posojilnice, ki namerava postaviti impozantno stavbo, ki bo v kras in ponos vsem GoriČancem. Prostovoljni denarni prispevki se v ta namen radevolje sprejmejo po ček. rač. št. 15077.
Blagodejen dež. Po strašnem vetru in suši, ko je že vsa zemlja pokala velike Žeje, smo Goričanci minuli ponedeljek dobili še le prvi, a izdaten dež. Bilje res milijone vreden.
—	Upokojitev. Po lastni prošnji sta bila z 1. aprilom 1936. upokojena g. Bukovšek Jakob, komandir, žandar-merijske stanlce v Beltincih in g. Vrtačič Ivan, komandir žandarmerijske stanice v Radencih. Imenovana gospoda sta služila v orožništvu vsak nad 30 let in sta naši javnosti širom naše Krajine dobro znana. Po tako dolgem trudapolnem in težkem orožniikem
službovanju jim želimo, da bi v zadovoljstvu uživala zasluženi pokoj.
—	TiSina. Prosvetno društvo na Tišini priredi dne 5 aprila 1936 igro »Ben-Hur\ Začetek ob 15. uri.
—	Beltinci. Na Jožefovo je na prošnjo Sokolskega društva Beltinci predaval gospod profesor Avgust Šilih o temi: »Napake domače vzgoje". Zanimivo, poljudno podano in zelo aktualno predavanje je z velikim zanimanjem poslušalo 98 odraslih. Pred njačile so kmečke mamice, kar nas je posebno razveselilo. Po predavanju, ki je trajalo skoro poldrugo uro, so nekateri starši prosili gospoda predavatelja za razna navodila. — Lutkovni odsek Sokolskega društva Beltinci pripravlja II. lutkovno predstavo in s'cer Iv. Albrehtovo pravljično igro »Gozdana", s katero namerava nastopiti v nedeljo, dne 5. III. ob 15. uri. K zanimivi prireditvi vabimo vse prijatelje.

ISSK Maribor — SK Mura 6:1 (4:0).
V nedeljo je igrala Mura svojo prvo letošnjo tekmo. Njen nasprotnik, ki ima že za sabo skoraj vse »spomladanske" prvenstvene tekme in nebroj prijateljskih tekem, je dokazal, da so njegovi letošnji odlični rezultati realni in da ima najlepše izglede, da ponovno pribori barvam Maribora hegemonijo v slovenskem nogometu.
Tekma je potekla v prijateljskem tonu, brez vsake surovosti. Zmaga Maribora je zaslužena, čeprav je malo previsoko izražena. Gosti so imeli v vseh formacijah odlične moči, ugajal je zlasti srednji krilec Kirbiš in center Tičar. Pri domačinih je bilo opaziti, da so še na začetku treninga. Hvalevredno je pri njih, da niso klonili do zadnjega trenutka ter so tako mogli držati igro od časa do časa docela odprto. Če bi pa napad imel malo več sreče, bi bil rezultat mnogo ugodnejši.
Sodil je objektivno g. Bizjak iz Maribora.
Gledalcev je bilo okoli 500.
Seja upravnega odbora bo v
sredo dne 8 t. m. Udeležba obvezna. Prosimo točnost 1

Seja prosvetnega odbora, se
vrši v ponedeljek, dne 6. t. m. ob 20 uri v sejni sobi. Dolžnost članov pro-svetaege odbora je, da se seje sigurno udeleže. — Zdravo!
QA5IL5T\?0:
V mesecu marcu 16 požarov. Kaj je temu vzrok?
Z ozirom na gosto naselitev prebivalstva našega sreza in na dejstvo, da so poslopja povečini lesena in s slamo krita, je res vsaki mesec nekaj požarov, toda toliko kakor v tem mesecu pa jih že dolgo ni bilo. Saj je gorelo na 16. mestih po nekod kupi slame, drugod gospodarska poslopja, a v nekaterih slučajih celo stanovanjska poslopja.
Tako je uničil požar dne 24. marca 1936 Kuronji Štefanu v Križevcih gospodarsko poslopje z vsem orodjem in pridelki. Potem stanovanjsko in gospodarsko poslopje Kuronji Mihaelu v Križevcih ravno tako z vsem orodjem in pridelki, a poleg tega sta postali žrtev plamenov še dve kravi in 12 kokoši ter Kuronji Aleksandru v Križevcih gospodarsko poslopje z vso krmo in z vsem poljedel. orodjem. Škoda, povzročena po požaru je ogromna in bi se brezdvomno silno povečala, ako se ne bi domači gasilci tako strokovno lotili gašenja in to tembolj, ker je ob času požara bilo suho in vetrovno vreme.
