5 A- A A OiOCz. OSREDNJ- ,4J UNICA r>SKI DNEVNIK Poštnin, -a plačana v gotovini 4 ,,A >. Postale I gruppo ( ^na 4(Ml lil’ Leto XXXVI. Št. 269 (10.789) TRST, četrtek, 20. novembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni * Doberdob* Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v'zasužnieni Evropi. IZJAVE OBRAMBNEGA MINISTRA LAGORIA PRED SKUPŠČINO SENATA VODITELJI BIVŠE VARNOSTNE SLUŽBE SID ODGOVORNI ZA ZAMUDE PRI RAZKRIVANJU PETROLEJSKEGA ŠKANDALA Disciplinski postopek proti admiralu Casardiju, generalu Malettiju in kapetanu La Bruni Misovski sen. Pisano obtožuje ministra Bisaglio, da je financiral Pecorellijevo agencijo OP r— V avli senata se je vče-zj*čela s poročili ministra za o s‘fb° Lagoria, ministra za pravo-p i Partija in predsednika vlade pOrianija razprava o zadevi SID -ccoreili. Razprava je na koncu po-aia še kar žolčna, najbolj krvav {j? bil spopad med demokristja- . ul misnvei* PicanA io namrpp -l. - misovci: Pisano je namreč tozd ministra Antonia Bisaglio, * J® vsaj tri leta financiral Pe-lijev° agencijo OP in je v se-atu prebral kopijo pisma, ki ga * goreli. pisal takratnemu mi-tru za državne udeležbe, msaglia je takoj demantiral vse sanojeve trditve in jasno pove-da ni nikoli prejel Pecorelli-niuv3 Pisma in da prav tako ni v/0*1 dal niti ene lire časnikarju. Novi načelnik senatorske skupine canske demokracije Di Giusep-t? Je nato v imenu svoje stranke . »ovarjal Bisaglio, medtem ko se * nanj s klopi misovcev usul pra- vi plaz protestov, prekinitev in psovk. Di Giuseppe je izrazil svoje dvome glede avtentičnosti pisma, ki je po njegovem mnenju ni mogoče preveriti. Posegel je tudi de-mokristjanski senator Claudio Vi-talone in sicer iz «osebnih razlogov* (radikalec Spadaccia je v svojem posegu med drugim zelo o-stro napadel rimsko sodstvo). Kakorkoli že iz včerajšnje razprave je bilo jasno videti, da se nekateri politiki bojijo, da se iz petrolejskega škandala ne bodo z lahkoto rešili. Misovec Pisano je to zelo spretno izkoristil. «Kdo je rekel, da mrtvi ne govorijo?* je začel Pisano in demonstrativno povlekel iz žepa dve fotokopiji («0-riginali so na varnem,* je menil, da je treba dodati), ki ju preiskovalci niso našli v stanovanju u-morjenega Pecorellija. Do originalov je prišel komaj v ponedeljek, če pa ima kdo dvome o avtentičnosti, Pisano zahteva oblikovanje komisije, ki naj ugotovi, kdo je večji lažnivec, on ali Bisaglia. In pri vsem tem je treba reči, da je pismo videti zelo verodostojno: Pe-corelli se v njem pritožuje zaradi zamude pri izplačevanju podpore za svojo agencijo in se vprašuje, če gre za «malomarnost* ministrovih uradnikov, za trenutne težave finančnega značaja ali če gre za zavestno izbiro, v tem primera pa bi se moral obrniti na druge vire, da bi si zagotovil denarna sredstva. Zaključuje pa z najboljšimi željami ministru pred skorajšnjimi volitvami. Naj omenimo, da je to bilo leta 1976, ko je SID bržkone že imel dosje o zadevi, ki je prišla na dan v zadnjih časih. Prvi je včeraj spregovoril minister za obrambo Lagorio, ki je v svojem posegu zelo jasno povedal, da je vsa krivda na strani nek danje varnostne službe SID in da vse okoliščine in vse odgovornosti še niso bile pojasnjene. Potrdil je dejstvo, o katerem je bilo zadnje čase mnogo govora: v arhivih SID namreč ni nobene sledi o 400 tipkanih straneh obsegajočem dosjeju, katerega fotokopije so odkrili v stanovanju časnikarja Pecorellija po njegovi smrti. Gre samo za neverodostojne dokumente? Obrambni minister je izjavil, da je prepričan, da so dokumenti v bistvu vercdo-stojni, čeprav je jasno, da se skri- j vajo za njimi najrazličnejše manipulacije. Lagorio je tudi povedal, da je uvedel preiskavo, ki bo preverila pričevanja tistih, ki so bili med leti 1974 in 1975 na tekočem o dogodkih. Trenutno so ugotovili, da so dosje dejansko sestavili, da so ga potem uničili, da pa ga je medtem nekdo fotokopiral in da so fotokopije šle v roke nekaterih zasebnikov. Dinamika teh dogodkov, ki so jo ugotovili na ministrstvu z obrambo, je skoraj neverjetna, čeprav verodostojna. Takratni šef oddelka «D» SID. znani general Maletti je uvedel preiskavo o novi politični stranki, ki jo je okrog leta 1974 ustanovi! Mario 'Foligni. Namen preiskave je ugotoviti, ali ta stranka ogroža »državno varnost* Maletti pa je predvsem, da se nekateri vodilni častniki finančnih stražnikov ukvarjajo z nezakonitim prekupčevanjem petrolejskih proizvodov in da so v vso zadevo vpleteni tudi ooli-tični možje. O svojem odkritju pa Maletti ni poročal nikomur, še več, poskrbel je, da je dosje pravočas no zginil iz njegovega arhiva. To pa je povsem protizakonito in zato je Lagorio sklenil, da uvede prej-skavo in disciplinski postopek proti vsem častnikom, ki so bili vpleteni v zadevo (Casardi, Maletti, La Bruna). Za njim je govoril minister za pravosodje Sarti, ki pa ni bil prav nič prepričljiv, čeprav je imel zelo trezen poseg. Sarti je trdil, da se preiskava o umoru Pecorellija ni nikoli prekinila v zvezi z morebitnimi potrebami državne varnosti. Takoj zatem pa je padel v kontradikcijo in povedal, da je uvedel preiskavo, ki naj pojasni morebitne zamude. Njegove izjave so povzročile ester napad komunistov ter zbadljive komentatorje misovcev. Predsednik vlade Forlani pa je bil v svojem posegu dokaj zadržan in je v uvodu povedal, da ne bo do- dal nič bistveno novega izjavam obrambnega in pravosodnega ministra. Svoj govor je prepletel z moralnimi izjavami, češ da državljani morajo imeti zaupanje v politični razred, v državne ustanove, v obstoj «zdrave Italije*, Italije, ki dela in proizvaja in v kateri delujejo četo pošteni politični možje. Forlani pa si na politični ravni ni upal nikogar zagovarjati, niti krščansko demokracijo, niti člane svoje vlade. Skratka povedal je, da nekaj gnilega že obstaja, vendar da je treba pri tem ločiti gnilo od zdravega tkiva. R. G. NEW YORK — Zahodnonemški zvezni kancler Helmut Schmidt se je prvi dan svojega obiska v ZDA sestal z generalnim tajnikom Kurtom Waldbeimom. Danes bo odpotoval v Washington, kjer ga bo sprejel predsednik Carter. m seji komisiji: za mednarodne odnosi strnem srs Manjšinska vprašanja so sestavni del celovitih odnosov Slovenije s sosedi Odprta vprašanja ia nezadovoljive rešitve odpravljati s poglabljanjem dobrososedskih odnosov LJUBLJANA — Komisija za mednarodne odnose pri slovenski skupščini je obravnavala odnose Slovenije s sosednjimi državami. Kot osnova za razpravo je služilo gradivo, ki ga je pripravil republiški komite za mednarodne odnose. Ugotovili so, da Slovenija bolj ali manj uspešno razvija odnose z vsemi jugoslovanskimi sosedi, še posebej pa seveda s tremi neposrednimi sosedi. Predvsem je sodelovanje na vseh ravneh in področjih razvito z Italijo, oziroma s sosednjo deželo F-JK. Spričo bolj intenzivnega dialoga med državama se uspešneje razvijajo tudi stiki z avstrijskimi deželami, medtem ko bi bilo treba po sodbi članov komisije več storiti za nadaljnje poglabljanje sicer dobrih odnosov z Madžarsko, člani komisije so soglasno potrdili smernice za razvoj prihodnjih odnosov s sosedi, program stikov izvršnega sveta in skupnih komisij ter se zavzeli za to, da je v metodologijo odnosov treba bolj kot doslej vnesti zahteve po doslednem spoštovanju mednarodnih obveznosti in njihovem uresničevanju. Zelo pomemben kompleks v odnosih do treh neposrednih sosedov Slovenije je vprašanje manjšin, ki je samo po sebi sestavni del celovitih odnosov. To vprašanje je v glavnem povsod še odprto, ne- zadovoljivo rešeno, kar pa ne sme ovirati razširjanja sicer dobrih odnosov. Samo tako bo mogoče dosti lažje in hitreje rešiti tudi odprta vprašanja. Komisija se je zavzela tudi za nadaljevanje in pospeševanje stikov občin in drugih dejavnikov ob meji z ustreznimi v sosednjih deželah, hkrati pa tudi za hitrejši pretok medsebojnega informiranja teh lokalnih in republiških teles o dogovorih na mednarodni ravni. Komisija je potrdila pristop h konvenciji o priznanju visokošolskega študija in diplom v državah, ki pripadajo evropski regiji, kakršno je pripravil UNESCO. Te konvencije doslej niso sprejele samo Italija, Avstrija, Švica in Kanada. Konvencija je sicer samo priporočilne narave, saj pristop k njej sam po sebi ne zagotavlja priznanja diplom, temveč v sedanji fazi služi bolj kot vzor, kako naj bi države to občutljivo vprašanje reševale med seboj. Kot je znano sta Jugoslavija in Italija na tem področju doslej sklenile le en sporazum (to je občutno manj kot jih je Jugoslavija sklenila z drugimi sosedi) in sicer, ko sta leta 1971 vzajemno priznali spričevala za vpis na visokošolske ustanove. J. P. IRANSKO-IRAŠKI SPOPAD ŠE VEDNO V OSPREDJI MEDNARODNEGA DOGAJANJA Olof Palme začel mirovne misij'o Pri Susangerdu se boji nadaljujejo Predsednik Banisadr napadel islamske integraliste - Iranski veleposlanik pri OZN napoveduje rešitev ameriško iranskega spora v treh tednih TEHERAN — Bivši švedski premier Olof Palme se bo danes sestal z iranskim premierom Radžajem, da bi se po naročilu generalnega tajnika OZN Kurta VValdheima seznanil z iranskim stališčem do iransko-iraškega spopada. Njegova mirovna misija pa je po mnenju večine političnih opazovalcev izredno težavna, saj ni nobena od obeh držav pokazala niti kančka dobre volje, da bi omogočila iskanje mirne rešitve spora. Vseeno pa niso še pokopali i------------—— vsega upanja. Nadaljevanje vojne, j »nad. Kot kaže sta se prav tu spo-škoduje navsezadnje obeny».Jn. 4i padb. g^ivnhii iranskgjn iraškg voj-čelo zmagovalec več izgubil kot pri- ske. Teheranska protiofenziva se je dobil. Lučka upanja pa premedlo brli, saj se more po mnenju opazovalcev, najprej razjasniti položaj na fronti. Vesti iz Šat-el-Araba pa so skrajno pomanjkljive in protislovne. Pri Susangerdu se še vedno odvijaj- srditi boji. Iranski viri zatrjujejo, da so ubili 750 iraških vojakov in uničili 100 tankov, če so te številke verodostojne, je pri Susangerdu padlo že preko 1.500 vojakov obeh ar- jhaustrski predsednik Arnaldo Forlani, ministra Sarti in Lagorio teč »Oisovski senator Pisano med včerajšnjo razpravo v senatu (AP) *,>,l,Uiiiili„tlilliltlllllll11IIIIIIIMI„iIMIIIIIiilllit,lili,iiliiiiliiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiii'iiiiiii»i""i"ii"ii,"i"tti|(i'"iiiiiiiiimiimiiiimiiiiiitiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii.. VZPOREDNO S PARLAMENTARNO RAZPRAVO POTEKA PO VSEJ DRŽAVI PREISKAVA V Trevisu so preiskovalci aretirali Podpolkovnika finančnih stražnikov ^-letnega Giampiera Cicconeja obtožujejo prikrivanja dejstev - Milanski sodniki zasliši Mario Magnani Noya - Franco Evangelisti zanikal izjave Pecorellijeve sestre Rosine RIM — Vzporedno s politično razpravo v parlamentu potekajo po severni Italiji z nezmanjšanjim zagonom preiskave v zvezi s perujskim škandalom. Preiskave so te dni začeli tudi v Cuneu, kjer Izrivajo sodniki sumljivo dejavnost nekaterih naftnih podjetnikov. Tf^le velegol iufije pa je prav gotovo Turin, kjer so se sodniki komaj *®esili» prvega dela preiskav, ki so se končale z uvedbo sodnega po-?>ka proti 33 osebam in že se lotevajo drugega, celo obširnejšega dela, ** gajema baje več sto osumljencev. Po »konkretnosti« pa so se doslej ajbolj izkazali preiskovalci iz Tre-s,rah in trepet finančnih stražil0';- Giudiceju (in Lo Preteju) sc , Včeraj pridružil v zaporu š' 42-. a* Podpolkovnik Giampicro Cic-šef informativnega urada ..laikov iz Padove, častnika obsujejo prikrivanja dejstev, menijo da sodi v ožji krog «spdelavcev» Oerala Giudiceja. Tudi za siednje-4-h ** pravzaprav obetajo nič kaj s, ari časi. Preiskovalni urad turin-e8a sodišča je namreč odredil pre-®stitev generala iz «zlatega za-neke zasebne piemontske kli-Ke v vsekakor manj udobno vo-bolnišnico v mestu samem, v^.fia bodo lažje zaslišali. Preisko-U iCl so se očitno naveličal* dolgih, ,'Parnih in brezuspešnih potovanj, Vf°, je muhasti bivši vsedržavni s, aja finančnih stražnikov, kot se cer spodobi za vsako «prvo da-tlnik SpreLno ‘zm'kal »vsiljivosti* so- n planskim sodnikom pa je socia-, 'tka Maria Magnani Noya, pod inica v sedanji Forlanijevi vladi . Jasnila, kako je prišla do čekov, ». J*h jj je izclal industrijec Bruno , bselli. Dejala je, da je leta 1976 h | odvetnica Zastopala na sodišču , e8a Musellijevega uslužbenca, v k* , z P.a J® sodnikom prinesla de-®t o uvedbi tega sodnega po "lapka. . Franco Evangelisti pa je po pri “kovanjih odločno zanikal vsebino Predvčerajšnjega intervjuja sestre oitega časnikarja Pecorellija na levizijskem dnevnikom TG 2. Sled ina je dejala, da sta Evangelisti 10 Andreotti obljubljala Pecorelliju več reklamnih prispevkov in zmanj šanje tiskarnih stroškov pri izdajanju tedenske revije «O.P.», vse to prav gotovo ne preveč nezain teresirano. Evangelisti pa je bil dokaj dvoumen, ko je dejal, da bo vsa zadeva razčiščena, ko bo KD izvolila svojega novega predsedni da. S tem je verjetno hotel pripo mniti, da so govorice o njegovi in Andreottijevi soudeležbi pri goljufiji razširili tisti krogi, ki naspro tijejo izvolitvi Andreottija za pred sednika večinske stranke. Gospodarski odnosi Jugoslavije s tujino BEOGRAD — Odločno stališče, da plačilni primanjkljaj ne sme biti več kot dve milijardi dolarjev, še vedno velja% Dosedanja gibaftja v gospodarskih odnosih s tujino .pa kažejo, da ni vzrokov za povečanje primanjkljaja. To je na včerajšnji seji odbora zbora republik in pokrajin skupščine Jugoslavije za gospodarske odnose s tujino poudaril zvezni sekretar Metod Rotar. Po zadnjih podatkih se je izvoz realno povečal za približno 8 do 9 odstotkov, medtem ko smo za nakupe v tujini porabili 11 odstotkov manj. Tako da se je trgovinski primanjkljaj zmanjšal z lanskih 6,3 na 5,6 milijarde dolarjev, če upoštevamo načrtovano število, je primanjkljaj večji za nad milijardo dolarjev, toda neblagovni priliv bo nevtraliziral to preseganje načrta, (dd) Poslanka Maria Magnani sodno palačo Noya prihaja na zaslišanje v milansko (Telefoto AP) torej izjalovila, saj so jo. kot kaže iraški generali tatočno j pričakovali prav ha tem odseku fretite. Drugje na fronti, od turške meje do Arabsko-Perzijskega zaliva je včerajšnji dan potekel brez bistvenih sprememb. Iranci so kot vedno odbili ponovni poskus napada na A-badan, isto je uspele Irančanom pri Koramšaru. Medtem je v včerajšnjem govoru med praznovanjem «ašure* iranski predsednik odločno napadel islamske integraliste, ki poskušajo vsiliti državi podoben teror, kot je vladal za časa šaha. V Nevv Yorku pa je iranski predstavnik pri OZN izjavil, da predvideva rešitev iransko-ameri-ške krize čez tri tedne. \VASfHNGTON — Bodoči predsednik komisije ameriškega senata, republikanski senator Charles Percy bo jutri odpotoval v Sovjetsko zvezo. Uradni krogi trdijo, da obisk nima nobene veze z zamenjavo v ameriški administraciji. - Vrhovec nadaljuje obisk v Bolgariji VARNA — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki se mudi na uradnem in prijateljskem obisku v Bolgariji, je bil včeraj v Varni, kjer so ga seznanili z gospodarskim, družbenim in kulturnim razvojem tega mesta. Skupaj z Vrhovcem je v Varno dopotoval tudi bolgarski zunanji minister Peter Mladenov. Josip Vrhovec se danes vrača v Sofijo, kjer ga bosta sprejela prvi sekretar CK KP Bolgarije in predsednik državnega sveta Todor Živkov ter predsednik ministrskega sveta Stanko Todorov. Danes bodo v Sofiji tudi sklepni jugoslovansko - bolgarski pogovori. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec se je v torek zvečer v jugoslovanskem veleposlaništvu v Sofiji pogovarjal z jugoslovanskimi gospodarstveniki, ki so ga obvestili, da so v minulem letu dni zaznali ugodno spremembo ozračja za poslovno sodelovanje z Bolgarijo. Podpisali so tudi več sporazumov o specializaciji, kooperaciji in skupnem nastopanju na drugih tržiščih. (dd) Sporazum Fiat-FLM o dopolnilni blagajni TURIN — Vodstvi Fiata in sindikata kovinarjev FLM sta dosegli včeraj sporazum o izvajanju rotacije po 4 mesece dopolnilne blagajne za 2.500 delavcev pri proizvodnji modelov «131» in «132». Podjetje je tudi pristalo na takojšnji preklic dopolnilne blagajne za uslužbence, ki so tik pred upokojitvijo in za take, katerih družinske razmere ne bi prenesle zmanjšanja dohodkov. NA ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE OZN Sovjetski blok osamljen v razpravi o Afganistanu Večina dosedanjih govornikov podprla predlog resolucije o arnika tujih čet iz Afganistana NE’.V YORK — Drugi dan razpra ve v generalni skupščini OZN o krizi v Afganistanu je večina govornikov podprla predlog 40 neuvrščenih in držav v razvoju, ki zahtevajo umik tujih čet, da bi lahko ljudstvo te države samo odločalo o svoji usedi. Po oceni predstavnika EGS je prisotnost sovjetskih čet nesprejemljiva • !