Dne 24. marca 1936 je požar uničil stanovanjsko in gospodarsko poslopje posestniku Lajošček Vincetu v Velikih Dolencih. Tudi tu je napravil požar ogromno škodo in bi se brezdvomno razširil po vsej vasi, ako ne bi gasilci takoj stopili v bran.
Pomenbno je za omeniti požare nastale v Pertočah pri nekem posestniku, kateremu je zgorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in orodjem ter 4 krave in tri svinje. Dalje v Puconcih, kjer je uničil požar eno gospodarsko poslopje in mlatilni stroj.
Ostali požari so nastali v območju občin Prosenjakovci, Križevci in Te-šanovci in so bili po gasilcih že v kali zadušeni.
Nemogoče je smatrati, da bi toliko število požarov nastalo vsled malomarnosti poedincev, marveč se opravičeno smatra, da so bili v glavnem po brezvestnežih podtaknjeni. Takšen brezvestnež ne pomisli kako veliko gorje povzročava svojim sosedom in zasluži res eksemplarično kazen.
Pozor!
KOLESARJI
DOSPELA NAJNOVEJŠA
Pozor!
ORIGINAL OPEL KOLESA
z elastičnim dvojnim okvirjem v orig. tvorniški sestavi z garancijo. Znižane cene! * Ugodni plačilni pogoji! * Stalna zaloga tudi raznih drugih znamk za najnižjo ceno. * Dobijo se vsi nadomestni deli za kolesa, gume itd.
TRGOVINA DVOKOLES
Edino upravičeno zastopstvo ORi&IHSL „0PEL" koles u Prehoir]!
Vogler Ernest, Cankova
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski S°boti. Izvlečki iz novega finančnega zakona, kateri stopi v veljavo 1. aprila 1936. leta.
Novi finančni zakon vsebuje mnogo novih amandmanov, kateri se nanašajo skoraj na vse gospodarske panoge, a v glavnem na trgovino. S tem člankom hočemo spoznati naše p. n. člane le z amandmani, kateri se nanašajo na trgovino neposredno, ker so med njimi taki, ki v bistvu nekaj le olajšajo breme trgovcu, so pa tudi taki, s katerimi bomo obvezani zopet na večje dajatve.
Povečanje davka na poslovni pro met. Najvažnejša odreba novega finančnega zakona je vsebovala v §25 pod točko »ž", ki določa, da se čl. 6. zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922, odnosno zakona o izpremembah in dopolnitvah i dne 14. avgusta 1932, menja in splošni davek na poslovni promet poveča od dosedanjih 2% na 2 5% 'n luksusni davek od 10% na 12% prodajne vsote. V zvezi s tem se tudi tarifa skupnega davka povečuje v ustrezajočem razmerju za eno četrtino V nadaljnih odredbah finančni zakon deloma spreminja dosedaj veljavne predpise glede pobiranja davka na poslovni promet pri uvozu, glede določevanja davčne osnove posebno v primerih, kjer je blago oproščeno od plačanja carine.
K § 10. zak. o skupnem davku do-daje finančni zakon novo uredbo, ki vsebuje kazenske sankcije, ki jih dosedanji zakon ni vseboval. Po točki »j" § 25 pa se določa nova kazen za davčne zavezance, ki ne vodijo knjig na poslovni promet, odnosno ki bi ovirali oblastvene organe pri pregledu in vpogledu poslovnih knjig, beležk in dokumentov z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 Din. Kazen izreka davčna oblast prve stopnje. Od plačevanja skupnega davka so oproščeni vodni mlini z največ dvema vodnima kolesoma, ako se nahajajo na takih potokih, ki se preko leta presušijo.
Takse. V novem finančnem zakonu so bistveno spremenjene in sicer tar. post. št. 8. glede objav na oknib, vratih in zidovju, potem objave, ki se nosijo po mestu, takse za stalne reklame v tramvajih, ograjah in zidovih, vse te so znižane. (Točnejšl podatki so na vpogled pri tajništvu Združbe.)
Bistvena je reforma predpisov glede računske takse. Računi do 50 Din so takse prosti. Od 50 do 100 Din znala taksa 1 Din. Od 100 do 500 Din znaia 2 Din, od 500 do 1000 Din je 3 Din, preko 1000 Din pa 5 Din za vsako polo. če vsota ni aaznačena, se plača najvišja taksa, dočim se je do sedaj plačevala za račune samo taksa v iznosu Din 050.
Z novim fin. zakonom je napravljena ogromnemu številu trgovcev, veliko olajšanje i ukidanjem obveznega iz-davanja taksiranih računov, not itd. Mero je bilo uvedeno pred 2 leti s
Tar. post. št. 34 taksne tarife. Borba proti izdavanju računov se je vodila od trgovcev ne toliko radi teh dajatev, temveč radi velikih neugodnosti pri tem poslu z odjemalci. Obenem so bili trgovci vedno v nevarnosti radi denuncijacij in šikan na ta način, da so jih nekateri brez vsake krivde ob tožili za neizdavanje računov, not itd., a zagovor je bil skoraj v vseh slučajih nemogoč.
Torej po 1. aprilu ni treba izda-vati trgovcem svojim odjemalcem taksirane račune po tar. post. 34 Taksne tarife zakona o taksah, ampak bo v tem pogledu zavladalo spet stanje, kakor je bilo pred dvemi leti. Edino bodo morali izdajati račune oni trgovci, kateri so primorani na to po § 3 stav. 2. zakona o skupnem davku na poslovni promet, a to so grosisti.
Takse se plačajo samo v slučajih, kadar se računi in note faktično izdajajo. Doslej je bilo po zakonskih predpisih izdajanje računov obvezno, vendar se v mnogih delih države se to ni izvajalo v praks!. Kazni za nepla-čanje ali nezadostno plačanje proti-predpisno plačane takse, ki je določala kazen v 50 kratnem znesku pripadajoče takse, je ostala tudi pri povišanju računske takse neizpremenjena. Monopolski obrazci za račune so odpravljeni, s tem tudi isplačevanje povračila za predložitev že uporabljenih računov. Za že nabavljene taksne obrazce se taksa, ki je plačana, ne bo vrnila.
Taksa na kreditne knjižice odjemalcev, ki jemljejo v detaljnih trgovinah proti mesečnemu obračunu blago, je povišana od 5 na 10 Din.
Važna je olajšava trgovinam, ki prodajajo alkoholne pijače v originalno zaprtih posodah (steklenicah) in ki so dosedaj plačale najvišje takse v bodoče bodo plačale takse po najnižji skupini v posameznih kategorijah. Nove skupne banovinske trošarine:
Obenem z novim finančnim zakonom je izpopolnjen seznam predmetov, za pobiranje skupne banovinske trošarine v celi državi s sledečimi predmeti:
1.)	rezila (žileti) za brivske aparate 1 Din po komadu,
2.)	kavin nadomestek (Franckova kava in slične) 1 Din od kg,
3) oetova kislina in špiritni kis od 100 kg 100 odstotne jačine Din 400.
4.)	vinski kis 0 50 Din od litra,
5.)	kavstična soda 0-80 Din od kg, 6 ) amoniakova soda 0 40 D. od kg, 7.) kriatalna soda 0 20 Din od kg, 8 ) soda bikarbona 6 Din od kg.
Podrobne odredbe urejajo tehniko pobiranja novih trošarin, ki se plačajo obenem z državno trošarino in določajo momente, kdaj podlega predmet banovlnsk) trošarini.
Ob koncu paragrafa se odreja, da imajo finančni organi popisati vse zaloge novih predmetov, ki podlegajo skupni banovinski trošarini, v prodajalnah na debelo in na drobno, da bi se moglo plačilo trošarine pravilno p^igurati. Iz popisa so izvzete količine kavinih nadomestkov do 20 kg, rezila za brivske aparate do 50 komadov, oetove kisline in oeta od al-
kohola do 10 kg 100% jakosti, vinskega kisa do 50 litrov, amoniakove sode do 100 kg, bavstične sode do 50 kg, kristalne sode do 200 kg, so-dabikarbone do 5 kg.
S tem smo podali pregled vsaj najvažnejših točk in sprememb novega finančnega zakona, v kolikor bi pa p. n. člane zanimale točnejše in celotne spremembe finančnega zakona, lahko to poizvedo v tajništvu Združbe vsak dan med uradnimi urami.
ZAPISNIK XIV. rednega občnega zbora Združenja gostilniških podjetij za srez murskosoboški v Murski Soboti
Finančno ministrstvo je odredilo, da so se ukinili od občin izvoljeni davčni odbori in je odredilo, da morajo Zbornice imenovati člane v davčne odbore. Na intervencijo Zveze združenj je bilo doseženo, da se je priznal tudi nam gostilničarjem poseben davčni odbor za celi srez. Vsled tega je sklicala uprava v mesecu septembru pr. 1, članski sestanek, kjer je bilo določeno, da se bo predlagalo v davčni odbor za člane gg. Vezirja in Baca namestnike pa gg. Faflika in Titana, ki so bili potem od Zbornice za trgovino, obrt in indrustrijo v Ljubljani tudi potrjeni in imenovani v davčni odbor za srez Murska Sobota. Takoj po imenovanju se je, dne 21. oktobra že vršilo zasedanje davčnega odbora v M. Soboti. O poteku zasedanja tega davčnega odbora, si bom, kot član istega, dovolil opisati one težkoče, za katere smo se morali boriti, pri Slučajnostih natančneje spo ročiti. Potom Zveze smo dosegli, da imamo celo enega člana v Reklama* cijskem odboru in sicer g. Sočiča.