«»• škodljiva popuščanju napetosti in samo umik lahko omogoči politično rešitev krize. Podobno stališče so zavzele tudi druge zahodne države, Avstrija pa je sovjetsko intervencijo ocenila kot kršitev temeljne listine OZN. Za Malezijo so si dogajanja v Afganistanu in Kampučiji nenavadno podebna. V obeh primerih je močnejša država poslala svoje čete v šibkejšo sosednjo državo. Po mnenju malezijskega predstavnika je ta podobnost .resno opozorilo JUTRI 01 POJUTRIŠNJEM V ŽEIEENIJCAPU NA KOROŠKEM PETO SREČANJE NARODNOSTI SOSEDNIH DE.EL Jutri, v petek, in pojutrišnjem, v soboto, bo v prostorih hotela Obir v Železni Kapli na Koroškem peto tradicionalno vsakoletno srečanje narodnosti sosednih dežel. Gostitelja sta tokrat Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev, ki sta bila gostitelja tudi prvega srečanja pred petimi leti v Sekiri ob Vrbskem jezeru. Naslednja srečanja so potem bila na Tržaškem, v Pomurju pri madžarski narodnosti v SR Sloveniji in nato pri italijanski narodnosti na Koprskem. Na letošnje srečanje sta koroška gostitelja povabila predstavnike italijanske in madžarske narodnosti iz SR Slovenije in iz SR Hrvaške, predstavnike slovenske narodnostne skupnosti iz Italije in iz Madžarske (v Porabju), poleg njih pa še predstavnike gradiščanskih Hrvatov in Hrvatov iz Madžarske ter dunajskih Čehov ih Slovakov. Prvi dan srečanja bodo na vrsti poročila vodij posameznih zastopstev in popoldne ogledi nekaterih zgodovinskih in etnografskih zanimivosti ter položitev venca na grobišča koroških partizanov na pokopališču v Železni Kapli, drugi dan je predviden za razpravo in dopolnitve drugih članov delegacij k poročilom, ter seveda povzetek zaključkov srečanja. Pred razhodom bo udeležencem tega 5. srečanja narodnosti sosednih dežel priredil sprejem koroški deželni glavar Leopold Wagner. Kot vsa doslej bo tudi letošnje srečanje priložnost, da se predstavniki narodnosti sosednih dežel medsebojno informirajo o položaju posameznih narodnosti in s prizadevanji enih za dosego, drugih pa za čimbolj celovito izvajanje že uzakonjenih in priznanih pravic narodnosti do polnega in enakopravnega razvoja. Potrjeno bo tudi načeto povezanosti posameznih narodnosti z njihovimi narodnimi maticami. Iz našega zamejstva se bodo srečanja udeležile delegacije Slovenske kulturno - gospodarske zveze, Slovenske skupnosti in Sveta slovenskih organizacij. FORMALIZIRANA PREISKAVA 0 UMORU SODNIKA AMATA mednarodni skupnosti, kar je v dobršni meri ponovil tudi predstavnik Demokratične Kampučije. Predstavnik Singapura pa je ves svoj poseg posvetil izpodbivanju opravičil o u-mestnosti tuje intervencije v Afganistanu. Po njegovem intervencije ni povzročila zahteva afganistanske vlade, za časa intervencije ni bito nobene druge tuje grožnje, a trditev o upravičenosti posega, da bi rešili »pridobitve revolucije je skrajno nevarna*. Kuvajtski predstavnik pa je izjavil, da sp sedanjo vlado v Kabulu z intervencijo vsilili afganistanskemu ljudstvu, ki ima pravico, da samo odloča o svoji bodočnosti. Proti predlogu resolucije 40 držav so se izrazili samo štirje od dvaisetih govornikov. Bolgarija Je mnenja, da »pogrevanje afganistanskega vprašanja služi samo interesom kontrarevolucionarnih in imoerialističnih siH. Za NDR je u-mik sovjetskih čet nemogoč, sai bi «ohrabril imperialistične in reakcionarne sile, da nadaljujejo s svojo agresijo proti Afganistanu*. Informacija o poslovanju jugoslovanskega gospodarstva BEOGRAD — Poslovanje jugoslovanskega gospodarstva je bilo v prvih devetih mesecih zadovoljivo, je na tiskovni konferenci povedal podpredsednik ZIS Gojko Ubiparip. člani ZIS so posebej poudarili, da je v kratkem pričakovati normalizacijo trga z vsemi osnovnimi kmetijsko - živilskimi proizvodi in drugimi izdelki široke porabe, ki jih do sedaj ni bilo dovolj. Na tiskovni konferenci so menili, da je gospodarstvo dobro sprejeto ukrepe ZIS o oblikovanju cen po tržnih razmerah, /endar pa posamezne organizacije, zlasti velja to za avtomobilske tovarne, niso spoštovale dogovora in se nogosto odločajo v škodo kupcev. Obšli so tudi priporočila, nai bi tistim kupcem, ki so avtomobile že vplačali, dobavili vozila po starih cenah. Guverner narodne banke Jugoslavije je na konferenci še posebej poudaril, da devizne rezerve Jugoslavije, ki znašajo kakih 2.6 milijarde dolarjev, še naprej naraščajo. (dd) BOLOGNA — Državno pravdništvo je včeraj predalo zbrano gradivo o umoru rimskega sodnika Maria Amata preiskovalnemu uradu. To je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci pomožni državni pravdnik Mario Luberto, ki je prebral tudi sporočilo, ki ga je sestavil v sodelovanju z vgemi namestniki državnih pravdnikov iz Bologne, ki so doslej raziskovali ozadje umora rimskega sodnika. V prvem delu tiskovnega poročila je poudarjeno, da je dr žavno pravdništvo sprejeto zahteve branilcev odvetnika Paola Andrianija po formalizaciji preiskave. Državni pravdniki so še posebno pozornost posvetili raznim govoricam o nesporazumih in razprtijah s preiskovalnimi sodniki, kar so odločno zanikali. Obenem pa so potrdili uspešnost dosedanjega skupinskega dela, ki je bi lo deležno številnih napadov. Uradni glasnik državnega pravdništva Luigi Persico pa je dejal, da ne more povedati nič stvarnega o dosedanji preiskavi. Ni hotel spregovoriti o predvčerajšnjih za- sliševanjih bivšega rimskega državnega pravdnika in sedanjega predsednika kasacijskega sodišča Giovannija de Mattea ter pomožnega državnega pravdnika Raffaela Vessichellija. Persico je le posredno potrdil, da so uspešno soočili oba sodnika. Spregovoril pa je o različnem ravnanju s štirimi odvetniki, ki so jih aretirali ter z de Mat-teom in Vessiehellijem, katerima so poslali samo sodni poziv, kar naj bi bito po mnenju nekaterih privilegij v okviru kaste preiskovalnih sodnikov. Persico je izjavil, da je državno pravdništvo iz Bologne jasno začrtalo obtožnice proti vsem šestim obtožencem. De Mattea in Vessichellija obtožuje kršenje sodne tajnosti, kar je že ugotovljeno. Štiri odvetnike pa obtožuje podpiranja zločinske dejavnosti in zaradi nadaljevanja preiskave, torej tehničnih pro blemov, so jih tudi aretirali. Preiskavo o umoru sodnika Amata, ki je pred smrtjo preiskoval fašistični terorizem, bo verjetno osebno nadaljeval vodja preiskovalnega urada bolonjskega sodišča, An- gelo Vella. Sodišče bo moralo v nadaljevanju preiskave ugotoviti z balističnimi izvidi povezanost med svinčenkami, ki so jih našli v sodnikovem truplu in naboji, ki so jih dobili v suknjiču Valeria Fioravantija, proti kateremu so že izdali zaporni nalog. Rimski odvetniki, ki so se včeraj zbrali na izrednem zboru, so sklenili, da bodo v znak protesta proti aretaciji štirih delovnih tovarišev do 26. novembra prekinili delo. Na zboru so spregovorili o poteku aretacije in preiskave proti štirim rimskim odvetnikom, kar naj bi vzbudilo precejšnjo pozornost med vsemi tistimi, ki se zavedajo pomena obrambe. Rimski odvetniki so tudi pozvali zakonodajne organe, naj čimprej sprejmejo zakon o kazenski odgovornosti odvetnikov, obenem pa so opozorili, da še vedno ni bil sprejet novi kazenski zakonik, kar omejujejo delovanje sodstva. Stavki rimskih odvetnikov so se pridružili tudi odvetniki iz Beneventa, bolonjski odvetniki pa so na včerajšnjem zboru sklenili, da ne bodo stavkali zaradi aretacije štirih rimskiti kolegov. Padec osebnih dohodkov v SFRJ BEOGRAD — Prišlo je do nepričakovanega padca realnih osebnih dohodkov v letu 1980 za približno 7 odstotkov, po republikah in pokrajinah pa v razponu od 5 - 11 odstotkov — poudarja informacija o gibanju osebnih dohodkov za leto 1981, ki jo je ZIS poslal skupščini Jugoslavije kot informativno dokumentarno gradivo ob osnutku resolucije za leto 1981. Namesto predvidene rasti osebne porabe prebivalstva v višini 3,8 odstotka ocenjujejo, da se bo v končni letni bilanci zmanjšala, medtem ko bo realni osebni dohodek zaposlenih za približno 7 odstotkov nižji. Temu sledi tudi ocena, da stagniranje in zmanjšanje realnih osebnih dohodkov zaposlenih v družbenem sektorju povzroča zmanjševanje kupne moči prebivalstva, kar utegne zmanjšati zanimanje za produktivnejše delo in zaostriti družbene probleme, (dd) Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE 0 BOJU ZOPER DRAGINJO Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL brani pravice potrošniških krogov Preustrojiti in prikrojiti stvarnim zahtevam pokrajinski odbor za cene ter izdatneje izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo potrošne in prodajne zadruge Tonel v Ljubljani V okviru sodelovanja med Mest no konferenco Zveze komunistov Ljubljana in pokrajinskega komite ja KPI za Trst je bil včeraj popoldne v Ljubljani pogovor s sekretarjem pokrajinskega komiteja KPI Claudiom Tonelom., Pogovor, ki so se ga udeležili člani ZKS iz vseh petih ljubljanskih občin je bil namenjen zlasti oceni trenutnih političnih razmer v Trstu in sicer v luči nastanka in delovanja Liste za Trst. Tonel je seznanil poslušalce i družbenimi in gospodarskimi vzroki za nastanek liste, z njeno politiko pri upravljanju mesta in s posle- Tržaško pokrajinsko tajništvo e-notng sindikalne zveze CGIL - CISL - U1L se že dolgo zavzema, da bi pristojne oblasti ukrepale za zavrt je čedalje bolj zaskrbljujočega naraščanja nadrobnih cen, oziroma za ublažitev življenjskih izdatkov, ki bremenijo poprečnega prebivalca naše pokrajine. Ker pa so vse doslej sindikati naleteli na gluha ušesa, se jim je upravičeno zdelo potrebno, da na ta žgoči problem ponovno opozorijo tako širšo javnost kakor in še zlasti dejavnike, ki so za to vprašanje zadolženi. To so ukrenili s sklicanjem tiskovne konference včeraj v časnikarskem krožku, kjer se je zbrala neobičajna množica. Spregovorili s, ji sindikalisti Degrassi, Uboni, Gialuz in Di Turo. V bistvu niso povedali nič novega, vendar lahko to zanje izzveni le pozitivno, oziroma ta okoliščina izzveni gotovo obtoževalno na račun mestne uprave in pokrajinskega odbora za cene, ki deluje v sklepu prefekture. Omenjeni odbor že zopet sodi v delokrog medmini strskega odbora za cene, a o obeh teh inštitucijah sindikalisti menijo, da so takšne kot so docela nepotrebne. To pomeni, da je njuno vlogo treba korenito preustrojiti in ovrednotiti, tako da bo zares ustrezala potrebam in željam poprečnega potrošnika. To z druge strani že zopet pomeni, da morata ta dva odbora pa še druge pristojne oblasti poskrbeti za likvidacijo množečih se špekulacij v trgovskem sektorju, ki z naraščujo-čo inflacijo onesposabljajo kupno moč poprečnega delavca ali uradnika. Po sodbi sindikalistov je omenjena odbora treba docela preustrojiti in s tem prikrojiti stvarnim zahtevam potrošništva, kar pa še vedno ni dovolj. Oblasti, ki so zadolžene za problematiko cen in draginje nasploh, morajo navezati tesne sodelovalne vezi, denimo, s potrošnimi, kakor tudi s prodajnimi zadrugami, poleg tega naj uravnovesijo preveč očitno neskladje med cenami nadrobnega blaga v prosti prodaji in cenami, ki jih uradno določa prefekturni urad. V politiki zaviranja cen bi na primer po mnenju sindikalne zveze morale odigrati pomembno vlogo predvsem Delavske zadruge, sicer pa morajo v tej smeri ukrepati občinske, pokrajinska in deželna oblast s primernim nadzorstvom, katerega smoter naj bo preprečevanje trgovskih špekulacij. K problemu se bomo še povrnili, omenimo naj le še, da bi morale navedene o-blasti poskrbeti za smotrnejšo organizacijo razdelitvene mreže in odpravo nepotrebnih posredništev. vi mini umil ttiiiiiiii n um m mini RAZSODBA KAZENSKEGA SODIŠČA dicami politike meščanske liste. To je bilo prvo tovrstno študijsko srečanje komunistov dveh mest. V pro gramu predavanj v prihodnje, ki bodo predvidoma izmenično v Ljubljani in Trstu, so še naslednje teme: Samoupravljanje v temeljnih organizacijah združenega dela v Jugoslaviji, KPI in zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, okrogla miza na temo «Evropska gospodar ska skupnost - Jugoslavija*, vprašanja ekologije morja in Krasa in kakšna je vloga Trsta in Ljubljane pri uresničevanju osimskim sporazumov. Pred sinočnjim pogovorom se je sekretar pokrajinskega komiteja Tonel srečal tudi s predsednikom mestne konference Marjanom Orožnom. (jp) GOSTOVANJE DRAME HRVAŠKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA Kiklop ali metafora o življenju pred apokalipso svetovne vojne V tržaškem gledališču Rossetti smo gledali delo z vrsto imenitnih igralskih vlog V torek je kot gost tržaškega Teatra Stabile in Italijanske ustanove za prijateljstvo in kulturno sodelovanje z Jugoslavijo nastopila v gledališču Rossetti Drama Hrvaškega narodnega gledališča. Zagrebški ansambel se je predstavil z delom Ranka Marinkoviča »Kiklop*. Gre za dramatizacijo znanega romana, ki priča o življenju v Zagrebu tik pred drugo svetovno vojno, ko postajajo grožnje velikega spopada vedno bolj otipljive. Delo govori o usodah posameznikov, od vagabundov, pa do intelektualcev, ki izgorevajo v rdeči luči pretečega časa in razkrajajoče se družbe. Vsak posamezni lik je torej nosilec neke stvarnosti, ki ni in ne more biti samo osebna, saj zgodovina potiska ljudi v žrelo groze in absurda. Delo je priredil za odrsko reali- Nmimmmmmimmmmmimmmmimiimmmiiiiimiitiiiiiiiiiiiimmmiiiiiimtiiiiimiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiirmmimiiiiiimmiimuiimimmiiitimiit NA VČERAJŠNJEM DOPOLDANSKEM ZASEDANJU Deželna skupščina začela razpravo o reformi psihiatričnega skrbstva Zakonski osnutek je bil že enkrat zavrnjen pred letom dni, ker je med drugim predvideval izvajanje reforme v sodelovanju s psihiatrično univerzitetno kliniko - Dejansko je šlo za bojkot reforme, ki so ga izvedli konservativni krogi Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je r. i včerajšnji seji ponovno vzel v pretres zakonski osnutek o reformi psihiatričnega skrbstva, na osnovi katerega bi morala dežela prevzeti to službo, kot predvideva vsedržavna psihiatrična reforma iz leta 1978. O njem je sicer razpravljal že pred letom dni, proti pričakovanju pa je skupščina zavrnila enega od glavnih členov, zaradi česar je bil zakonski osnutek praktično zavrnjen: po pravilniku je bilo treba čakati šest mesecev za ponovno razpravo o psihiatrični reformi, dejansko pa jih je minilo še enkrat toliko. Predloženi osnutek se v bistvu ne razlikuje od zavrnjenega, tretji »sporni* člen pa je dobesedno enak onemu, ki je pred letom dni praktično povzročil odložitev prehoda psihiatrične osrbe od pokrajin na deželno upravo, kljub temu, da je zakon zadolžil deželo, naj bf že z januarjem lanskega leta prevzela psihiatrično oskrbo. Kaj pa določa tretji člen, ki so ga levica in nekatere druge stranke pred letom dni zavrnile? Med PSIHIATRA TORESINI IN PASTORE OPROŠČENA Zagovorniki spodkopali temelje obtožnice - Tožilec napovedal priziv Pred polno dvorano kazenskega sodišča se je včeraj z oprostitvijo obtožencev končal proces proti psihiatroma Vincenzu Pastoreju in Lorenzu Toresiniju, ki sta bila obtožena nenamernega umora in prikrivanja uradnih aktov. Obravnava, ki ji je predsedoval dr. Brenči (prisedna sodnika sta bila dr. Ligori in dr. Niotra), se je začela ob 9.30 in se je zavlekla vse tja do pol sedmih zvečer, ko je bila, po približno tričetrturnem zasedanju, končno izrečena razsodba, proti kateri je tožilec napovedal priziv. Sodniki so obtožena psihiatra o-prostili, ker so ugotovili, da njuno ravnanje ni bilo kaznivo. To razsodbo je številno občinstvo sprejelo z navdušenim ploskanjem. Predsednik dr. Brenči, ki se je zaradi navdušenja očitno vznemiril, pa je o-stro pripomnil, da so zdravnika res oprostili, to pa zato, ker jima pravno dlakocepstvo ne bi dovolilo na prtiti kake kazni. Včerajšnja obravnava je bila v celoti posvečena govorom tožilca in zastopnika prizadete stranke (v tem primeru moža Marie Letizie Mi-chelazzi poročene Trani), advokata Giordana ter zagovorom štirih branilcev. Teresinija in Pastoreja so namreč branili odvetniki Kostoris, Gregori, De Luca in Battello. Kot smo že poročali po prvi o-bravnavi tega procesa, ki je bila prejšnji teden, se je tragični dogodek, zaradi katerega so sodili psi hiatroma, pripetil 29. junija 1977. Tisto nesrečno popodne je Maria Letizia Trani utopila v kopalni kadi štiriletnega sinčka Fabia, potem pa se je sama prijavila na tržaški kvesturi. Na procesu so žensko obsodili na 10 let kriminalistične u-mobolniee, začeli pa so tudi pošto pek za ugotovitev krivde dveh zdravnikov, pri katerih se je neuravnovešena mati zdravila. Zastopnik prizadete stranke dr. Giordano, ki je govoril prvi, je Pa storeja in Toresinija obtožil površnosti, nemarnosti in nestrokovnosti. Poudaril je sicer, da basa glivce spoštuje, da pa je treba razlikovati med sposobnimi in nesposobnimi zdravniki. Obtoženca sta po njegovem mnenju slaba zdravnika. Dr. Giordano se je zaustavil tudi pri levkotomiji, to je pri posegu, ki ga je Tranijeva prestala in zaradi katerega nai bi bila potrebna večje nege. Žaljivo s je obregnil ob prisotna zdravnika in je zlobno namignil, da je bilo v nedeljo. 26. junija, ko sta psihiatra srečala žen- drugim predvideva, da bi bilo treba izvajati psihiatrično reformo v sodelovanju s psihiatrično kliniko tržaške univerze. Pri tem je treba malo podrobneje pogledati kakšen je sploh smisel psihiatrične reforme: le-ta bi morala namreč sloneti na človeškem pristopu k vprašanju umskega zdravja, na takem pristopu, kot ga je uvedel in nato izvajal, najprej v Gorici in potem v Trstu, Franco Basaglia. V tem Zdravniška potrdila morajo obsegati tudi diagnozo? Državni svet je pred kratkim izdal odlok, da mora zdravniško potrdilo, ki ga zdravnik izda obolelemu delavcu, obsegati tudi diagnozo. Delodajalec mora skratka v podrobnostih vedeti za bolezen svojega uslužbenca, sicer mu ni dolžan izplačati bolezenske doklade. Odlok je seveda izzval pravi val ogorčenja med italijanskim delavstvom, še zlasti spričo dejstva, da zdravniki nočejo pripisati diagnoze na potrdila, ker bi to pomenilo kršitev poklicne tajnosti, po drugi strani pa ker deželna uprava še ni razposlala ustreznih formularjev, ki so po zakonu predvideni za zdravniška potrdila. Kaj vse to praktično pomeni? Za delavce pomeni predvsem zamrzitev njihovih bolezenskih doklad s posledicami, ki si jih lahko predstavljamo. Poleg tega pa takšen odlok krši najosnovnejše pravice do osebnega dostojanstva, ki jih določata u-stava in delavski statut Sindikalna organizacija CGIL je ostro reagirala na ta odlok in pozvala delavce, naj se uprejo takemu poniževalnemu ravnanju in naj se v primeru, da bi jim delodajalec ne hotel izplačati, kar jim pritiče, obrnejo na svoje sindikalne predstavnike. večletnem reformističnem procesu, ki se je zaključil z odobritvijo državnega zakona štev. 180, pa ni sodelovala psihiatrična klinika, kjer so ohranili nekdanje načine zdravljenja in dejansko bojkotirali ter ovirali delo Basaglie. Psihiatri niso pristajali na reformo in nič ne kaže, da bi medtem spremenili svoje mnenje o zakonu, ki jim dejansko odvzema popolno oblast nad umsko prizadetimi. Predlog krščanske demokratske stranke, da bi postala tudi univerzitetna psihiatrična klinika decentralizirana enota nove psihiatrične strukture v tržaški pokrajini in v deželi je bil torej le gola pretveza za ponovno odložitev izvajanja psihiatrične reforme. Pred letom dni zacijo in zrežiral Kosta Spaič, pri tem se je seveda srečal z vsemi težavami, ki jih pomeni dramatizacija romana; izbral je pot krajših prizorov in odlomkov, ki se med sabo prepletajo in tvorijo tako e noten mozaik. Včasih pa se nam je le zdelo, da številni prizori in tudi njihova časovna opredelitev, predstava traja več kot tri ure, brišeta osnovno nit dogajanja in tudi atmosfero. To dejstvo je prišlo še toliko bolj do izraza v Ros-settijevi dvorani, kjer je bilo tudi zaradi akustike, včasih težko slediti govoru posameznih igralcev, pa tudi rožljanje gledalcev s slušalkami za poslušanje simultanega prevajanja je opravilo svoje. Kakorkoli že, nam je predstava le zapustila dober vtis, predvsem zaradi natančne režije in igre. kjer je ansambel zagrebške Drame lahko pokazal svojo umetniško moč. Naj o-menimo vsaj nekaj imenitnih vlog, ki so jih izvedli Rade šerbedžija kot Melkior, Zvonimir Zoričič kot Coro, Zlatko Crnkovič kot Don Fer-nando, Vjenceslav Kapural kot Ma-estro, Saša Debetič kot Viviana, Koraljka Hrs - Kine kot Erika, Boris Buzančič kot Ugo, Petar Dobrič kot neznanec, Etta Bortolazzi kot nora pianistka in drugi. Beseda »drugi* je utemeljena, ker nastopa v igri nad 30 igralcev, neutemeljena pa zato, ker je vsaka vloga, tudi še tako drobna, natančno izdelana, kar pomeni za italijansko občinstvo v Trstu brez dvoma dogodek. Sceno predstave je izdelal Drago Turina, kostume pa je pripravila Diana Kosec. Če želimo pričujoči članek dopolniti s kronistično noto, moramo napisati par besed o občinstvu. Ob začetku predstave se je zbralo v Rossettijevi dvorani še kar lepo število ljudi, med predstavo pa je potem marsikdo odšel, da je bilo ob zaključku občinstvo očitno manj številno. Gledališče ni prisilni jopič, če ti nekaj ni všeč, greš. vendar ni prijetno, da se to dogaja prav ob gostovanju in ob predstavi, ki je le nudila marsikaj okusnega za gledališke ljubitelje. Kakorkoli že, pa si vseeno dovolimo priporočilo, da bi gostovanja le morala pomeniti takšno izbiro predstav, kjer jezikovne pregrade ne pomenijo težko premostljive ovire. Nadaljnjih 5 milijard lir za katinarsko bolnišnico Na predlog odbornika Antoninija je deželni odbor odobril načrt o porazdelitvi finančnih sredstev bolniš-niškim ustanovam FJK za nakup potrebne zdravstvene opreme. Skup- so ga levica in nekatere druge stranke zavrnile (naj k temu dodamo, da ga je poleg KD podprla le Lista za Trst), posledica tega pa je bila zavrnitev zakonskega osnutka v celoti. Rekli smo, da je tretji «sporni* člen zakonskega osnutka dobesedno enak onemu, ki je bil pred letom dni zavrnjen, zaradi česar se tudi tokrat še enkrat odpira to vprašanje. Že včerajšnja razprava, v katero so posegli svetovalci Tonel (KPI), Cavallo (DP), Barazzutti (PDUP), Casula (MSI), Ermano (PSI), Per-sello (KD) in Giuricin (LpT) je pokazala, da so pogledi svetovalskih skupin o tem vprašanju različni. Tudi socialist Ermano, predstavnik večine, je glede tega predloga v imenu skupine izrazil resne pomisleke, tako da se bo na današnji seji gotovo razvila široka razprava o vlogi psihiatrične . klinike. Naj še dodamo, da je komunistični svetovalec Tonel predlagal, naj bi dežela, jr spomin na Frahca. Ba-saglio in njegovo delo letno podelila tri štipendije študentom psihiatrije. iiiiHiiMiiiiiiiiiMfiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiintmiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiMiiiiiiMiiiimiiiiniMiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiMimiiiiiiimiia FABIO VALENCICH JE IMEL VEČKRAT OPRAVKA S TUKAJŠNJO PRAVICO Tržaški neofašist aretiran v Rimu Zaplenili so mu ukradeni in ponarejeni osebni izkaznici Na univerzi so lasisti napadli in pretepli demokratična študenta Na pobudo Združenja aktivistov in Zveze vojnih invalidov PROSLAVA OB OBLETNICI II. ZASEDANJA AVNOJ Z' no je porazdelil 20 milijard in 900 milijonov lir, ki jih je črpal iz letošnjega državnega zdravstvenega sklada in iz nakazil, ki jih za te posege namenja deželni zakon št. 27. Najvišja prispevka sta odpadla na ustanovo združenih bolnišnic iz Trsta in na videmsko civilno bolnišnico: tržaška bolnišniška ustanova bo prejela pet milijard lir za nov katinarski kompleks in eno milijardo lir za splošno in druge bolnišnice, ki jih upravlja ista ustanova. Na o-troško bolnišnico Burlo Garofolo je odpadlo 900 milijonov lir, ravno toliko tudi na goriško civilno bolnišnico. Ukrep deželnega odbora je posebno važen za katinarsko bolnišnico, ki je v kratkem roku prejela preko : 22 milijard lir s katerimi bo lahko zaključila dela in nakupila potrebno opremo. IMIIIIIlllimmmilllHIIMIIMIIIIIimmilliUIMlMIIIIMtiMUtlliiiillMIIHMIMUlllllllMIIMIIIIIimillllMMIIIMIIIHI V TOREK V KULTURNEM DOMU Ensemble di Venezia gost Glasbene matice Bilo je to prvo gostovanje povsem italijanskega ansambla pri G M V torek je bil v Kulturnem domu na sporedu drugi sezonski koncert GM, na katerem je nastopila skupina Ensemble di Venezia. Šlo je za pomemben nastop, saj je to prvi povsem italijanski ansambel, ki je gost GM (doslej so gostovali le italijanski solisti), poleg tega pa je skušal koncert približati slovenski publiki, kar se ustvarja novega na glasbenem področju s posebnim poudarkom na Italiji in Trstu. Komorno skupino Ensemble di Venezia so tudi ustanovili pred osmimi leti z namenom, da bi izvajali manj poznana dela. Na koncertu so podali a-vantgardne skladbe, vendar nastop na splošno ni bil uspešen. Ansambel je tokrat nastopil v okrnjeni sestavi in sicer z violinistom Giovannijem Guglielmom, violistom Aleardom Savellijem, kontrabasistom Mariom Pitziantijem, oboistom Brunom Bal-danom in klarinetistom Giorgiom Brezigarjem. Koncert se je pričel s skladbo za violino solo Bruna Mademe (1921 -1973), enega prvjhjtalijenskih skladateljev, ki so se zanimali za avantgardno glasbo. Sledili so Trije stavki za violino in klpripet Alessandra Mirta (Trst, 1925) in Trije madrigali češkega skladatelja Buhuslava Bartinuja (1890 - 1959), v katerih sko, morda prevroče in se jima ni ljubilo delati. Ob tej ceneni pripombi je posegal branilec Battello. ki je predstavil poročilo meteorološkega inštituta in je tako dokazal, da je tistega dne deževalo. Odv. Giordanu je sledil javni tožilec dr. Coassin, ki je bil v svojem nagovoru precej šibak. Imel je namreč prav malo trdnih elementov, na katere bi se pri zahtevi kazni mogel opirati. Vsekakor je za Pastoreja, kot primarija z večjo odgovornostjo, zahteval dve leti ječe. za Toresinija pa 1 leto in šest mesecev. Kot dodatno kazen je tudi zahteval, naj bi oba suspendirali iz službe za določeno obdobje. štirje branilci so se problematične tematike lotili z raznih zornih kotov .Med njimi je odv. Battello, ki je govoril kot zadnji, analiziral juridično utemeljenost obtožbe. Poudaril je, da sta se zdravnika strogo držala poklicne etike in da jima v tem smislu ne gre ničesar očitati. Počasi je tako spodkopal tudi temelje vsake posamezne obtožbe. Med drugim so branilci, ki so se večkrat navezali na procese psihiatra Basaglie, očitali javnemu tožilcu pristranskost in predsodke do Basaglieve šole. Končno pa smo morali ugotoviti, da niso bili to le predsodski javnega tožilca, kar so neizpodbitno dokazale Brencijeve besede. VČERAJ NA SEDEŽU DEŽELNE RADIJSKE POSTAJE V TRSTU Prva tekmovalna oddaja «Meddvema ognjema» Agenti Digosa so včeraj zjutraj v Rimu aretirali znanega tržaškega neofašista Fabia Valencicha, ki je v našem mestu imel večkrat opravka s pravico. Ob aretaciji so mu zaplenili ponarejeni osebni izkaznici z lažnim imenom, ki so ju pred časom ukradli v neki občini v Kampaniji. Okoliščine aretacije mladega tržaškega neofašista, ki je bil med drugim lani vpleten v izgrede na univerzi, niso še povsem jasne. Kaže pa vsekakor, da je preiskava povezana z delom treviških preiskovalcev, ki so pred približno enim mesecem zasačili v bližini mesta oboroženo fašistično tolpo. Med a-retiranimi je bil tudi tržaški neofašist Falcioni. Poleg te niti pa je baje aretacija Valencicha povezana tudi s preiskavo o vrsti ropov v Rimu in okolici, točnejša vzročna vez pa vsekakor ni znana. Po aretaciji mladega neofašista, ki so ga tržaški prizivni sodniki pred nekaj dnevi oprostili zaradi lanskoletnih izgredov na univerzi, se je tudi v našem mestu in bolj na široko v deželi, začelo mrzlično delo krajevnih preiskovalcev. Kaj se plete v ozadju ni znano, očitno pa agenti tukajšnjega Digosa sumijo, da se za kulisami prede nevarna mreža. Aretacija Valencicha v Rimu le še potrjuje domnevo, ki smo jo zapisali ob aretaciji neofašistov v Trevisu: kazno je, da se krajevni skrajnodesničarski krogi zopet vključujejo v vsedržavno prevratniško organizacijo, da obnavljajo tiste stike in tisto vlogo, ki so jo imeli za časa Frede in Venture v najbolj vročih letih strategije napetosti. Naj ob koncu omenimo še dogodek, ki sicer z aretacijo Valencicha ni povezan, dokazuje pa, da se pre-tepaška aktivnost skrajnih desničarjev v našem mestu stopnjuje. Aktivisti misovskega univerzitetnega združenja Fuan so včeraj zjutraj na univerzi pretepli demokratična študenta, ki nista hotela sprejeti njihovih letakov o bližnjih volitvah predstavnikov študentov v upravna telesa univerze. Grob izpad je izzval odločen protest demokratičnih sil, ki so zahtevale, naj pristojni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se končno prepreči škvadristično nasilje. Drevi občinski svet v Zgoniku Drevi se bo ob 20. uri sestal zgoniški občinski svet, ki bo med drugim glasoval o resoluciji o globalni zaščiti slovenske narodnostne Včeraj je v velikem avditoriju deželne radijske postaje stekla v eter tekmovalna oddaja Med dve ma ognjema, ki je lani doživela precejšen uspeh. Oddaja je namenjena dijakom tretjih razredov naših višjih srednjih šol, oziroma de setim tekmovalcem, ki zastopajo razred in skušajo čim bolje odgovarjati na sklope vprašanj, ki se dotikajo različnih tematik, predvsem pa splošne kulture in učne snovi, pa tudi takih argumentov, ki so mladim blizu. Oddaji sledi tudi dbčinstvo, ki je sestavljeno predvsem iz sošolcev nastopajočih in ki burno navijajo za svojo eki po, tako da je oddaja kar se da živa. Letos je v primerjavi z lanskim letom prišlo tudi do nekaterih sprememb, saj se bo tekmovanje Med dvema ognjema razprostrlo skozi sedem mesecev in bo prav toliko neposrednjih prenosov, v zadnjih od daji pa se bodo srečale ekipe, ki so dosegle najvišje uvrstitve in skušale osvojit i končno nagrado, ki je zelo bogata. Včerajšnja prva oddaja v te i sezoni je privabila v avditorij le skromno občinstvo, kar je tudi ra zumljivo, saj je šlo za uvod v tek movanje in naši šolarji niso še dovolj razgreti. Poudariti pa je tre bo, da je v letošnji zamisli Mariu če Oficije. ki oddajo tudi vodi. ne kaj novosti, med katerimi je tudi sodelovanje priznanega slovenskega popevkarja zabavne glasbe. Včeraj je bila gostja oddaje Neca Falk, ki je v živo predstavila dve svoji popevki in s tem še popestrila oro gram, v katerem sodelujejo med drugimi tudi Gregor Pertot, pianist Aleksander Vodopivec in še mladi glasbeniki naše Glasbene matice. Pa preidimo k včerajšnjemu tekmovalnemu delu Med dvema ognje ma. Spoprijele so se ekipe poklic nega zavoda za industrijo in obrt iz Trsta, strokovnega zavoda za trgovino iz* Gorice in trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois iz Trsta. Tekmovanje je bilo vseskozi napeto, predvsem po zaslugi obeh tržaških ekip, medtem ko so Gori čani kaj kmalu izpadli iz boja za prvo mesto. V delno opravičilo jim je to, da so se vprašanja res ne- koliko . bolj nanašala na tržaško stvarnost, čeprav bi bilo v bodoče zaželeno, da bi se kako vprašanje nanašalo specifični, na goriško uro blematiko. Pa tudi kriterije zapi sovanja odgovorov bi bilo treba po stražiti, da ne bi prišlo do špeku lacij in pravilne odgovore bi bilo nemara treba posredovati takrat, ko so vsi tekmovalci že oddali svoje liste. Vsekakor naj za kroniko zapiše mo, da so včeraj osvojili prvo me sto dijaki žiga Zois, drugo poklicnega zavoda za industrijo in obrt. medtem ko so tretje uvrščeni do bili za tolažilno nagrado grafiko Marjana Kravosa. Prvi dve ekipi sta se fako uvrstili v nadaljnje tek movanje. skupnosti in bo ustanovil posvetovalno komisijo -za kulturo in šport. Zasedanje mešane jugoslovansko-italijanske komisije V torek in včeraj je zasedala v Trstu mešana jugoslovansko-italijan-ska komisija, ki je obravnavala vsa vprašanja v zvezi s tisto lastnino, ki se v okviru jugoslovanske zakonodaje pušča v last oz. uporabo o-sebam, ki so optirale za italijansko državljanstvo in so prej prebivale na ozemlju, priključnemu Jugoslaviji po mirovni pogodbi z Italijo. Dogovorjeno je tudi ustrezno besedilo protokola, na podlagi katerega bo izdelana tako imenovana lista »A* do največ 500 primerov, kolikor jih predvidevajo sporazumi med Italijo in Jugoslavijo z dne 3. julija 1965. Do sedaj so pristojni organi obeh strani ugotovili približno 430 primerov, italijanska stran pa ima možnost, da do konca t.l. prijavi še dodatne primere. Sporazum glede teh vprašanj, ki so bila odprta petnajst 'et, predstavlja pomemben doprinos k na-daljnemu razvoju dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki so bili poudarjeni z uresničitvijo osimskih sporazumov. Jugoslovansko vladno delegacijo na tem sestanku je vodil dr. Jovan Paunovič, pomočnik zveznega sekretariata za finance, italijanske pa dr. Massimo Casilli d’Aragona, veleposlanik v zunanjem ministrstvu Nič več uvoza železarskih izdelkov skozi Tržaško? V uradnem vestniku italijanske republike z dne 15. t.m. je bil pri občen zakonski odlok, po katerem ni tržaška carinska uprava več po oblaščena za carinjenje železarskih izdelkov iz držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti. Pretežno gre v tem primeru za vzhodnoevropske države. Trgovin ska zbornica je spričo tega našlo vila protestne brzojavke tržaškim parlamentarcem, finančnemu mini atru Revigliu in ministru za zuna njetrgovinske posle. se je vpliv češke narodne glasbe prepletal z impresionističnim stilom. V drugem delu koncerta smq prisluhnili skladbi za violino in klarinet Giulia Viozzija (Trst, 1912), skladatelja, ki kljub vplivom sodobnega glasbenega stila ohranja izrazito melodično ekspresivnost in oblikovno jasnost. Zaključna skladba pa je bil Kvintet v g molu, op. 39 Sergeja Prokofjeva (1891 - 1953). v.orda je bila ta skladba najučikovitejša prav zaradi zanimivih ritmičnih in harmoničnih kombinacij, . vendar celoten koncert publike ni navdušil. Res je avantgardna glasba precej zapostavljena, širše občinstvo ima le malokdaj možnosti, da ji prisluhne in je zato pravzaprav ne pozna, vendar so bila izvajanja na nezadovoljivi ravni. Orkester Paillard za Koncertno društvo Drugi gost letošnje sezone Tržaškega .koncertnega društva v Ros-settiju je bit v ponedeljek Komorni orkester Paillard iz Pariza, ki je sicer že star znanec tržaškega koncertnega občinstva. Orkester sestavlja dvanajst godbenikov, vodi pa ga Jean FrancOis Paillard. Orkester se posveča pretežno klasičnemu komornemu repertoarju, sega pa tudi po sodobnejših delih. Tokrat se je občinstvu v nabito polni dvorani Politeama Rossetti predstavil s kar štirimi Vivaldijevimi koncerti ter s po enim Locatellije-vim in Pergolesijevim koncertom, skratka z glasbo sedemnajstega in osemnajstega stoletja. Precej pomlajen od sestave, ki smo jo poslušali pred dvema letoma, se je orkester tudi tokrat pred stavil kot prefinjeno komorno telo, katerega sicer briljantno muziciranje pa je vendarle pretirano usmerjeno k iskanju preciozizmov. ki če-sto zanesejo godce in površinsko pa čeprav akademsko muziciranje. V sestavi predstavljajo boljši del violine, manj prepričljiva sta čelista. kot virtuoz pa nedvomno izstopa prvi violinist Gerard Jarrg, ki je zlasti v Vivaldijevem Koncertu za violino v D duru op. 3 št. 9 izpričal vrhunske odlike tako v tehniki muziciranja, kot v oblikovanju tona in filigranski preciznosti v izdelovanju fraz. V dodatku je orkester zaigral še lahkotno ir precizno izvedeno Hand-lovo gavotto. (jk) • Jutri, 21. t.m., bo ob 20.30 na sedežu Instituta Goethe v Ul. Co-roneo 15 koncert jazza,- na katerem bo nastopil Trio Cecchelin. .............. Včeraj je bil v prostorih Zgod®" vinskega odseka spominski vee® ob obletnici II. zasedanja AVNOJ, ki sta ga priredila Združenje aktiv -stov osvobodilnega gibanja n® lT' žaškem in Odbor zveze vojnih rt' validov NOV. _ Kratke spominske svečanosti se je udeležilo lepo število aktivista med gosti pa so bili tudi predsea-nik SKGZ Boris Race. general” konzul SFRJ Štefan Cigoj in konzul Nevenka Kovačič. . Včerajšnja je bila prva letosnj proslava 29. novembra, dneva > pred 37 let, ko so v Jajcu pos]aV‘ li temelje novi Socialistični feder8' tivni republiki Jugoslaviji. Ta Pra nik je največji državni jugoslova8" sk praznik, praznik »nove samoupravne in neuvrščene Jugoslavije, ki uživa V