V mesecu novembru je uprava naredila in sestavila za 36 članov pri-žive zaradi visoko odmerjene pridobnine in davka na poslovni promet na reklamacijski odbor, kakor tudi sestavila za 8 članov prošnje za znižanje državne točilne takse. Pritožbe zaradi visoko odmerjenih davkov do sedaj še niso rešene, ker bo iste razpravljal v kratkem reklamacijski odbor. Rešene so pa vse prošnje za znižanje državne točilne takse, ki so bile predane v pravem času davčni upravi.
Zvezna uprava je na dan 18. de cembra sklicala širši sestanek za vse člane davčnega in reklamacijskega odbora, v Ljubljano, kjer so se ugotovile smernice delovanja za davčne in reklamacljske odbore. Ob tej priliki so dobili ti člani točna navodila za zasedanje odborov, kakor tudi za sestavo davčnih napovedi. Na podlagi sklepa tega sestanka je uprava Zveze založila iormulare in navodila ter je iste predala upravam združenj, katerih naloga je bila, da pomagajo svojim članom pri sestavi davčnih napovedi.
Uprava je nato dne 20, 23. in 24. januarja t. 1., kateri dnevi so bili zato določeni, sestavila za 135 članov davčne napovedi, ostali člani so si sestavili te sami.
Dne 21. novembra ob priliki uradnega obiska Prekmurja gospoda bana Dr. Natlačena je predala uprava Združenja spomenico, v kateri smo zaprosili gospoda bana, da se oprosti tudi za one gostilničarje, ki niso vinogradniki in je njihov glavni posel kmetijstvo, banovinska fn občinska trošarina od onega vina, ki se porabi med letom za poljske delavce. Na to spomenico smo dobili od Kraljeve banske uprave odgovor, da spada trošarinsko vprašanje v kompetenco Ministrstva f nanc in da so slične oprostitve po trošarinskem zakonu popolnoma izključene.
(Se bo nadaljevalo.)
Izjava.
Podpisani izjavljam, da g Debelak Rajmund nima pravice za mene prodajati nobenih reči in tudi ne inkasirati denarja.
RITUPER ALOJZ
trgovec z kolesi MURSKA SOBOTA
SO let obstoječa trgovina
z mešanim blagom se vsled bolezni likvidira. Vso blago razprodam kakor tudi prazen trgovski lokal. Pa tudi stanovanje po nizki ceni oddam v najem. ARNSTEIN BENO, Dolnja Lendava.
Proda se hiša
z dvema sobama, ku-
---—----hinjo in z vsemi priti-
klinami ter vrtom. Cena ugodna. Podrobnejša pojasnila se poizve v Prekmurski tiskarni v Murski Soboti.
Iščem trgovskega pomočnika
železne stroke. Mlado moč. Ponudbe pošljite pod »Zanesljiv* v Prekmursko tiskarno Murska Sobota.
■Militai is pomožni motor z biciklont UUflJ JE komplet. Vozi se brez izpita in brez takse. Porabi samo U/t 1. ben-zina na 100 km. Zelo dobro ohranjeno. Poizvedbe: Foto Purač, M. Sobota.
Seno in otava
prvovrstna na prodaj. Istotam se zamenjajo vložne knjižice Kreditne banke in Prekmtuv ske posojilnice za knjižice Kmečke posojilnice. Poizve se v M. Soboti Lendavska c. 19.
Iz bolite hite
se sprejme vajenec v slaščičarni Novak Sidonije v M. Soboti.
Večja količina prvovrstnega 9 S IV M Poizve se v gostilni Koblencer pri Sv. Jurij - Rogaševci.
J g	se proda.
Na prodal ia zidana hiia
ki ima dve stanovanji v Puconcih št. 11. Kupe' se naj zglasijo v Kmečki posojilnici v Murski Soboti do 15. aprila.
KOLESARJI pazite!
NAJBOLJŠA KOLESA: | NAJCENEJŠA KOLESA:
NAJVEČJA IZBIRA: Pri STIVAN-ll DELI ZA KOLESA in: mmmmmmmmm^mmmm GUME ZA KOLESA: |
Vedno v največji izbiri, Nai program:	po nainii ji stalni ceni!
lil Mlllilk - BELIH PROMET.
Oglijti ilnio zalogo, uhtiiijrt cm bnubiini, il ih Vm h nwh|i.
ŠTIVAN ERNEST, M. SOBOTA