vsem svetu ugled in sP£ štovanje in ki je sad krvi in " tev vseh jugoslovanskih narod® ' tudi slovenskega naroda, torej 1 " di sad krvi in žrtev pripadruK® naše narodnostne skupnosti*. je poudarila Neva Lukeš. ki Je svojem govoru poudarila pomen t ga praznika in na kratko oris** temeUna načela, na katerih slom jugoslovanska notranja in zunanj politika. , ■. Ob tej priložnosti je Združen aktivistov sklenilo izročiti pl**?, zveze združenja borcev NOV J® goslaviie Marici Škabar. Priznan je Škabar jeva prejela 21. julij8.11 dan vstaje slovenskega naroda sKU paj z aktivistkama Anico Udovič vo in Emo Kerševanovo. Ker * Marica Škabarjeva ni mogla o® ležiti podelitve priznanj v Ljubija ni. so ji aktivisti nameravali čiti priznanje med včerajšnjo ,** vesnostjo; njeno zdravstveno stan pa ji ni dovoljevalo, da bi b»* prisotna na proslavi 29. novembra-zato je nriznan.ie iz rok gen. konzula SFRJ Cigoia v njenem imen prevzela Alma Resitz. Proslavo je zaključil dekliški ski zbor KD Vesna iz Križa, ki J* pod vodstvom Piie Cah ubrano zapel pesem Iva Minattija Kurirce*. Vodopivčevo Skrinja orehova. bP" skovarjevo Home on the range-belokranjsko Igraj kolce, ter w monitijevo Bolen mi leži. Na sliki: Alma Resitz je v imen« bolne Marice Škabar prevzela P11' znanje, ki so ji ga dodelili ob D0*" vu vstaje slovenskega naroda. Včeraj je namestnik državne#* pravdnika dr. Staffa zaslišal v k'’ ja Valentinija, ki je obtožen razpečevanja kokaina. Zasliševanje * je sicer nekoliko zavleklo, tako d se bo verjetno nadaljevalo tud danes. PD SLAVEC Ricmanje - Log priredi 22. in 23. novembra v Kulturnem domu v Ricmanjib II. RAZSTAVO DOMAČIH VIN Poskrbljeno za jedačo in pijačo. Zabaval vas bo ansambel »POMLAD*. Vabljeni! Pismo uredništvu Št- o poitalijančenih priimkih Spoštovani tov. urednik, pismo Stojana Spetiča v zvezi s poitalijančenimi priimki rta je spravilo z dežja pod kap. Naj razložim zakaj. V prvem dopisu, ki ste ga objavili na to temo, je bil naveden kot primer človeka, ki se v italijanskem nmbientu izdaja za Italijana, v slovenskem pa proglaša za Slovenca, neki prof. Tierazzi s tržaške univerze. Aluzija name je bila več kot jasna, toda vsa stvar se mi je zdela preveč zastarela, da bi bila vredna protesta. V svojem komentarju na ta dopis Spetič tiste prozorne kamuflaže ni spoštoval in URBI ET ORBI razglasil, da je prof. Benko z ljubljanske univerze, ki ga nimam čast poznati, s Tierazzijem imel v mislih mene. Dogodek mi je dokazal, kako zmotno je, če si utvarjaš, da se ljudje zani majo za tvoje zadeve in delo. Prepričan sem bil, da vsi vedo, da je prof. Pierazzi že leta uradno mrtev in pokopan Sedaj pa odkrivam, da o tem ne ve niti uredništvo časopisa, s katerim že dolgo redno sodelujem. In prav članki, 'a jih dobrohotno imate vredne svojega lista, so vzrok, da Vam pišem. Kajti neprijetno bi bilo, če bi bralci mislili, da ne prakticiram tistega, kar pridigam. Upam, da boste rrijazni in objavili moje pis.no; A; da ne bo ostalo sa- mo pri osebni zadevi, dovolite, da na kratko še povem, kakšne izkušnje sem imel pri zamenjavi priimka. Ne bi se strinjal s Spetičem, da gre za kompliciran postopek. Zatakne se lahko samo na začetku, ! o je tre-ba stakniti odlok, s katerim so fašistične oblasti spremenile originalni priimek v italijanskega. Za j" je treba stopiti v državni arhiv (j5* je v Trstu v Ul. Lamarmora) ,n plačati pristojbino. Nato je treba nasloviti prošnjo na kvesturo in " pridati poleg omenjenega dokumenta še družinski list. Če se ne motim, je to vse. V mojem primeru je bil* prošnja rešena v nekaj tednih. Seveda pridejo nato n - vrsto nevšečnosti z obnovitvijo ostalih dokumentov (od potnega lista do vozniškega dovoljenja) in morebitna škoda, K' jo imaš v poklicnem življenju. Kajti, priznajmo si, še danes je v nekaterih ambientih tvegano, če Se proglašaš za Slovenca. A to je druga plat medalje in odvisi, po mojem, od spoštovanja, ki ga imaš do samega sebe. Vaš Jože Pirjevec Op.ur. Za uredništvo ni bilo nikolj nobenega dvoma o tem, da se n®5 sodelavec piše Jože Pirjevec in ne drugače, saj ga tako tudi podpisuj*' mo pod njegove članke. Zdi pa >* nam pravilno, da je — kolikor je t°K dvom morebiti obstajal pri n drugam — zadevo sam postavil na Pra' vo mesto. Gledališča SSG Danes, 20. t.m., ob 19.30 bo Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostovalo v Kranju s Pirandellovo komedijo «človek, zverina in eed-n°st» in ob 12. uri z «Bazovico*. AVDITORIJ Danes, 20. t.m., se začne ciklus vštirje italijanski avtorji*. Prva Predstava «Kros in Priapo* Carla kkrulia Gadda s Patrizio De Claro. “formacije in abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti ter Pfi blagajnj gledališča Rossetti pred pričetkom predstav. * * * /• * * * V nedeljo bo ob sodelovanju s tr-«skim sedežem RAI in [deželnim ieatrom Stabile ter gledališčem »erdi drugo srečanje v okviru no-,ega cikla. Po začetku z . Vivaldi-se bo predstavil pihalni an-sambel gledališča Verdi pod vodstvom Sergia Siceardjja, ki se je Ze 'Uveljavil v preteklih letih. Na Programu so izvirna dela za tovrst-ne. ansamble Johanna N. Hummla, “°ni?ettija in Ludwiga van Beethov-na. Ansambel sestavljajo člani Ver jujčvega orkestra, ki so se združili Ptfd dvema letoma za izvajanje pomembnih del iz komornega reper-‘nnrja, ki se poredkeje pojavljajo " koncertnih dvoranah/ Za nedeljski koncert se danes zadnja prodaja vstopnic po enotni JgUOO lir pri blagajni v Pasaži VERDI Jutri ob 20. uri četrta predsta-Rossinijeve opere «Pepelka». 7^ B/F. Blagajna gledališča bo zaprta, jutri pa bo delovala redno. Kino ^rtston Zaprto. "kdonale Zaprto. *"Tn 16.30 «Ho fatto splash». Mauri-zio Michetti. Barvni film. 16.30 «L’aereo piu pazzo del „ m°ndo». Barvni film za vsakogar, rtkcelsior '16.30 «Tranquille donne di campagna*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom, "rattacielo 16.00—22.15 «Mia moglie ,® una strega*. Renato Pozzetto. Eleonora Giorgi. Barvni film. *e“*ce 16.00 «Fico d’India». Renato pozzetto. Barvni film za vsako- Mgar- t?.lgn°n Zaprto. .uodrammatico Zaprto. Aurora 16.00 «Zucchero, miele e pe-Peroncino». R. Pozzetto, E. Fe-nech, p Franco. Barvni film. t-ristallo 16.00 «American Gigolo*. .Barvni film. Prepovedan mladini Pod 18. letom 'tttorio Veneto 16.15 «La vera sto-rja della monaca di Monza*. Z. Kerova, M. Cutini. Prepovedan ..mladini pod 18. letom. taPitol 16.30 «A muso duro*. Barvni film za vsakogar, moderno 16.30 «Napoli... la camorra sfida, la citta risponde*. Barvni ' Dim za vsakogar. !f- - : (^Čestitke [ Danes praznuje 20. obletnico po-SILVA in SERGIO ter ERNE “JA in MIRANDO, še mnogo let ?kupncga življenja jim želijo sinovi m hči ter Marija z družino. Jasmina in Devan čestitata očku DARJANU in teti MARIJI za rojstni ?an in obenem tudi za god. Da bi D*la še vrsto let zdrava in nasmeja-na. je želja vseh ostalih. Danes praznuje rojstni dan VIKTORIJA KOŠUTA iz Križa. Vse najviše ji želi Ivanka z družino. Križu praznuje rojstni dan JOSIP SULČIČ. Da bi kaj kmalu okreval, mu želijo žena Ivanka ter s*nova Branko in Mario z družino, J?3'! Andrej pa mu pošilja koš polkov. OBČINA DOLINA RAZPIS ZASEBNE LICITACIJE ZA POPRAVILO IN ASFALTIRANJE OBČINSKIH CEST, Občina Dolina razpisuje v smislu čl. 1/b zakona št. 14 od 2. 2. 1973 zasebno licitacijo za popravilo in asfaltiranje občinskih cest. Osnovna vrednost del znaša 116 milijonov 852.642 lir. Zainteresirani lahko zaprosijo za ponudbo k licitaciji na kolkovanem papirju v roku 10 dni od dneva objave v deželnem uradnem listu. Prošnje za ponudbo ne obvezujejo občinske uprave. Občinski tajnik dr, Casimiro Cibi Dolina, 15. novembra 1980 župan Edvin Švab SLOVENSKO S STALNO _ 'GLEDALIŠČE V TRSTU EPHRAIM KIŠHON BTL J£ ŠKRJANEC (vesela žaloigra v dveh delih) v soboto, 22. novembra, ob 19.00 SLOVE« • KULTU8HG . TABOR *■ Lutkovno gledališče «JOŽE PENGOV« iz Ljubljane gostuje danes, 20. t.m., ob 9.30 in ob 10.45 ter jutri, 21. t.m., ob 8.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Jutri, 21. t.m., ob 11. uri v Kulturnem domu na Proseku. V nedeljo v Trstu brigadirski popoldan Mladinski, odbor SKGZ priredi v nedeljo, 23. t.m. v Trstu srečanje zamejskih brigadirjev, ki so sodelovali na mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji in v Jugoslaviji. Namen srečanja, ki bo na stadionu «1. maj* (Vrdelska cesta) s pričetkom ob 16. uri, je, omogočiti snidenje zamejskih brigadirjev in neposredno seznanjati širši krog mladih z brigadirskim življenjem, ki je po svoje enkratno doživetje. Na programu je med drugim krajši brigadirski kulturni spored ter predvajanje diapozitivom o MDA '80. Srečanja se bodo udeležili tudi brigadirji obmejnih OK ZSMS iz Nove Gorice, Tolmina, Sežane in Kopra. Na nedeljsko brigadirsko srečanje v Trstu so še posebej vabljeni vsi tisti mladinci, ki so se v zadnjih letih udeležili MDA ter pohoda AVNOJ. Vabljeni so tudi Usti, ki so se leta 1976 udeležili solidarnostne akcije zamejske mladine v Bardu (Beneška Slovenija) ter vsi «starejši mladinci*, ki so takoj po vojni sodelovali na raznih MDA v Jugoslaviji. Vsem brigadirjem priporočamo, naj ne pozabijo brigadirske srajce. Obvestilo Kmečke zveze DEŽELNI ODBORNIK DE CARLI NA SKUPŠČINI DELAVCEV DEŽELA PONUJA DVE MILIJARDI LIR ZA REŠITEV OBRATA TEC FRIULI Danes skupščina delničarjev družbe, na kateri bo dežela orisala svoj predlog - Sele po sanaciji podjetja je pričakovati vstop novega delničarja DEŽELNI ODBORNIK ZANFAGNINI OBISKAL SOVODENJSKO ŽUPANSTVO vinogradnikom Prosveta -'Pluženje siaršev Trgovskega teb-•Učriega zavoda «žiga Zois* — Trst vabi vse starše in prijatelje, da se beležijo predavanja' dr. DANILA SEDMAKA «Mamila v družbi in med našo mladino*. Predavanje bo da-nes. 20. t.m., ob 19. uri v fizikalnici ^veda. Pred tem ob 18.31) bo še pobilo o stanju na šoli. PD Rdeča zvezda obvešča svoje elane in prijatelje, da je v teku nabiralna akcija za nakup novih o-hlek pevskemu zboru. . PD Rdeča zvezda vabi vse člane T*) Prijatelje na «Redni občni zbor*, bo jutri, 21. novembra, ob J0.30 v društvenih prostorih. . PD Slavec 'obvešča vinogradnike 55" Ricmanj .in Loga, da bo v prihodnjih dneh •predstavnik društva *hiral vzorce letošnjega pridelka Za 2. razstavo domačih vin, ki bo V Kulturnem domu v Ricmanjih 22. hi 23. t.m. Razna obvestila; V Prosvetnem demu na Opčinah gostuje v nedeljo, 23. novembra, ob 16.30 pevski zbor ((Slovenski šopek* iz Mačkolj pod vodstvom Ljube Smotlak. PD Primorec — Trebče vabi na gostovanje amaterskega odra »Jaka Štoka* s komedijo «GOSPOD EV-STAHIJ S PROSEKA* v soboto, 22. t.m., pb. 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. PD Primorec — Trebče priredi jutri, 21. t.m., od 20. do 22. ure, v soboto,. '22. .. t.m., cd 18, dp; 22,, ure in v nedeljo, 23. t;m., od 10. do 13. ure vLjudskem,,-.domu „y, Trebčah »sejem knjige*. Vabimo te, da si knjige ogledaš! Proslavo oktobrske revolucije priredi sekcija KPI Starc - Pertot danes, 20. t.m., ob ^.30 v dvorani ŠD Primorje s sodelovanjem domačega pevskega zbora Vasilij Mirk in har inonikarskega ansambla. V sklopu športnega združenja Bor bo začel že v prihodnjih dneh delovati »Krožek za rekreativno udejstvovanje — Trst*, ki ga sestavljajo naslednje organizacije: Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Vsedržavno združenje partizanov Italije za tržaško pokrajino. Namen krožka bo nuditi članom vseh teh organizacij (v glavnem gre za starejše osebe) športno rekreacijo v obliki primerne telovadbe, balinarske ter šahovske sekcije ter še drugih rekreativnih dejavnosti, vse v interesu boljšega zdravstvenega in psihičnega počutja u deležencev. Gre za zelo pomembno pobudo, ki bo po našem naletela tudi med aktivisti dovolj zanimanja. Zato naprošamo vse aktiviste, ki bi se želeli 1 vpisati v omenjeni krožek, da se čimprej zglasijo osebno ali po telefonu na našem sedežu " Ul. Petronio 4, telefon 733086 vsak dan Od 10. do 12. ure. Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, da morajo prijaviti najkasneje do 29. novembra količino pridelka leta 1980. Prijave vina sprejemajo pristojni občinski uradi, za tržaško občino pa tudi občinske izpostave. Pridelek vina lahko vinogradniki prijavijo tud v uradih Kmečke zveze ob uradnih urah. Za dolinsko občino sprejemajo prijave vina na županstvu, od 8. do 11. ure, v sobi številka 5. Kdor bi ne mogel na županstvo, lahko prijavi pridelek vina v naslednjih krajih, kjer mu bosta na razpolago uradnik občinske uprave te- uradnik Kmečke zveze: Prebeneg: občinska hiša, danes, 20. novembra, od 17. do 19. ure; Mačkolje: občinska hiša, jutri, 21. 11.. od 17. do 19. ure. Obenem bedo vinogradniki lahko vpisovali tudi osmice za leto 1980 -1931. Za nabrežinsko občino sprejemajo prijave vina na županstvu, soba 16. od 9. do 11,30. Kmečka zveza bo tudi v nabrežinski občini organizirala službo izpolnjevanja prijav po vaseh in sicer: V šempolaiu. v starem otroškem vrtcu, v ponedeljek, 24. 11., cd 16.30 do 18.30: v Nabrežini, v prostorih občinske knjižnice, v torek, 25.11., od 16.30 do 18.30: v Cerovl.iah pri Antoničevih (št. 34), v sredo, 26. 11., od 16.30 do 18.30; v Mavhinjah, v prostorih občinske izpostave, v četrtek, 17. 11.. od 16,30 do 18.30. V ostalih^okoliških občinah sprejemajo prijave vsak dan v občinskem tamištvu. od 9. do 12. tire. V prijavi je 'treba med drugim navesti tudi davčno številko (codice fiscale) ter površino vinogradov. Prosimo torej vinogradnike, da ne pozabijo na te podatke. Tajništvo Kmečke zveze Šolske vesti oa&er za oralu« značko vabi predstavnike posameznih osnovnih in srednjih šol na sestanek, ki bo jutri, 21. t.m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. Zaželena čimvečja udeležba. Prispevki Za obnovljeni dom »Albert Sirk* v Križu darujeta podjetji Agrofo-' rest 100.000 in Centralsped 100.000 Kr. " Ob otvoritvi obnovljenega doma »Albert Sirk* v Križu daruje podjetje Mercantile 400.000 lir za ŠD Mladina in KD Vesna. '•N.............................................................................1,11 Včeraj -> danes Danes, ČETRTEK, 20. novembra SREČKO ^°nce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.30. — Do'žina dneva 9.18. — Lu-na vzide ob 16.49 in zatone ob 4.22. Jutri, PETEK, 21. novembra MARIJA Treme včeraj; na j višja temperatu-ra 11,3 stopinje, najnižja 8,5 stopinje, ob 18. uri 10 stopinj, zračni tlak 1021,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 90odstotna, nebo pooblačeno ? slabo vidljivostjo, morje mirno, temperaturo morja 13,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Mitja Kocjan, Daniela Hrovatin, Sara Rozzi, Robota Cicogna, Micbele Bole, Ales-5*a Bordon, Cinzia Garbin, Ermes Braidot, Andrea Deschmann. UMRLI SO: 84 letni Giorgio Titz, 8-o Zanfagnini v pogovoril s člani občinskega sveta). Kitarist Alirio Diaz drevi v avditoriju Drevi ob 20.30 bo v deželnem avditoriiu v Gorici nastopil južno• ameriški kitarist Alirio Diaz. Koncert sedi v okvir glasbenih srečanj. ki jih pr ir e~ a jo goriška občina. združenje glasbenikov naše dežele ter glasbena mladina Italije. Alirio Diaz se je rodil leta 1923 v Venezueli, študij glasbe je dokončal v Caracasu, potem pa se je izpopolnjeval v Madridu. Tu se tudi začenja njegova blesteča pot, ki ga vodi k vedno bolj znanim učiteljem. Regino Sain de la Maža ter Andres Sepovia sta njegova velika učitelja. Leta 1951 se začenja njegova uspešna glasbena kariera s koncerti domala po vsem sve‘tu. Na sporedu drevišnjega koncerte So renesančne in baročne skladbe ter španska in latinsko-ameriška Našli ukradena avtomobila Agenti tržiškega komisariata javne varnosti so na področju Tržiča našli dva ukradena avtomobila. Tako so v Ulici del le Portanzie našli fiat 500, ki so ga neznanci pred kratkim odpeljali Pietru Zottiju iz Štarancana. V neposredni bližini nove bolnišnice, v okraju San Polo, pa so našli zapuščen fiat 500, ki so ga ukradli AJessandru Segatu Razstave V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo jutri, ob 21. uri odprli zanimivo razstavo barvnili fotografij zagrebškega umetnika Željka Borčiča. Odprta bo do 10. decembra. glasba. AgricolaDO SEJEM KMETIJSKIH STROJEV IN PRIDELKOV TEKMOVALNA IN PRODAJNA RAZSTAVA DVORIŠČNIH ŽIVALI SREČANJA TEKMOVANJA - ATRAKCIJE 29. november — 8. december 1980 URNIK: od 9. do 17. ure />XJ\ ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, I 0BMT IN KMETlJSTVO GORICA g oži 2 ta esposizioni Via rj**llc» Barca, 15 • Tel 0481/33440 TAJNIŠTVO IN GIAVNA DIREKCIJA ,»• TAJNIŠTVO IN GIAVNA DIREKCjA SfcJEMSKIH PNIREOlTtV GORICA - VIDEM FlRCNZE l IGN orgalti OBIŠČITE SEJEM! Razna obvestila V pokrajinski sejni dvorani bo drevi ob 20. uri večer, posvečen nedavno umrlemu psihiatru Francu Basagli, p’d naslovom »Znanstvenik, ki je pomagal izobčencem*. Govorila bosta Agostino Pirella in Do-menico Casagrande. Doberdobska občinska uprava vabi predstavnike vseh kulturnih in športnih društev na sestanek, ki ho v ponedeljek, 24. novembra, ob 19. uri v občinski sejni dvorani. Razpravljali bodo o pripravi osnutka proračuna za prihodnje leto. Na pobudo prosvetnega društva «Ot.on Župančič* se je pričela v občinski telovadnici v štandrežu telovadba za otroke otroškega vrtca. Ta je vsak torek in četrtek, od 16. do 17. ure. ŠD Dom (Gorica) je ponovno pričelo s treningi ženske odbojke. Treningi se vršijo v ponedeljkih (od 16. do 17. ure) in četrtkih (od 16. da 17.30) v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Vabljena so predvsem dekleta do 15. leta starosti. Informacije: ŠD Dom (Ul. Malta 2, Gorica, telefon 2644). Slovensko planinsko društvo vabi v nedeljo, 23. novembra, na jesenski družinski pohod v Brda. Za smer in cilj pohoda bodo udeleženci zvedeli neposredno pred odhodom. Zbirališče pri pevmskem mostu ob 9. uri. Malica (za bolj zahtevne kosilo) iz nahrbtnika. V slučaju slabega vremena, pohoda ne bo. Kino (loncu VERDI 17.30-22.00 «Linea di san-gue*. R. Schneider in O. Sha-riff. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «Amici e nemi-ci». R. Moore in C. Cardinale. VITTORIA 17.00-22.00 «Sexy nature*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržit EXCELSIOR 16.30-22.00 »Pippo o-limpionico*. PRINCIPE 17.38-22.00 »Dracula*. JXovu Carica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Tihotapci*. A-meriški film. SVOBODA 18.08-20.00 «Strah ima hitre noge*. Francoski film. DESKLE 19.30 »Nenavadna kraja«. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zd Italija 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, Ul. 1. maja, tel. 73-328. CB ODKRITJIH AMERIŠKE VESOLJSKE POSTAJE VOJAGER ORGANSKE MOLEKULE V TITANOVI ATMOSFERI ŠE NE PREDSTAVLJAJO NOVEGA ŽIVLJENJA JAnsnja in pogledi univerzitetnega profesorja in raziskovalca tržaškega astronomskega observatorija Bruna Cestra VELIKI MOSKOVSKI CIRKUS V LJUBLJANI SLOVITI OLEG POTOV IN OLIMPIJSKI PROGRAM «Doslej še nismo dobili nobene uradne informacije o dosežkih ameriške vesoljske postaje voja-g?r.* Bruno Cester, univerzitetni profesor in raziskovalec tržaškega astronomskega observatorija, si takfj «zavaruje hrbet*. Zelo rad se je odzval vabilu, naj nam pojasni pomen najnovejših odkritij a-meriške vesoljske postaje, vendar pa postavi takoj «roke naprej*, češ «vse kar vem, sem bral v časopisih, uradnih sporočil pa nimam.* Odkritje molekul metana v atmosferi Saturnovega satelita Titana je povzročilo precejšnje izne-nadenje v novinarskem svetu. Radio in televizija, pa tudi časopisi so veliko porcčali o dosežkih a-meriške vesoljske postaje, pravega vesoljskega laboratorija, ki je v nekaj letih preletel dolgo pot od naše Zemlje do Jupitra in do Saturna in bo nato nadaljeval svojo pot do skrajnih meja našega sončnega sistema in morda še dlje. «To je razumljivo — pravi prof. Cester, medtem ko mrzlično odstranjuje s svoje mize papirja, zapiske in knjige, ki se m" grmadijo ob vsakodnevnem delu —• saj je vprašanje, ali obstajajo drugačne oblike življenja tudi izven našega planeta, eno od pivih vprašanj, ki si jih je zastavil človek. Po začetnem zanosu nam je znanost razložila, kako smo nastali in tedaj je marsikatero upanje splahnelo. Odkritje molekul organskih snovi zato vzbudi nova u-panja, novo pričakovanje. Vendar P'zor: te molekule še niso življenje, so le člen v verigi, ki pelje od mrtve materije do življenja, so delčki tistih opek, ki sestavljajo živo celico.* Za znanstvenike in za astronome še posebej, pa vsekakor odkritje organskih molekul v Titanovi at- Jutri se s Pasolinijevim filmom pričenja v kinu Ariston serija desetih tako imenovanih gledaliških filmov. Pobudo za svojevrstno prireditev «Gledališče v kinematografu* je dala tržaška pokrajinska uprava y sodelovanju s Stalnim gledališčem Furlanije - Julijske krajine in kinom Ariston. 'Vseh deset filmov bodo vrteli le za abonente italijanskega in slovenskega stalnega gledališča ter občinskega gledališča Giuseppe Verdi, ki si bodo filme lahko o-gledali brezplačno. Organizatorji so na ta način hoteli nuditi ljubiteljem gledališke umetnosti možnost, da si gledališka dela ogledajo na filmskem platnu in v filmski priredbi. Naše mesto verjetno bo to pobudo sprejelo z veseljem, saj bodo predvajali filme, povzete po Evripidovih, Shakespearovih in Ibsenovih gledaliških tekstih ter tudi take, ki bodo prikazali sodobno gledališko ustvarjanje. Poleg tega bosta na sporedu dve operi, ki sta ju režiserja posnela na filmski trak, ter Pretnarjeva filmi ka priredba Cankarjevega Martina Kačurja. Da bi si lahko filme ogledalo čimveč gledalcev, se je pokrajinski odbornik za kulturo in šolstvo sporazumel z vodstvom kinematografa Ariston, da boco omenjene filme vrteli tudi na posebnih jutranjih predstavah za študente višjih srednjih šol. Prvi film iz serije bo na sporedu prihodnji četrtek, to bo Pa-solinijevo delo Medea, ki je priredba istoimenske Evripido : tragedije in je bilo posneto leta 1S70, preden se je Pasolini lotil znane «življenjske trilogije*. Prvi četrtek v decembru bo na vrsti film poljskega režiserja Romana Polanskega Machbeth (po Shakespearu), takoj nato pa 15. januarja še znameniti Hamlet, delo enega največjih sovjetskih režiserjev Grigorija Kosintzeva, 5. februarja bo na sporedu še ena priredba dela gledališkega mosferi, dasi pomembno, ni predstavljalo prevelikega presenečenja. Že leta v medplanetnem prostoru najdejo, sledove organskih snovi, odkrili šo jih tudi na meteoritih. «Prav zato — pravi prof. Cester — se med znanstveniki vse bolj uveljavlja prepričanje, da organska materija ni izključna domena naše Zemlje, tu je našla le idealne pogoje za razvoj v življenje.* «Ob dejstvu, da se v vesolju najde precej organskih molekul — z nasmeškom na ustnicah nadaljuje prof. Cester — je neki astronom oblikoval tudi teorijo, da so dejansko življenje prinesli na Zemljo kometi. Le-ti, pravcati popotniki vesolja, naj bi na svoji do’gi poti po vsemirju nabrali te organske snovi, ki naj bi jih nato na nek način oddali na Zemljo. To so bili idealni pogoji za razvoj življenja, iz drobcev so nastale opeke iz opek živi organizmi. Vendar, poudarjam, gre le za domnevo, eno od kolikih.* Kakorkoli že, naj so organske molekule nastale v vesolju ali pa na naši Zemlji, ostaja dejstvo, da .-.o na našem planetu bili dani pogoji za nastanek življenja, na Titanu pa, navzlic atmosferi, teh pogojev ni, saj kaže, da se temperatura suče okrog 190 stopinj ped ničlo. «Dodal bom še več — pripominja prof. Cester — izračunali so, da bi se na Zemlji življenje zelo verjetno ne razvilo, če bi bil njen tir pomaknjen nekoliko bolj proti Veneri ali pa bolj proti Marsu: v prvem primeru bi voda izhlapela, v drugem pa bi zaradi večje oddaljenosti sonca verjetno poledenela.* Torej odkritje organskih molekul, pa naj bo še tako pomembno, ne zveča verjetnosti, da v vesolju obstajajo druge oblike življenja? klasika, in sicer Losegeva priredba Ibsenove Nore. Zadnji četrtek v februarju bo namenjen predvajanju slovenskega filma Idealist, ki ga je režiral Igor Pretnar. Omenjeni film je žel odobravanje kritike in občinstva in je bil nagrajen na filmskem festivalu v Pulju kot, najboljše delo leta 1976. «Operna* kinematografija bo zastopana z Mozart - Bergmanovo r Čarobno piščaljo (5. marca) ter z Mozart - Losepevo stvaritvijo Don Juan iz leta 1979 (7. inaja). Znana francoska gledališka režiserka Ariane Mnouchkine. ustanoviteljica avangardnega Theatre du Soleil, se nam bo predstavila z delom 1789, v katerem je skušala prikazati nekatere trenutke francoske revoltu’ije. Ker je film nastal leta 1970. se se v njegovi atmosferi čuti vpliv francoskega maja 1968. Film bomo lahko gledali 26. marca. Kot zadnja bosta na sporedu 2. aprila Marat - Sade Perta Broo-ka ter 16. aprila očarljivi Ronco-nijev Orlando Furioso. Kmalu bo steklo delo Mednarodnega instituta za človekove pravice Z okroglo mizo na temo «Evrop-ska konvencija za človekove pravice*, pri kateri bodo sodelovali profesorji Matcher, Melchior in Zan-ghi, se bo prihodnjega 29. in 30. novembra uradno začelo znanstveno delo Mednarodnega inštituta za proučevanje človekovih pravic, ki so ga na pobudo tržaškega vseučili-škega profesorja Gerina ustanovili v Trstu preteklega junija. Novoustanovljena organizacija, h kateri so pristopile ustanove kot Unesco, evropski svet, evropska komisija za človekove pravice, tržaška in videmska univerza, ima namen razviti znanstveno raziskavo na področju temeljnih svoboščin in člove- ^Prepričan sem — pravi prof. Cester — da v našem sončnem sistemu razen naše ni drugih o-blik življenja. Morda obstajajo v vesolju, izven našega sistema, vprašanje pa je, ali bomo lahko kdaj prišli v stik z njimi.* Tudi glede obstoja življenja v drugih sistemih pa si znanstveniki niso edini: «Med milijardami zvezd na nebu astronomi resda lahko izberejo tiste, ki se najbolj približujejo pogojem našega sistema. Potem pa je odvisno od biologov: nekateri pripisujejo obstoju sistema znatno verjetnost, drugi pa nre-cej majhno. Očitno je torej, da se končni verjetnosti računi laliko precej razlikujejo.* Ostaja pa vprašanje, kako naj bi s temi morebitnimi bitji stopili v stik. «Najbližja zvezda — pravi prof. Cester — je oddaljena štiri svetlobna leta od našega sistema. Ostale so še veliko dlje. Razdalja pa je največji handikap, največja zavora. Poleg tega pa, tudi če bi svoje opazovanje osredotočili na sprejemanje radijskih signalov iz vesolja, kako naj bi ločili med navadnimi žarčenji in «ra-zumnimi* oddajami? In kakšno smer, kakšno frekvenco poslušanja naj izberemo? Poglejte, pred časom so v ZDA poslali močan radijski signal proti ozvezdju, ki je odd oljeno 24.000 svetlobnih let. Morebitni poslušalec iz tistega ozvezdja bi ta signal sprejel čez 24.COO let vendar le, če bi tistega dne usmeril svojo anteno proti našemu sistemu, jo naravnal na to frekvenco in doumel, da gre za nameren signal, ne pa za naključno žarčsnje. Morebitni odgovor pa bi mi dobili šele čez 48.000 let.* Nepremostljiv problem komunikacij je bil orisan dokaj jasno. Kako pa, da ljudje vidijo na nebu vse več neidentificiranih letečih korih pravic. V tem okviru so predvideni seminarji za tiste diplomirane študente iz vsega sveta, ki se želijo globlje spoznati s to tematiko. Inštitut bo tudi objavljal študije in raziskave ter bo skrbel za- povezavo med raznimi univerzami v svetu, ki jih to vprašanje zanima. Vpr.: «Svoje starosti vam ne bi rada. izdala, vsekakor pa naj povem. da bi morala po -svojih računih imeti konec tega leta 35 let skupne delovne dobe. Zdaj sem pred dilemo, če naj se upo-ko im ali pa naj nadaljujem z zaposlitvijo. Slišala sem namreč, vendar pa o tem nisem povsem gotova, da je maksimalna delovna doba, ki jo upoštevajo za u-pokojitev delavke ženskega spola, 35 let in ne 40, kot to velja ža moške. Meje vprašanje je naslednje: za 35 let delovne dobe dobim 70 odstotkov ali 80 odstotkov plače? Zelo vam bom hvaležna za vaša pojasnila, ker od odgovora odvisi, katero pot bom u-brala: če je 35 let maksimalna upokojitvena doba, nima smisla, da bi bila še naprej zaposlena, ker bi ti prispevki bili dejansko izgubljeni, v nasprotnem primeru pa bom verjetno ostala še pet let na delovnem mestu,' kjer imam tudi velika zadoščenja. S. M.» Še dobro, da obstajajo v vas določeni dvomi in da niste po- predmetov? oDelno — meni prof. Cester — gre za nepravilno tolmačene na-1 ravne pojave, delno za fantazijo. Človek 'je vselej potreboval- nekega boga. Danes teži k temu', d: bi boga nadomeščal z NLP in z bitji drugih planetov, da bi se nanje v potrebi oprl ali zvračal nanje krivdo za lastne neuspehe.* VOJ MIR TAVČAR Nova Medexova trgovina v Ljubljani V Miklošičevi ulici štev. 30 so odprli novo Medexovo specializirano trgovino «Narava vam nudi*, v kateri je moč dobiti izključno pridelke čebeljega panja, zdravilna zelišča in številne čajne mešanice. V nori trgovini sta zaposlena diplomirani farmacevt in farmacevtski pomočhik, ki bosta kupcem svetovala o učinkovitosti posameznih preparatov, zdravilnih zelišč in čajev. Razen teh bosta občasno kupcem na voljo še priznana strokovnjaka s področja apiterapije in fitoterapije dr. Tone .Krisper in magister farmacije Janez Kromar, ki je tudi strokovno sodeloval pri pripravi raznih čajev in mešanic. Ob tej priložnosti je Medes pripravil tiskovno konferenco, na kateri je sodelovalo več strokovnjakov, med njimi tudi prof. dr. Miha Likar, predstojnik mikrobiološkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani, ki je poročal o možnostih uporabe propolisa, matičnega mlečka in cvetnega prahu v zdravilstvu. Medex se je v 25 letih uspešnega delovanja zelo razvil in ima že nad dvesto delavcev ter vključuje tudi nad 1.700 čebelarjev - kooperantov. Zaradi razsežnosti raziskav so ustanovili «Center za biotiko*, ki predstavlja «pamet* podjetja, v katerem delujejo slovenski in jugoslovanski strokovnjaki s področja apiterapije in fitoterapije. Tu snujejo ideje za pripravo novih Medexovih preparatov. Naj še omenimo, da je pravilnost Medexove poti pri proučevanju koristnosti uporabe čebeljih pridelkov v humani medicini v celoti potrdil tudi IH. mednarodni simpozij ^Apiterapije* leta 1978 v Portorožu, na katerem je sodelo-' valo nad 250 strokovnjakov iz 17 držav. JOŽE OBLAK vsem prepričani, da pripada ženskam najvišja možna pokojnina s 35-letno pokojninsko dobo. V nasprotnem primeru bi bilo namreč vaše razočaranje precejšnje (čeprav vam delo, kot sami trdite, zelo ugaja), saj boste morali še pet let opravljati svoje delovne dolžnosti. Obstaja seveda možnost, katere se boste po svoji odločitvi lahko poslužili, da se predčasno upokojite na osnovi 35-letne pokojninske dobe, vendar pa z nekoliko manjšim odstotkom. Res je sicer, da in.a ženska zavarovanka pravico petletne predčasne upokojitve v primerjavi z moškim zavarovancem, ko dopolni 55. leto starosti. Ta petletna o-lajšava pa nikakor ne velja pri odmeri pokojnine, ker je odstotek pokojnine, ki pripada vsakemu zavarovancu, enak za vse (ne glede na spol), ki uveljavljajo enako pokojninsko dobo. Najvišja možna pokojninska doba, tako za moške kot za žensko 40 let, daje pravico do 80 odstotkov povprečne plače v zadnjih treh letih Znani Veliki moskovski cirkus zaključuje z gostovanjem v Ljubljani cd 20. novembra do 1. decembra jugoslovansko turnejo, s katero se je nadvse uspešno predstavil Beograjčanom, Splitčanom in Za-grebčancin. Gostovanje Velikega moskovskega cirkusa v najrazličnejših deželah sveta vzbuja vedno znova izredno zanimanje in vsestransko navdušenje gledalcev. V letošnjem «01impijskem pr: gramu Moskva ’80» je brez dvoma osrednja osebnost svetovno znani umetnik Oleg Popov, katerega nastopi so razprodani za tri leta vnaprej. To kar je Chaplin na filmu, j:e Popov v cirkusu. Nastopajo še džigit.i — divji kavkaški jezdeci, akrobati in najznamenitejši dreserji — u-metniki Sovjetske zveze, dežele z bogato cirkuško tradicijo. Veliki moskovski cirkus ne prireja svojih nastopov ped šotori, temveč vedno v dvoranah, kar je svojevrstna posebnost. Zato .bo v Ljubljani nastopil v ogrevani hali A Gospodarskega razstavišči, kjer je na voljo 2940 sedežev1. Z'a gostovanje priznanih moskov- (pravzaprav upoštevajo tri najugodnejša leta v zadnjih dpsetih letih, ki pa so spričo inflacije ih naraščanja , življenjskih stroškov običajno zadnja tri leta). Na or snovi 35 let pokojninske dobe pa pripada le 70 odstotni povpreček prejemkov tudi za ženske zavarovanke. Da bi bili moški in ženske povsem enakopravni, so prav zato z novim zakonom odredili, da je lahko ženska (seveda če sama to izrecno zahteva) zaposlena do 60. leta starosti, ker le tako lahko doseže 40 let pokojninske dobe. OBVESTILO UŽIVALCEM JUGOSLOVANSKE POKOJNINE Patronat Kmečke zveze INAC poziva uživalce jugoslovanske pokojnine. naj se zglasijo do konca tega meseca, da bo lahko urad pravočasno odposlal na SPIZ vso potrebno dokumentacijo za redno nakazovanje pokojnin. skjh umetnikov vlada veliko zanimanje po Sloveniji in v zamejstvu, kjer potovalne agencije pripravljajo obiske večjih skupin iz Trsta, Celovca in Beljaka. Otroci do 10 let v spremstvu staršev imajo 50-odstotni popust, popust pa velja tudi za večje zaključene skupine. Po gostovanju v Ljubljani se bo Veliki moskovski cirkus vrnil domov, Oleg Popov pa bo nadaljeval turnejo po Zvezni republiki Nemčiji. J. O. . Mario Magajna v Društvu slovenskih upokojencev V četrtek, 13. t.m., je Društvo slovenskih - upokojencev priredilo ' svojim- članom popoldansko srečanje. ki je bilo v Gregorčičevi dvorani. Zbralo se je veliko število članov, ki so z zanimanjem sledili prikazu zares lepih slik -diapozitivov, s katerimi je naš Mario Magajha predočil nekatere kraje daljnega Vzhodahter s prijetno spremno besedo pojasnjeval, kar smo gledali na platnu. Velika, in vsaj po imenu znana nekatepa. azijska mesta kot Bangkok. Hong Kcng, Singapur. Manila smo. videli v vsem njihovem pisanem času in živahnem vrvežu, ki je tako značilen za tiste dežele in ljudstva. Najprej pas je Magajna popeljal v Bangkok ter pokazal predvsem znamenite in slikovite pagode-(svetišča). ki so gotovo največja značilnost tega mesta. E-nako čudovite in naravnost pravljične so tudi temkajšnje kraljeve. palače. Zelo .zanimiv je bil tudi prikaz življenja revnega sloja ljudstva, ki živi v kolibah na kolih in čolnih, na veliki reki in kanalih v mestu. Precej podobni so bili prikazi iz Hong Konga in, Singapur ja, ker imajo vsa ta mesta slično azijsko kulturo. Povsod kipeče življenje, pisane množice, ogromni nebotičniki in že omenjene revne kolibe itd. Različno v vseh pogledih, kot smo videli iz prikazanih slik pa je v Manili na Filipinskih otokih, kajti ta dežela je bila okrog 400 let pod. špansko in skoro jjO pod ameriško oblastjo, ki so tam zapustile pečat svojega razvoja. Poleg razkošnih palač, ter mnogih velikih cerkva, smo gledali tudi senčne strani zavojevalske zahodne kulture; namreč mrki Fort Šantiago, to je trdnjava, kjer so zapirali, mučili in morili domače rodoljube. Tudi pogled na pokopališče ameriških vojakov iz zadnje vojne z Japonci je bil pretresljiv. Kot bi gledali obširen travnik posejan s križi.. •iMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiin KAJ NAM OBETA LETOŠNJA FILMSKA SEZONA «GIedališki filmi» v Aristonu •iiHiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiuIiiiiHmiiiiiinniinitiiiMiiimiimmiiiMiiiiiiHiiiiliimimHliMMMiiiimiuiiiiMnHiiiiiuuMiiiiiiimmmiiMiiiin...tipu....... ___________. •_________________________, ■_______________________/- ' ' Patronat KZ - INAC svetuje Najvišja pokojninska doba znaša tudi za žensko 40 let ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja 13.00 Dan za dnem 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Josephine Beauharnais 6. del TV nadalj. 15.15 Posebna oddaja Dnevnika 1 16.10 EUery Queen — TV film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2, L . . Gremo! Rdečelasa Ana — risani film 18.00 šolska vzgoja: Obletnice 18.30 Glasba, glasba 19.00 Dnevnik 1 — Kronike 19.20 Corri e scappa, Buddy TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Kolesa 6. del TV nadalj. 21.45 Dolly — oddaja o kinematografiji 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Un soldo due soldi 13.09 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 šolska vzgoja: 10 '= 1 14.00 Popoldanski spored 14.10 Na domu Lawrencovih TV film 15.00 Serijski film Atlas Ufo Robot 15.25 Šolska vzgoja: Rabiti filmsko kamero 17.00 Dnevnik 2 —‘Flash 17.05 Popoldanski spored 18.00 šolska vzgoja: Arheologija danes 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — Večerne športne vesti 18.50 Kakšna zgodba je to? Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Kingston: DOSIER STRAHU TV film 21.35 Tedenska rubrika o dogodkih in idejah današnjih dni 22.35 Knjižne novosti 23.10 Eurogol Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE- VESTI Tretji kanal 19.00 - 19.30 Dnevnik 3 in Deželne vesti 20.00 - 20.35 Gumni in Pinotto 20.05 Šolska vzgoja; , 'Otroštvo danes 20.40 Musiča d’insieme 21.30 - 22.00 Dnevnik 3 —. Tedenska ddaja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 - 46i15/TV v Sotiri ’ TV 'koledar, Pot v neznano. Matematika, Obiščimo letališče,” Kemija. Risanka,, Blo-' logi ja, Predšolska Vzgoja, Linija, barva svetlobe, Kaj je igrani film. 17.20 Poročila 17.25 Črni led, kanadski dok. film 17.35 S kajakom po brzicah, ameriški dok. film , 18.00 Deklica, ki ni znala niti krave pomolsti < 18.30 Obzornik 18.40 Zanima se, izobraževalna oddaja 19.10 Risanka 19.22 TV nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK 20.00 Tretja razsežnost 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Odprto za ustvarjalnost 22.15 V znamenju 22.30 Namizni tenis — jug. mednarodno prvenstvo Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Odprta meja 19.30 Jazz na ekranu Taj Mahal koncert 20.00 Risanke in Dve minuti 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Mož iz Laramieja — film 22.00 TV D - Danes 22.10 Velika ljubezenska igra film ^ Zagreb 17.45 Ptičje strašilo 18.15 Nuklearna revolucija 18.45 Danes, v skupščini 19.30 TV DNEVNIK > 20.00 Argumenti 80 20.50 Drugi jaz, zabavna oddaja TRST A 7.00. 8.00, 10.C9, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Slovenske banke in posojilnice na Goriškem; 9.09 Glasbena matineja: 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 11.30 Beležka, sledijo: Folklorni odmevi; 12.00 Iz sveta umetnosti: Glasbeni trenutek doma in drugje; 12.40 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah: 14.10 Mladi pred_mikrofonom; 14.45 13 romanov; 15.00 Potovanje v Ameriko; 17.10 Mi m glasba: Poezija samospeva; 1800 Četrtkova srečanja; 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Knjiga po radiu: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Leteči zmaj; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti; 11,09 Kini, svet mladih; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrali smo za vas; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.00 Glasovi v nevihti; 16.15 15. minut s skupino Budy’s Brass; 16.3 Crash; 16.55 Knjige v izložbi: 17.00 Poslušajmo jih skupaj: 17.32 Klavir; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.32 Koncert; 19.15 Poje Dora Moreni. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kino spored; 7.15 Najava sporeda; 8.00 Val 202; 13.00 Pregled dogodkov: 1305 Popevke se vrstijo; 13.40 Mladi izvajalci; 14.00 Koncert lahkih not; 14:37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic 2"-888; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13.00, .14.00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila. &00 Glasbeno prebujenje; 7-2° Kakšna glasba: 9.00 Radio anch'io; 11.00 Sexy West; 12.03 Vi in jaz: 13.25 Poštna kočija; 13.30 Ulica Asiago Tenda; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 17.03 Patchuork; 20.50 Glasba. ,,, RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30,-15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.09 - 8.45 Dnevi; 9.05 Radijska priredba; 9.32 -10.12 Radio 2 — 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Kontakt radio: 13.41 Glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 — 3131; 16.32 Disco club; 17.32 Skupina MIM; 18.32 Iz New Orleansa ,do Broadwaya; 19.50 šolska vzgoja; 20.10 Spazio X. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti;9.40 Turistični napotki: 10.05 Rezervirano za. . .! 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Za- bavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.09 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. . 18.15 Lokal- ne radijske postaje se vključujejo; 18.35 Iz angleške klavirske literature; 19.35 Laliko noč, otroci!; 19.45 Minute z. ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Četrtkov večer domačih ptestni in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 plesna glasba iz jugoslovanskih studiov; 23.00 V'gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program. Vladimir Gradnik Primorski prostovoljci v obrambi severne meje is. 1918-1919 Po listku na vagonu sem opazil, da je odhodna postaja označena kot Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt) v Avstriji. Ta municija je verjetno bila namenjena volks-vvohrovcem v Celovcu, toda prestregli smo jo mi. V začetku aprila 1919 je bila naša tehnična četa določena za vasico Lindenhof, okrog 4 km od Velikovca. Nemci so s pomočjo svojih nemškutarskih obveščevalcev takoj zvedeli za naš prihod, pa so nekega dne s topovi obstreljevali vas, pri tem so zadeli tudi našo kuhinjo. Kuhar je bil močno ranjen, dva konja ubita. Konec aprila so naše čete napadale v smeri vasi Vobre in Trušnje, a kaže brezuspešno. Tu je padel poročnik Puncer, pravzaprav so ga močno ranjenega Nemci v Vobrah (v hiši Gribah) še pod trebuhom zabodli. Dne 2. maja so nas Nemci že zgodaj obstreljevali, zadeli so tudi hišo, v kateri smo bivali. S položaja so naši po telefonu zahtevali municijo, posebno ročne bombe. Med drugimi sem si tudi jaz naložil zaboj na rame in se napotil skozi gozdiček proti položaju. Prišel sem do obrambnih jarkov, toda y so bili prazni, naših borcev ni bilo nikjer, namesto njih so se pojavili Nemci ter vpili: «Halt, halt». Spoznal sem položaj in sem stekel po gozdu in čez polje ter prispel do naše odhodne postojanke. Toda tudi tam ni bilo nikogar več. Zato sem se napotil proti Velikovcu in mostu na Dravi. Na drugi strani sem naletel na naše enote. Utrujen sem se tam odpočil in nadaljeval pot proti Pliberku, kamor so odstopale tudi naše enote zaradi močnega nemškega pritiska. Šele v Libušah sem našel našo četo s poročnikom Balohom. Zaradi močnega sovražnikovega pritiska so se namreč naše enote umikale proti Dravogradu, Prevaljam in Ravnam ter v Mežiško dolino. Tudi mi smo šli po tej poti. V okolici Raven je naslednjega dne general Maister pozdravil vojake, se jim zahvalil za požrtvovalnost in obljubil, da se vrnemo spet severno od Drave, potem ko dobimo pomoč. Potem smo naleteli na šibko četo borcev, ki je počivala ob poti. Rekli so nam, da je to Malgajeva četa, ki da je zadnja zaščitnica. Drugi dan smo nadaljevali pot proti Slovenj Gradcu in naprej proti Smartnemu do vasi Dovže. Na pomoč je prišla četa Celjanov in tako smo krenili skozi Slovenj Gradec na neki primeren položaj, od koder se je dobro videlo v dolino. Tu smo postavili dve strojnici. Ni trajalo dolgo, ko je iz Dravograda prisopihala lokomotiva z nekaj vagoni, v katerih so bili volksvve-hrovci. Strojnice so zaropotale in sejale po vagonih smrt. Slišalo se je ječanje in kričanje. Lokomotiva je nemudoma začela voziti nazaj ter odpeljala vlak od koder je prišel. Četa je potem vdrla v Podgorec, kjer je nastala zmešnjava. Nemški vojaHi in nemčurji so zbežali v hribe proti Kotljam, naša patrola pa je v tem času napadla železniško drezino, dva nemška vojaka sta se vdala, enega pa so ustrelili. , , . Na pohodu proti Dravogradu smo zagledali pri mostu blizu Šentjanža Nemce. V hitrem naskoku smo zajeli šest Nemcev, zaplenili dve strojnici in strelivo. Druga močna patrola je napadla Nemce na postojanki pri‘ Šempetru, Nemci so zbežali in pustili orožje ter dve strojnici. Tu smo dobili zameno in se vrnili v Slovenj Gradec. Od tam smo šli v Podgorje na odmor. Po desetih dneh smo se vrnili in kopali jarke na položaju pri Šentjažu. Dne 27. maja smo odkorakali v Bukovo vas. Tu je bilo neko poveljstvo in po gibanju enot in voz smo slutili, da se pripravlja nekaj pomembnega. Zgodaj 28. maja je že začelo pokati in to predvsem z naše strani. Nastopali smo proti vasi Libeliče. Usmerili smo se nato proti Lipici, kjer je bil poškodovan leseni most. Brž smo sestavili pontonski most in so se zato enote hitro preusmerile na drugo stran Drave. Pred nočjo smo prišli v vas Trušnje. Nemci so se brez boja umikali, tako da je bil naš pohod brez težav in izgub. 1 ‘ , BOJ PRI LABOTU Prve dni decembra 1918 je skozi Dravograd in Labot napredovala' četa 80 mož. Sestavljali so jo slovenski prostovoljci in bivši srbski ujetniki. Po nekajdnevnem pohodu je ta četa zasedla malo mesto Št. Pavel okrog 9 km severno od Labota. Glavna vloga te čete je bila zavarovanje desnega boka slovenskih enot na področju Velikovca. Te naloge ni do kraja izpolnila, ker šo jo Avstrijci v nenadnem napadu zajeli in razorožili. Bivši srbski ujetniki namreč niso smeli uporabljati orožja. Ostali del čete se je umaknil na jug prati Labotu. Zaradi tega sta Labotska dolina in desni bok enot in zaledje enot na Diavi ostali nezavarovani. 5. četa planinskega polka, februarja 1919 v Dravogradu. Sliko prispeval Milutln Vuga Ji Mosta na Soči V'avstrijski pomladanski ofenzivi konec meseca aprila 1919 so močnejše nemške enote Vplksvvehra — pomagale so jim čete prostovoljcev in meščanov — prodirale skozi Št. Pavel proti Labotu. Nameravale so zavzeti Dravograd. Da bi to namero preprečili, je poveljštvo poslalo sedmo četo slovenskega planinskega polka z Ojstriče proti Labotu in še naprej. Pri trčenju z nemočnimi nemškimi napadalci se je četa umaknila proti Labotu in se nastanila v tamkajšnji šoli, pričakujoč pomoč z dravske strani. Napadalci so šolo obkolili in obstreljevali. Branilci so seveda odgovarjali, toda pričakovane pomoči ni bilo.. Tudi ni bilo kakršnekoli tehnične ali kurirske zveze, tako da nihče ni točno vedel, kaj se tam godi. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA SP Danci zlahka odpravili skromne Luksemburžane treh porazih (proti Jugoslaviji, Italiji in Grčiji) Prišli do prvih dveh točk - Luksemburg edini praznih Danska — Luksemburg 4:0 (2:0) KOPENHAGEN — V okviru kva-kfikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu so včeraj o-. SraJi skupno šest tekem, za Itali-jo in Jugoslavijo pa je bilo najzani-jflivejše srečanje med Dansko in Luksemburgom, s katerima igrata v isti skupini. Danci so tokrat po treh porazih (najprej v Ljubljani proti Jugosla-vyj. nato doma proti Grčiji ter nadnje v Italiji) le prišli do prvega Pora točk, kljub temu pa je težko verjeti, da bi lahko posegli po pr-yih dveh mestih in si s tem žago “vili nastop v Španiji. Danci so prišli v vodstvo že v *?; minuti z zadetkom Arnesena, povišali pa so v 41. minuti z enajst-^ rov ko. V nadaljevanju so spravili rezultat na varno najprej z El-jjBerom (57. min.) ter končno s "imonsenom (72. min.). Luksemburg ("K) ostaje edini, ki je v tej skupini še brez točke, doživel pa je že “1 poraze. Tečaj za vaditeljice predšolske telovadbe ■k" Aielv,- ■" ' LESTVICA 5. SKUPINE Italija Jugoslavija Grčija Danska Luksemburg 3 3 0 0 3 2 0 1 110 0 4 10 3 3 0 0 3 6:0 7:3 1:0 5:5 0:11 2. SKUPINA IZIDA Irska - Ciper Belgija - Nizozemska LESTVICA Irska Francija Deigija Nizozemska Ciper 5 3 1 2 2 0 2 1 1 2 0 0 3 0 0 6:0 1:0 12:6 9:0 2:1 1:3 2:16 spešno startala Italijana Bertoluc-ci in Barazzutti. Bertolucci je premagal America na Barra s 6:1, 6:3; Barazzutti pa je odpravil Irca Sorensena s 6:3, 7:5. V zadnjem včerajšnjem srečanju posameznikov 1. kola Da je Pa-natta premagal Zugarelli.ia s 6:4, 6:3. 6:2. HOKEJ NA LEDU Danes Oimpija — Gardena V okviru tekmovanja za pokal hokejskih prvakov bo danes v Ljubljani povratno srečanje med domačo Olimpijo in italijanskim klubom Gardena. Prva tekma se je končala pri neodločenem izidu 1:1. Iz planinskega sveta Velik uspeh «dneva planincev>; » NA MLADINSKEM TURNIRJU V M0NTE CARLU NOGOMET ITALIJA TUDI LETOS PRVAK V finalnem srečanju je z zelo dobro igro premagala Francijo 3. SKUPINA tt, IZ® wales - CSSR LESTVICA 3 3 0 0 2 2 0 0 4 10 3 10 0 1 2 0 0 2 Wales SZ Islandija ČSSR Turčija 9:0 7:1 4:12 0:1 1:7 4. SKUPINA IZID Anglija - Švica LESTVICA 3 2 10 2 110 3 111 2 0 0 2 0 0-00 Anglija S°munija Norveška Švica Madžarska 7:3 3:2 3:6 2:4 0:0 V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Varšavi je .oljska premagala Alžirijo s 5:1 o>:0). , V Halleju je v mednarodni Drija-kljski nogometni tekmi NDR od Pravila Madžarsko z 2’0 (2:0) tenis Franulovič izpadel tudi v dvojicah Bologna — Jugoslovan Željko Ifanulovic je končal svoje nastope mednarodnem dvoranskem tem-skem prvenstvu Italije tudi v dvo-Pcah. Franulovič in Johansson sta namreč po pričakovanju v prvem kolu izgubila proti paru Taroczv Madžarska) - Walts (ZDA) s 4:6 in 3:6 Hlod posamezniki sta včeraj u- Italija — Francija 2:1 (2:0) ITALIJA: Montagna, Bergomi, Icardi, Di Marzio, Bruno, Righetti, Boliš (51. min. Bertcnei), Pari, Gal-derisi, Evani, Farina FRANCIJA: Ceccarelli, Lucas, Pi-niarski, Der Zakarian, Poullain, Blanc (20. min. Bravo), Ferreri, Paganelli, Goudet, Perez, Bernar-deau. SODNIK: Sabchez (Španija) GOLI: 6. min. Blanc (avtogol), 37. min. Evani, 42. min. Bravo. KOTI: 4:4 GLEDALCEV: 8.CC0 PRIPOMBE: izključen Righetti v 78. min. Italija si je že drugo leto zaporedoma priborila prvo mesto na med- Jugoslovanski nogometni pokal Nepričakovan poraz ljubljanske Olimpije V osmini finala jugoslovanskega nogometnega - pokala je včeraj prišlo do dveh velikih presenečenj. Ljubljanska Olimpija, ki je'v prvoligaškem prvenstvu še nepremagana, je nepričakovano izgubila v Šti-pu proti Bregalnici, ki igra v makedonski ligi. Na Reki pa je Orijent (igra v hrvatski ligi) nepričakovano premagal prvoligaša Beograc’. Naj omenimo še, da je sodnik srečanje v Kotorju med Sutjesko in Veležem prekinil v 15. minuti, ker ga je domači nogometaš napadel. Tekmo bo tako vodil Velei s 3:0. IZIDI OSMINE FINALA Bregalnica - Olimpija 1:0 Radnički - Dinamo 2:1 Orijent - Beograd 1:0 Partizan - Napredak 5:0 Slcboda - Dinamo (V) 3:0 Željezničar - Sloboda (TU) 1:0 Sutjeska - Velež (prek.) 0:0 narodnem mladinskem nogometnem turnirju v Mcnte Carlu. Pri tem pa je zanimivo, da se je italijanska mladinska državna reprezentanca tudi letos na tem turnirju srečala z istim nasprotnikom, kot lani, s Francijo. Italijanska, vrsta, katero skoraj v celoti sestavljajo igralci, ki so mlajši cd 17 let, si je zmago nad Francozi priborila zelo težko (in še s pomočjo enajstmetrovke). Nasprotniki so namreč igrali zelo odločno in «azzurrini» so se morali boriti za vsako žcgo od prve do zadnje minute Prav zaradi izredne požrtvovalnosti thladib. Italijanov Francozi niso uspeli izničiti svojega zaostanka dveh golov iz prvega polčasa, zlasti pa so še «azzurrini» odlikovali s svojo igro v drugem polčasu. Da je bila tekma res borbena kaže tudi podatek, da so bili poškodovani kar trije igralci (Blanc, Boliš in Icardi), sodnik pa je moral poseči tudi po izključitvah. V tekmi za 3. mesto je Španija odpravito Zab. Nemčijo kar s 4:0 (1:0). Nemci so prikazali zelo učinkovit napad, ki pa je pokazal vse svoje srcsobnosti šele v drugem delu srečanja. Letošnji turnir {že deseti po vrsti) je bil izredno kakovosten in nedeljeno mnenje strokovnjakov je, da je bilo to dejansko nekakšno neuradno evropsko mladinsko prvenstvo. Prav zato lahko rečemo, da je ta turnir za italijanske barve še zlasti pomemben, saj prvo mesto v tako kakovostni konkurenci napoveduje dobro usmerjenost italijanskega mladinskega nogometa. KOŠARKA VČERAJ V RIMU Američani navdušili Selekcija ZDA - Italija 113:94 (53:46) SELEKCIJA ZDA: Hicks 2, Hol-land 11, D’Antoni 8, Morse 14, Hay-wcod 23, Meely 13, Starks 8, Szcer-biak 6, Gibson 2, Mengelt 8, Davis 10, Sojourner 8. ITALIJA: Carraro 6, Brunamonti 5. Silvester. 14, Magnifico 10, Sac-chetti 8, Marušič, Mott™ 2, Mene-ghin 4, Vecehiato 13, Costa 4, Mar-zorati 20, Zampolini 8. GLEDALCEV: 3 C00 RIM. V okviru proslav osvojitve srebrne kolajne na olimpijskih igrah v M.cskvi je včeraj .v ekshibicijskem srečanju selekcija ameriških košarkarjev, ki . nas>cfpa-jo v -prvi' italilanski- -ligi,-zasluženo premagala italijansko reprezentanco. Srečanje, je bilo predvsem po zaslugi Američanov dokaj .kakovostno in zanimivo Najboljši, v »ameriških vrstah* je bil Hayweod, pri «azzurr rih* pa je največ pokazal Mar-zorati. ; > Konec prejšnjega tedna se je v Gorici zaključil prvi tečaj za vaditeljice predšolske telovadbe, ki ga je v novi telovadnici v Ul. Brass organizirala Komisija za STV, gimnastiko in moderno ritmično gimnastiko pri ZSŠDI. Kakor so že poročali, je tečaj 0-biskovalo 15 mladih deklet in fantov, ki so ob zaključku pisali še izpitno nalogo. Za vadbo se je usposobilo 12 novih vaditeljic. To so: Edes Korošec, Franka Devetak, Luisa Gergolet, Nadja Tomšič, Katjuša Ožbat, Lucija Pisk, A-Pksandra Marvin, Silvija Zavadlav, Nadja Grusovin, Ana in Klara Višin., Mariza Pelesscn. Ob koncu naj povemo še, da bodo dekleta prejela diplomo na krajši slovesnosti, ki bo v soboto, 29. t.-fij-., v prostorih Športnega središča. , Na sl‘ki: tečajnice med predavanjem Mije češčutove. RIO DE JANEIRO - Predsednik nogometnega kluba Flamengo je odločno zanikal vesli, da namerava to brazilsko moštvo prodati Mila mi svojega igralca Žica. Po teh vesteh je Milan ponudil za Žica več kot milijardo lir. 6. ,7.'. 9. 10. ;■» 101 85 85 83 83 80 73 73 65 63 Dan planincev in Jesenski .ocenjevalni pohod v priredbijSPDT ,Jn SK Devin je odlično uspel. V zgodnjih- jutranjih urah se je na vaškem travniku v Samator.ci zbralo lepo število planincep in. ljubiteljev narave■ Po dobfo začrtani progi se. je zvrstilo 32 ekip. Takoj na šlartu je vsaka ekipa prejela pravilnik, med potjo pa še dve Vprašalni poli. Prvo je sestavil smučarski klub Devin, za drugo pa je poskrbelo SPDT. Vprašanja so bila raznovrst na. Na največje težave pa so planinci naleieli pri določanju bdrve *maš*,‘ ki jih rabijo tekači na sne gu in pri določanju kaj je rosa, kaj slana in kaj iv je. Po dveinpolurni hoji so se planinci vrnili preko Sv. Lenarta v Samatorco, kjer je vsak dobil topel čaj. Na razpolago so bile tudi dobra kapljica, klobase ter paštašuta. Po izračungnju točk v zveži. z odgovori so organizatorji sestavili lestvico, ki je sledeča J .........................1,11,11 1. ekipa Rudež Jasmin 2. » Franko Vite? Bazoviški junaki 4. * Vesna Škrlj Paulina & C. Pavel Antonič Ervin Gombač Elena Paulina David Simoneta Jugovič Sledijo ekipe: Sosič Marjo, Fran ko Škrk, Sergij Del Ben, Damjana Posega, Mladinski odsek SPDT. A Ijoša Škabar, Angelo Castellani Juljana Bralec, Grgič, Vanda An tonič, Aleksander Sosič. Franc Bn ščak, Marčela Škabar, Vida Vidah Patrizia Škrk, Žbogar, Gino Tram puž, Zdenka Križmane ič, Mario Zairja, Anica Rebula, Boris Gom bac in Darjo Zidarič. Organizatorja sta nagradila prvih šest ekip s pokali, šola Bazoviški junaki je prejela poseben pokal kol najštevilnejša šola. NAMIZNI TENIS NA MP JUGOSLAVIJE Presenetljiv uspeh « plavi h » Premagali so odlično švedsko ekipo Na mednarodnem namiznoteniškem • prvenstvu Jugoslavije v Zagrebu je v osmini finala moških ekip Jugoslavija pripravila velik«? presenečenje, ko je njena prva postava premagala Švedsko B (v “kateri pa so dejansko igrali, vsi njeni najboljši igralci). ' Neprijetno presenečenje pa je pri-šlp v ženskem ekipnem delu -tega tekmovanja, kjer je ZRN odpravila favorizirano jugoslovansko ekipo. ■ IZIDI MOŠKE EKIPE Madžarska - ČSSR 3:2 Kitajska B . DR Koreja 3:0 BSaga— PRED TEKMO JADRAN• SPIUMBERGO MARKO BAN: .............«<«>.. v LETOŠNJI SMUČARSKI SEZONI NA TEKMOVANJIH ZA SVETOVNI POKAL Med kandidati je tudi Rok Petrovič Reprezentanca Jugoslavije v alpskem smučanju si je zagotovila s Svojimi uspehi v sezoni 1979/1980 Pravico do nastopa na tekmah za svetovni pokal z devetimi člani, to-^ direktor državne reprezentance v alpskem smučanju, Tone Vogri-nPc, je mnenja, da bo nastopila na '[eieslalomski tekmi v Val dTseru '• decembra 1980 le osemčlanska A reprezentanca Jugoslavije, v sestavi: Bojan Križaj (rojstno leto 1957), Boris Strel (1959), Jože Kuralt (1937), j„re Franko (1962). Ja Pj« Zibler (1958), Miro Oberstar Č960), Tomaž Cerkovnik (1960) in J^regor Benedik (1962). Dosedanji weningi v Val Senalesu so pokaz.a-*■ da so Bojan Križaj, Boris Strel, Jože Kuralt in Jure Franko, ki šo ®PVeda poglavitni aduti v boju za (očke v svetovnem pokalu, v dobri tor mi, obenem pa je pričakovati tu-.■ velik napredek Janeza Zibler Ja in Mira Oberstarja. . V sezoni 1980/1981 pa se obeta de-Put v svetovnem pokalu tudi najboljšim članom B reprezentance, ki bodo borili na tekmah za evropski pokal na FIS tekmah za deveto 'Pasto v jugoslovanski selekciji za Svetovni pokal, zato lahko pričaku-J?too zagrizene dvoboje med dese-Prni mladimi člani B reprezentance Jugoslavije, ki jo sestavljajo Peter b‘tor (1961), Matiaž Horvat (1961). 7?®rko Ribnikar (1932), Igor Krea-Pjfi (1962), Davorin Karničar (1962), Uroš Peternel (1964), Tomaž Čiž-Jban (1935), Rok Petrovič (1966), Luka Knific (1965) in Matej Oblak (1965). Zanimivo je vsekakor vprašanje. ali bo v letu 1981 prvikrat nastopil y svetovnem pokalu tudi dvakratni evropski pionirski prvak Rok Petrovič, ki bo 5. februarja 1981 dopolnil petnajst let, teoretično pa bi imel možnost nastopiti v slalomskih tekmah v KitzbUhlu. Wengnu in St. Antonu že pred dopolnjenim petnajstim letom! Pravila FIS so povsem jasna: Rok Petrovič bo prvikrat lahko u-vrščen v listo FIS točk. ki bo objavljena 15. januarja 1981. medtem ko bi lahko nastopil v svetovnem pokalu, če bi imel v slalomu ali veleslalomu boljši rezultat kot 90 FIS točk. Direktor reprezentance Jugoslavije v alpskem smučanju Tone Vogrinec pa je kategoričen: »Rok Petrovič bo nastopil v tek mah za svetovni pokal Je če bo najboljši jugoslovanski reprezentant v tekmah za evropski ookal!» Z drugimi besedami: nobenega forsiran.ja Roka Petroviča, čeprav je mlad in zelo obetaven alpski smučar, saj so tudi tekme v evropskem pokalu dobra preizkušnja. Takšno načelo v vodenju reprezentance Jugoslavije lahko vsekakor pozdravimo, saj daje številnim mladim alpskim smučarjem, ki so še v letu 1980 nastopali v pionirski ali mladinski konkurenci, priložnost za uveljavitev in nastopanje v elitni konkurenci — v svetovnem pokalu v alpskem smučanju. Bojan Križaj — drugi v slalomu Mednarodna smučarska federacija FIS je medtem že objavila pr- ALPSKI SMUČARJI PRVE JAKOSTNE SKUPINE ZA SVETOVNI POKAL 1980-81 (po FIS točkah, veljavno do 14.1.1981) SMUK. Leonhard Stock (Avstrija) 0,00, Herbert Plank (Italija) 0,10, Peter Wirnsberger (Avstrija) 0,68,. Peter Miiller (Švica) 0,69, Ken.Read (Kanada) 1,09, Steve Podborski (Kanada), 3,10, Harti Weirather (Avstrija) 3,53, Josef Walcher (Avstrija) 4,35 Erek Haker (Norveška) 4,77, Wemer Grissmann (Avstrija) 5,92, Erwin Josi (Švica) 6,12, Uli Spiess (Avstrija) 8,04, Michael Veitij (ZR Nemčija) 8,07, Andreas Wenzel (Liechtenstein) 8,24, Toni Biirgler (Švica) 8,53, i SLALOM: lngemar Stemmark (Švedska). 0,00, Bojan Križaj (Jugoslavija) 1,53, Peter Popangelov (Bolgarija) 3,02, Steve Mahre (ZDA) 4,30, Christian Orlainskp (Avstrija) 4,63, Aleksander tirov (Sovjetska zveza) 5,05, Christian Neureuther (ZR Nemčija) 5,38, Jacgues Luthy (Švica) 5,88, Andreas Wenzel (Liechtenstein) 6,11 Phil Mahre (ZDA) 6,49, Anton Steiner (Avstrija) 7,05, Paul From-. melt (Liechtenstein) 7.22, Hans Enn (Avstrija) 8,20, Klaus Heidegger (Avstrija) 8,21, Piero Gros (Italija) 9,43. VELESLALOM: lngemar Stenmark (Švedska) 0,00, Jacques Liithp (Švica) 3,38, Hans Enn (Avstrija) 3,80, Andreas Wenzel (Liechtenstein) 4,50, Bojan Križaj (Jugoslavija) 6,14, Phil Mahre (ZDA) 6.68. Jarle Halsnej (Norveška) 7,33, Boris Strel (Jugoslavija,I 9,15, Hannes Spiess (Avstrija) 9,78, Joel Gaspoz (Švica) 9,83, Anton Steiner (Avstrija) 10,35, ■ Bohumir Zeman (češkoslovaška) 10,62, Odd Šorli (Norveška) 10,87, Gerhard Jager (Avstrija) 11,37, Bruno Nockler (Italija) 11,67. vo listo FIS točk za sezono 1980/81, na kateri je Bojan Križaj v slalomu z 1.53 točke na drugem mestu, takoj za Ingemarjem Stenmarkom (0,00) in pred Petrom Popangelovom (3,02), medtem ko je Jože Kuralt na enaintridesetem (14,54), Boris Strel pa na osemintridesetem mestu (17,41). Reprezentanca Jugoslavije v alpskem smučanju je med najmočnejšimi v svetovnem pokalu v veleslalomu: Bojan Križaj je peti na FIS lestvici (6,14), Boris Strel osmi (9,15), Jure Franko enaindvajseti (15,64). Jože Kuralt pa petindvajseti (17,44). Poglejmo še FIS točke alpskih smučarjev, ki sq zagotovili repre- zentanci Jugoslavije, da bo lahko nastopala na tekmah za svetovni pokal z devetimi reprezentanti: v slalomu imajo tudi Mišo Magušar (23,01), Janez Zibler (26,71), Tomaž Cerkovnik (27,59), Jure Franko (33,57) in Gregor Benedik (35,03), takšne FIS točke, ki zagotavljajo kvoto v tekmah za Svetovni pokal, v veleslalomu pa Janez Zibler (23.43) in Miro Oberstar (27,25).'Napredek na listah FIS točk je več kot očiten. Bojan Križaj si je tako zagotovil prvo jakostno skupino v slalomu in veleslalomu. Boris Strel pa v slalomu, dobro izhodiščno pozici jo pa bosta imela v novi sezoni tudi Jure Franko in Jože Kuralt: ACO PASTENJAK | Marko Ban, letnik 1960, je svo-■ je prve košarkarske korake začel ^ pri Kontofvelu. Resnici na ljubo, ko je igral še v najmlajšin Konto-velovih moštvih, nihče ni pričakoval, da se bo «dolgi in vitki Marko* razvil tako kratkem času v takšnega košarkarja, ki je sedaj eden glavnih stebrov Jadranove e-kipe. Njegov napredek pa je bil izreden in sedaj marsikdo meni, da Jadran dobro igra. ko Marko Bafl dobro igra in obratno. Verjetno pa tudi to ne bo držalo, saj na primer Marko v nedeljo ni igral, kot zna, pa so jadranovci vseeho v Trevisu osvojili pomembno zmago. . «Kai misliš o nedeljskem nastopu v Trevisu?» ; «0 nedeljski tekmi bi lahko dejali, da ni pokazala naše realne meči, vseeno pa je pokazala, da se Boris Vitez vrača v najboljšo formo, obenem pa tudi, da je Valter ttosič še kako pomemben v o-brambi.* «V Trevisu nisi igral najbolje..,» «Trenutno mislim, da imam padec v formi. Sicer pa z vestnim -treningom, bom formo kaj kmalu lahko popravil in upam, da bom nared že za sobotno pomembno srečanje.* In prav o sobotnem srečanju bi radi nekoliko dl.ie pokramljali. Za jadranovce bo sobotna tekma velike važnosti. Spilimbergo ima namreč trenutno dve točki več od jadra-novcev. Premagati to moštvo bi obenem pomenilo odločilen korak naprej po poti do uvrstitve med četverico moštev, ki se bodo potegovala za prestop v C-l ligo, «V soboto vas čaka težka naloga. Kal veš o sobotnem nasprotniku?* »Nosilci igre Spilimberga so štirje izkušeni igralci in naša naloga bo, da vsilimo nasprotniku hiter tempo. Seveda vsi bomo morali dati Vse od sebe in igrati zelo požrtvo-va’no ter zagrizeno.* cKoko pa se pripravljate na to srečanje pred domačim občinstvom?* «Vestno treniramo. Za soboto bosta nared tudi Ivo Starc in Robert Daneu, ki v nedeljo v Trevisu hi-■sta igrala. Verjetno pa bo manjkal Robert Klobas zaradi službenih obveznosti » «Kaj pomeni sobotni nastop glede možnosti za napredovanje v višjo ligo?* če bomo premagali Spilimbergo, potem bomo imeli lepe možnosti, da se uvrstimo v finalni del za napredovanje v C-l ligo. Če pa bi v soboto izgubili, potem' ne bi bila naša naloga sicer brezupna, nedvomno pa težja.* B. Lakovič vo'mesto v tem prvenstvu. Kljub temu so Openci zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Poletovi igralci so skakali slabo pod-košema. Poznala sc je odsotnost Mar(ca Pisani ja, ki je žal prestar za to kate gorijo. Openska ekipa je že od samega začetka zaostajala in zaradi tega bi morali Openci zaigrati bolj zagrizeno. Toda tega niso . storili, kar dovolj zgovorno dokazuje tudi rezultat. Andrej NOGOMET ZRN ne pozna poraza HANNOVER — V prijateljski nogometni tekmi je Zahodna Nemčija včeraj s precejšnjo lahkoto prema gala Francijo z izidom 4:1 (2:1). To je za ZRN že 22: pozitivni izid. Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je tudi v tem ted nu izrekla vrsto ka-ni raznim igralcem in klubom. Med kaznovanimi je tudi igra’ec Udineseju Pin. ki je dobil opomin. Jugoslavija A - švedska B 3:2 Japopska A - Poljska 3:1 ČSSR A - ZRN A 3:0 Jugoslavija B,-SZ 3:0 Madžarska B - Švedska A 3:2 Kitajska A - Bolgarija 3:0 ŽENSKE EKIPE Kitajska - Avstrija 3:0 ČSSR A - švedska B 3:0 Jugoslavija B - Madž. A 3;0 SZ - Romunija 3:0 Japonska - Madžarska B 3:0 ZRN'A - Jugoslavija A 3:2 Švedska A - Poljska 3:0 DR Koreja - Nizozemska 3:1 Italija je bila v obeh konkurencah izločena v 1. kolu. Pri moških jo je premagala Kitajska s 3:0, pri ženskah pa Švica B s 3:0. V četrtfinalu pa so sinoči pozno zvečer dosegli, še te izide: MOŠKE EKIPE Kitajska B - Madžarska A 3:0 Japonska A - Jugoslavija A 3:2 ČSSR - Jugoslavija B 3:2 Kitajska A - Madžarska B 3:1 V polfinalu bo Kitajska B igrala z Japonsko A in ČSSR A s Kitajsko A. ŽENSKE EKIPE Kitajska - ČSSR A 3:0 , SZ - Jugoslavija B 3:0 Japonska - ZRN A 3:0 DR Koreja - Švedska A 3:0 V polfinalu bo nastopila Kitaj- ska proti SZ, DR Koreja pa proti JA)T*wki. N. B. Odbojka Lahka zmaga Kontovelk MLADINKE Kontovel — Jnter' 3:0 (5, 4, 6) KONTOVEL: Tatjana in Valnea Cibic, Mariza in Nataša Daneu, Betty in Elena Prašelj, Regent, Starc, Kemperle,, Ban. V nedeljo so mladinke Kontovela premagale tržaški Inter z gladkim 3:0. Kot pričajo tudi izidi posameznih setov, ni bila njihova zmaga nikoli v dvomu. Končno so zaigrale bolj zbrano in učinkovito, zlasti v napadu. Nasprotnice se jim niso ni koli enakovredno upirale, tako da so Kontovelke osvojile precej točk kar s servisi. T. C. Nagrade so še prejeli: najmlajša ekipa, ki jo je vodil David Simoneta s povprečno starostjo 6 let; najstarejša ekipa v postavi Pipan, Grgič, Škabar s povprečno starostjo 62 let, ter ekipa gospe Zdenke Križ-mančič, ki ji je žreb prisodil lep, dober, čeprav ne ogromen pršut. Organizatorja izrabljata priliko, da se javno zahvalita občinskima upravama iz Zgonika in Nabrežine, Tržaški kreditni banki, Hranilnici in posojilnici na Opčinah, ZSŠDI ter Primorskemu dnevniku, ki so z nagradami pripomogli k prazničnemu zaključku našega pohoda in dneva planicev. F. Š. Predavanja SPDT V sredo, 12. t.m., sta odbornika SPDT Pino Rudež in Pavel Fachin v okviru predavateljske sezone PD Ljubljana - Matica v Ljubljani prikazala film o zamejski vertikali SPDT. Izvajanju je sledilo lepo število ljubljanskih planincev, ki so tako na nekonvencionalen način spoznali delček zame iške stvarnosti. PD Ljubljana - Matica je najštevilnejše slovensko planinsko društvo, saj šteje več tisoč članov, pa tudi njihova predavateljska sezona je praktično organizirana; predavanja so vsako sredo, kdor pa se jih hoče udeležiti, si kar na začetku sezone nabavi abonma. Zanimivo je, da je do sedaj že 32 planincev tega društva prehodilo zamejsko vertikalo SPDT. Vsekakor je prijetno presenečenje, da se je mnogo ljudi iz Slovenije peš podalo po hribih in dolinah Beneške Slovenije ter po gor iškem in tržaškem Krasu. « » * Prejšnji četrtek je v okviru predavateljske sezone SPDT v Greaor-čičevi dvorani v Trstu predaval odbornik SPDT na temo: t Amerika, dežela protislovij*. Predavanje kateremu je sledila polna dvorana, je bilo opremljeno z barvnimi diapozitivi. « • • Prihodnje predavanje bo 11. decembra, večer pa bo posvečen pred-■vajanju diapozitivov domačih članov 1Poletna planinska sezona je namreč že zdavnaj mimo, marsikdo Spored preostalih tekaških prireditev v mesecu novembru NEDELJA, 23.11.: Pokljuka. Naziv prireditve: Testni smučarski tek; proga je dolga 5, 16, in 15 km. Organizator pa je Smučarska zveza Slovenije. PETEK, 28.11.: Vrhnika. Naziv prireditve: Tek po ulicah Vrhnike; proga je dolga 5 km. Organizator prireditve TVD Partizan. Informacije v zvezi z vpisom na posamezne prireditve zainteresirani lahko prejmejo na uradu ZSŠDI v Trstu (UL sv. Frančiška 20 - tel. 767304) in v Gorici (Ul. Malta 2 -tel. 2495). KADETI Polet — Don Bosco 67:117 , POLET: Taučer 2, Vremec 29 (7:9), Sosič, Kralj 11 (1:3), Malalan, Kalc 14, Hrovatin 14 (4:4). Letos je openska ekipa začela dokaj slabo. Omeniti pa moramo, da je Don Bosco glavni favorit za pr- Fosneiek 3 slovenskega odbojkarskega derbija miudink Sokol Bor pa je v hribih doživel kaj zanimivega in je to verjetno posnel na fotografijo. To je priložnost, da se te stvari pokažejo. Vsi tisti, ki imajo diapozitive, ki bi zanimali krog zamejskih planincev, naj se javijo na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3) ob torkih od 20. do 21. ure, ali pa naj kar telefonirajo (tel. 744 249). Bliža se smučarska sezona Prejšnji petek in soboto je bil v večernih urah v Gregorčičevi dvorani v Trstu sejem rabljene smučarske opreme, ki ga je obiskalo veliko smučarjev in tistih, ki jih taka oprema zanima. Bilo je tudi precej «kupčij*. SPDT je med drugim domenjeno s športno trgovino Legovini, tako da lahko vsak član (s tem, da pokaže izkaznico SPDT) dobi popust od 15 do 25 odst. na nakupljenem materialu. Ob sejmu so tudi odprli vpisovanje na smučarski tečaj SPDT. Prva dva dni je bil odziv presenetljiv: takoj se je namreč vpisalo že več kot sto smučarjev! # # # Vpisovanje za smučarski tečaj SPDT, ki bo trajal pet nedelj v Ravasclettu in na Zoncolanu (7., 14. in 21. decembra ter 11. in 18. januarja 1981) se bo nadaljevalo še danes in 21. t.m. (četrtek in petek) od 19. do 21 ure ter v soboto, 22. t.m. od 10. do 12. ure. Vpisovanje je na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3). Vabljeni! NOGOMET V NAKAŠČAJN1ŠKEM PRVENSTVU Prepričljiva zmaga kriške Vesne Stock — Vesna 1:4 (0:1) VESNA: Savron, Tamaro, Ciacchi, Altin, Musizza, Puntari, Sedmak, Del Bello, Seghene, Condotti, Kost-napfel. STRELCI: v 19. min. Kostnapfel, vV 52. min. Candotti, v 56. min, Stock, v 69. min Del Bello, v 76. min. Sedmak. Naraščajniki Vesne so le zaigrali kot znajo, njihov trud pa je bil poplačan z visoko zmago. Že po uvodnih udarcih, in predvsem po prvem zadetku je bilo razvidno, da ne bo Stock enakovreden nasprotnik Križanom, ki so v drugem polčasu trikrat zatresli njegovo mrežo. Tokrat moramo pohvaliti vso ekipo, saj so prav vsi storili svojo dolžnost. Fabio . Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 20. novembra 1980 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljane Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalia lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. dežele Furlanije-Julijske Oglasi 400 Ob Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlani|e-Jun|s« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI. H Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal •n tiska I izn ilrst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG POZITIVNE OCENE POTOVANJA POGLAVARJA RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE Janez Pavel II. končal obisk v Zahodni Nemčiji Potovanje in obisk v Nemčiji sta bistveno prispevala k zbližanju med protestanti in katoličani MONCHEN — Z obiskom v Munchnu se je končalo potovanje papeža Wojtyle v Zvezni republiki Nemčiji, včeraj zvečer pa se je poglavar katoliške cerkve že vrnil v Vatikan. Tako v Rimu kot v Lonnu delajo že prve obračune papeževega potovanja v najbogatejšo zahodnoevropsko državo in soglasno ugotavljajo, da je bil obisk pravzaprav zelo uspešen. Papeževo »romanje*, kot mu je všeč imenovati svoja potovanja, je prispevalo k trojnemu zbližanju: med katoličani in protestanti, ob ponovni vzpostavitvi bratskega duha in sklicevanju na skupne kristjanske temelje: med Poljsko in Zvezno republiko Nemčijo, kajti ne gre pozabiti, da je papež Poljak in da je, pa čeprav gre že za simbolično dejanje, ob prihodu poljubil nemško zemljo, v kateri in od katere so Poljaki bili deležni velikega gorja; in končno med državo in katoliško cerkvijo. S tem v zvezi je predsednik nemških škofov kardinal Hoeffner menil, da je potrebno večje sodelovanje med cerkvijo in državo za rešitev velikih perečih vprašanj, ki so pred obema. V svoji oceni papeževega potovanja je Hoeffner izrazil dokajšnje navdušenje. «V svojem pridiganju je govoril vsem z veliko ljubeznijo,* je rekel Hoeffner, v nadaljevanju pa povedal, da je Janez Pavel II. sledil z velikim zanimanjem poročanju nemških časopisov, ki mu jih je sam kardinal prevajal vsako jutro in je pri tem papež izrazil priznanje objektivnosti poročanja zahodnonemških časnikarjev. Kardinal Hoeffner je bil ponekod tudi zelo polemičen, še zlasti s tistimi, ki so izrazili pomisleke in kritike zaradi velikih stroškov, ki jih je imela nemška cerkev za pripravo papeževega potovanja. V teh dneh je dejal, smo nabrali kar 30 milijonov mark. približno 15 milijard lir, za pomoč prebivalstvu a-friškega Sahela in to prav gotovo ne bi bilo mogoče, če papež ne bi obiskal Nemčije. Prav tako polemičen je bil z nekaterimi oporečni-škimi krogi, še zlasti kar zadeva celibata duhovnikov. Duhovnik, je menil kardinal Hoeffner, mora ime ti srce in roke proste in se torej odpovedati poroki. Pozitivno pa je bilo po njegovem mnenju srečanje s predstavniki židovske skupnosti in s tem v zvezi je povedal, da papež ni obiskal nekdanjega nacističnega taborišča v Dachauu, ker je pred dvema letoma, mesec dni, preden so ga izvolili za papeža prav tam maševal skupaj s poljskim prima-soi.i kardinalom Wyszynskim. Kazalo bi pri vsem tem zabeležiti tudi kritično noto pri maši, ki jo je papež daroval v Munchnu, na kraju, kjer je pred časom prišlo do hudega bombnega atentata, ki je terjal več smrtnih žrtev. Barbara Engl. predstavnica nemške katoliške mladine je prebrala papežu pismo, v katerem obtožuje cerkev. da nima občutljivosti in razumevanja za vprašanja mladine, na primer za vprašanja spolnosti in prijateljstva. Englova je prav tako hotela zvedeti od poglavarja rimske cerkve, zakaj vztraja pri obveznem celibatu za duhovnike, čeprav je tako pomanjkanje duhovniškega kadra. Zahtevala je tudi večjo prisotnost žensk v cerkvenem življenju. Ob njegovem prihodu v Miinchen so papeža dočakali predstavniki bavarske deželne vlade s kanclerjem Straussom na čelu ter predstavniki nekdanje bavarske kraljevske družine in najvišji cerkveni dostojanstveniki. Beginova vlada ohranila večino TEL AVIV - Predsednik izraelske vlade Menahem Begin je včeraj s tremi glasovi večine preprečil krizo svoje vlade. V knesetu so laburistični, komunistični in nacionalistični poslanci stranke »Tehija* (vstajenje) predstavili tri resolucije o nezaupnici vladi zaradi težkega gospodarskega stanja v državi. Opozicija trdi, da je zaradi nesposobnosti vlade dosegla inflacija že 200 odstotkov, po uradnih podatkih pa «le» 140 odstotkov. Vseeno je to skoraj svetovi i rekord, a gospodarski strokovnjaki trdijo, da je trenutno stopnja mesečne inflacije v Izraelu največja na svetu. Zaradi včerajšnjega glasovanja je moral Begin prekiniti svoj obisk v ZDA, saj ima njegova vlada v parlamentu borno večino enega poslanca. V knesetu so razpravljali predvsem <- gospodarskih problemih, a posredno tudi o izraelski politiki do arabskih držav Papež se je peljal tudi mimo vhoda na Oktoberfest, kjer je v septembru v bombnem atentatu izgubilo življenje 13 oseb, več kot 100 pa jih je bilo ranjenih. (Telefoto AP) NENAVADEN TEDEN V VELIKI BRITANIJI Težave za Thatcherjevo Dopisnik DELA Primorski dnevnik LONDON — V «novinarskem obra čunu* prejšnjega tedna je dnevnik The Times v svojem uvodniku zapisal: «To je bil nenavaden teden v britanski politiki. Laburistična stranka je dobila novega voditelja, spodnji dom parlamenta je za trenutek izgubil svoje dostojanstvo in vlada se je znašla v številnih težavah• nekaj od teh težav je neizbežnih, nekaj pa si jih je sama nakopala na glavo.* Britanski laburisti so prešnji te den dobili novega voditelja Michaela Foota in brez protikandidata so izvolili za njegovega namestnika Denisa Hedlega. Polemika o tem, kaj čaka laburiste pod novim vod stvom se v britanskem tisku z nezmanjšano ihto nadaljuje. Odprta so ugibanja, kaj bosta storila dva od ttolpe treh»; to sta David Otuen, sedanji minister za energijo v sen- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiuuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiuiiiiiimiiitiiniiimiiiiiiiiiitiiiiinmmvniiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiia Potrditev 120 let zapora za R. Curcia in pajdaše ŽIVAHEN DELOVNI OBISK IZVOLJENEGA PREDSEDNIKA V PRESTOLNICI Zmagoviti Reagan bo šel danes v goste h Carterju v Belo hišo Vrsta sestankov s političnimi voditelji obeh strank - Domneve o sestavi nove administracije Združenih držav FIRENCE — Renato. Curcio in skupina trinajstih njegovih pajdašev so bili včeraj ponovno pred sodiščem. Tokrat je sodna obravnava potekala pred prizivnim porotnim sodiščem v Firencah, kjer so .jim sodniki sodili, zaradi neredov, ki jih je skupina uprizorila pred dvema letoma med znanim procesom v Turinu. Ob tej priliki je kot znano skupina rdečih brigadi-stov spodbujala k oboroženi vstaji ter žalila turinske sodnike; Po skoraj uri posvetovanja so sodniki v glavnem 'potrdili kazen, ki so jo dodelili teroristom pred časom med prvostopenjskim procesom. Za Curcia so zahtevali 10 let zapora, prav tako tudi za Bertolaz-zija, Franceschinija in Paroli >a, za ostale pa, med katerimi je tudi Na-dia Mantovani. pa so zahtevali o-sem let zapora. Edina novost razsodbe je ta, da so Ognibeneju preklicali znižanje kazni dveh let. ki so mu jo dodelili pred časom. Včerajšnja obravnava ni šla mimo, ne da bi prišlo do že običajnih manjših neredov. Več teroristov je skandiralo že znana gesla ter se zgražalo nad sodniki, tako da so bili prisiljeni obravnavo prekiniti za 20 minut. 27. novembra pa se bodo Curcio in pajdaši predstavili pred sodniki v Perugii, kjer se bod zagovarjali za druge kršitve. Na sliki (telefoto AP) Renato Curcio in Nadia Mantovani. VVASHINGTON — Glavni namen petdnevnega Reaganovega bivanja v prestolnici je bil očitno, da čimbolj izgladi pot nastopajoči upravi, ki jo bo umestil 20. januarja prihodnjega leta. Po prvih znamenjih sodeč in po prvih srečanjih s političnimi voditelji ameriškega parlamenta se zdi, da mu je tudi v tem prizadevanju sreča mila. Zmagovalec zadnjih predsedniških volitev si je sicer že zagotovil večino v senatu, ki je prešla po dolgem času v roke republikancem, razgovor s «speakerjem», oziroma demokratskim predsednikom kongresa mu, je pa prinesel vsaj za-časno premirje v parlamentarnem domu, kjer nima večine. Po srečanju z Ronaldom Reaganom je sicer načelnik poslancev, demokrat Thomas 0’Neil dal dvoumno izjavo, češ da je bil razgovor nadvse prijeten in da mu je obljubil «polletne medene tedne*, torej naklonjen odnos kongresa po u-mestitvi nove administracije. Toda uporabil je izraz »Pustili mu bomo dolge vajeti, dolgo vrv, in bomo VČERAJ V LJUBLJANI Začeli so se dnevi kulture Vojvodine Po vsej Sloveniji bo do 26. novembra vrsta kulturnih prireditev in razstav LJUBLJANA — S slavnostnim koncertom orkestra vojvodinske filharmonije iz Novega Sada so se Včeraj v dvorani slovenske filharmonije začeli *Dnevi kulture SAP Vojvodine in SR Sloveniji», naj večja letošnja slovenska kulturna akcija, na kateri Slovenci spoznavajo kulturo jugoslovanskih narodov in narodnosti. Prireditve se bodo nadaljevale do 26. novembra v Ljubljani. Kranju, Lendavi, Celju in Novi Gorici. Vojvodinski muzej bo v Ljubljani predstavil tri razstave: arheološko — Vojvodina od prazgodovine do 12. stoletja, etnološko — turiška umetnost Vojvodine in grafično — Vojvodina v grafiki, delegaciji SAP Vojvodine in SR Slovenije se bosta pogovarjali o temah književnosti, založništva, knji- «Jumbo» v plamenih: 13 žrtev Včeraj zjutraj Je na letališču v Seulu med pristajanjem v megli pilot «Jumba» južnokorejske letalske družbe KAL zavozil s pristajalne steze; letalo se je vnelo in v plamenih je izgubilo življenje 13 oseb od skupnjib 226, kolikor jih je bilo na krovu. Petnajst je ranjenih (Telefoto AP) žničarstva ter varstva kulturne dediščine. Ob tem bodo vojvodinske založbe predstavile razstavo knjig in periodičnih publikacij, ki izhajajo v tej pokrajini v petih jezikih. Novosadska neoplanta bo prikazala več filmov. KUD Svetozar Markovič il Novega Sada pa bo predstavilo vojvodinsko folkloro. V Lendavi bo gostovalo novosadsko madžarsko gledališče. Pripravili bodo več literarnih večerov, razstav risb - in sodobne likovne umetnosti. Dnevi kulture SAP Vojvodine v Sloveniji so prva celovitejša priložnost, da se slovensko občinstvo' seznani z vojvodinsko kulturo ter zastavi trdnejše temelje za nadaljnje sodelovanje na vseh kulturnih področjih. M. Z. RIM — Parlamentarna komisija za notranje zadeve je {»trdila sklep senata, ki predvideva, da bo ljudsko splošno štetje potekalo leta 1981. Odločitev komisije je še posebej presenetljiva, če Upoštevamo, da je pred dnevi vlada predlagala naj bi štetje izvedli šele leta 1982. Vrsta atentatov na Korziki PARIZ -r- Kot poročajo francoske tiskovne agencije, so v torek ponoči na Korziki neznani atentatorji podtaknili na dom številnih krajevnih prebivalcev kar 18 peklenskih strojev, ki so na srečo povzročili le večjo materialno škodo. Žrtve zločinov so Francozi, ki so se pred kratkim iz Afrike ali iz celine vselili na otok. videli, kam bo prišel*. To zakriva pa nekakšno škodoželjnost, saj se ameriški rek o dolgi vrvi nadaljuje «da se bo laže obesil*. V tem slogu je tudi »speakerjevo* opozorilo Reaganu, da je bila njegova prejšnja upravna izkušnja guvernerja Kalifornije «dgra v B ligi* in da mora igrati predsednik ZDA v višjem prvenstvu. Ronald Reagan preživlja svoj prvi obisk v VVashingtonu po nedavni volilni zmagi na delovnih obedih, na katerih srečuje politične osebnosti svojega, pa tudi nasprotnega tabora. Že v torek je povabil na večerjo župana kolumbijskega di-strikta Barryja in guvernerja Ma-rylanda in Virginije Hughesa in Daltona. Skupaj z novoizvoljenim podpredsednikom Bushom je pa o-pravil tudi vrsto obiskov pri vplivnejših voditeljih republikanske in demokratske stranke. Še preden prevzame oblast si torej Reagan, ki bo danes z ženo Nanci gost predsednika Carterja in njegove soproge v Beli hiši, prizadeva vzpostavitvi boljše odnose s parlamentom, kar Carterju ni bilo uspelo. Največje zanimanje pa medtem velja ugibanjem o sestavi nove vlade. Na vztrajna vprašanja novinarjev Reagan zelo odrezavo odgovarja, da še ni prejel priporočil nalašč zato ustanovljene ekipe sodelavcev in da ne bo govoril o možnih izbirah, dokler ne razpolaga s seznamom kandidatov. Toda v dobro .obveščenih krogih zatrjujejo, da so najvažnejše izbire že storjene. Po mnenju vplivne televizijske mreže CBS bo novi državni tajnik, oziroma zunanji minister, bivši Ni-xonov zakladni minister George Shultz. Le če bi ta odklonil, bi mesto prevzel bivši poveljnik NATO general Alexander Haig. Najverjetnejši obrambni minister naj bi bil nekdanji Nixonov sodelavec John Connally, medtem ko naj bi John Tower postal predsednik senatne komisije za vojsko. Na svoje staro mesto zakladnega ministra pod Fordovo upravo naj bi se vrnil William Simon. Reagan namerava baje ponuditi mesto zveznega državnega pravdnika (ki u-slreza vlogi pravosodnega ministra) svojemu osebnemu odvetniku Wil!i?.-mu Frenchu Smithu, voditelju zmagovite volilne kampanje AVilliamu Caseyu pa vodstvo državne tajne službe CIA. Ob teh vesteh je pa hkrati zabeležiti, da je Clifford A-lexander, prvi tajnik za vojsko ZDA črne polti, že sporočil svojo ostavko, ki bo stopila v veljavo z umestitvijo Reaganove administracije. Velika zaloga nedokončanih avtov v Crveni zastavi KRAGUJEVAC - Na dvorišču tovarn? avtomobilov Crvena zastava v Kragujevcu je več kot 11.000 o-sebnih avtomobilov, ki jih .ii mogoče poslati kupcem, ker so nepopolni. To je v zadnjih nekaj letih največja zaloga nedokončane proizvodnje v Crveri zastavi, kar še bolj otežuje položaj največjega jugoslovanskega proizvajalca vozil, ki je zaradi motenj v proizvodnji in prenizkih cen v devetih mestcih letošnje' i leta zabeležil 380 milijonov dinarjev izgube. Zaloge v Crveni zastavi so se v zadnjem mesecu in pol povečale za več kot 5.0C0 nedokončanih vozil. Gre v glavnem za pomanjkanje manjših delov, ki jih izdelujejo domači kooperanti. Tako je na tovarniškem dvorišču kar 9.000 vozil zastava 101, ki jim manjka ampula za m~-'enje temperature motorja... (dd) ci in William Rogers, sedanji minister za obrambo v senci. Po vsej verjetnosti v novem kabinetu opozicije sedanjih položajev ne bosta obdržala. Vprašanje, ki se odprto pojavlja pa tudi je, ali morda ne bosta iz kabineta izstopila in se odločila za odprto kritiko iz zadnjih poslanskih klopi. Problem s tolpo treh znotraj laburistične stranke se zaostruje, posebno še, ko sta oba imenovana poslanca prejšnji teden kritizirala Michaela Foota; Foot sam pa je s posebnim pismom trojico rotil, naj «za božjo voljo osta nejo v stranki». Ob vsem tem pa je Antonij Benn že napovedal, da želi iz zadnjih klopi priti v prve in da se bo potegoval za izvolitev v ministrski svet v senci. Nenadni incident v spodnjem domu britanskega parlamenta pa naj bi prejšnji teden pokazal, kot ugotavlja tednik The Sundag Times, da je izvolitev Michaela Foota dala opoziciji nov polet za napad in to prav 'v- času, ko je vlada pod največjim pritiskom, izpad laburističnih poslancev v spodnjem domu. ki ga Foot ni obsodil. Po mnenju The Sundag Timesa nedvomno odraža njegovo prepričanje, rda so rokavice slečene, resnična politična bitka se pričenja, enotnost stranke pa je primarna». Prejšnji četrtek, med večernim zasedanjem, ki naj bi tudi bilo zadnje pred svečano otvoritvijo novih zasedanj 20. novembra, je iz pre gleda agencije Press Asspciation prišla med poslance novica, da- minister za okolje Heseitine namerava povišati najemnine občinskih stanovanj za približno -10 odstotkov, to je za 2,5 do 3 funte na teden. Kasneje se je izkazalo, da je minister Heseitine svojo odločitev objavil kot pismen odgovor na poslansko vprašanje in to tik pred zaključkom zasedanja, kar so poslanci razlagali kot taktično potezo, ki onemogoča postavljanje vprašanj in debato o celotni zadevi. Ogorčeni laburistični poslanci so se odločili za nenavadno akcijo in ob 22. uri in 40 minut, ko je bil pred vhodom v spodnji dom mjvišji u-radnik zgornjega doma «Black Rnd», da bi v tradicionalnem postopku «preložih zasedanja parlamenta do svečane kraljičine otvoritve, mu je približno 30 laburističnih poslancev z vživim zidom* preprečilo vstop. Pozivi k redu s strani predsednika, spodnjega doma niso zalegli in tudi niso pomirili ogorčenih izmenjav mnenj med poslanci obeh strani doma. Šele, ko je pod pritiskom Mi chaela Foota vlada umaknila Hesel tinovo odločitev, je kraljičin glasnik lahko vstopil in zaključil 18-mesečno, prvo obdobje zasedanj spodnjega doma britanskega parlamenta v mandatu sedanje vlade. 'Ta epizoda, ki je sicer dala moralno zmago laburistom, pa je po drugi strani izzvala trditve, da predstavlja usodno «pomenljivo zna men je* o tem, kako se bo, opozicija obnašala pod vodstvom Michaela Foota. Na splošno je ta akcija George Bush in Ronald Reagan Kapitalom (Telefoto AP) Za zborovsko prepevanje na vlaku tudi do pol milijona lir globe PALMI — Neznanci so včeraj zjutraj v tem malem kalabrijskem naselju ubili bivšega orožnika, 48-let-nega Rocca Suraceja. Surace, ki so ga predčasno upokojili se je ba-vil s kmetijstvom, preiskovalci pa menijo, da je bil žrtev krajevnih izsiljevalcev, katerim se očitno ni hotel pokoriti. RIM — Vsi tisti, ki na potovanjih in izletih z vlakom radi prepevajo, bodo od 1. decembra do bro premislili preden bodo začeli dajati duška svojemu veselju. Doslej so v najslabšem primeru pla čaii globo 20.000 lir, po zadnjem predsedniškem odlo ku pa je predvidena kazen od 30.000 do 90.000 lir. Še višje so kazni za «zborovsko prepevanje* in sicer od 50.00( do 500.000, obenefn pa obstaja tudi možnost obsodbe na dva meseca zapora. Železniško osebje pa bo po novem odstranilo vse kršitelje miru že na prvi postaji. Predsedniški odlok o varnosti in rednosti vsega javnega potniškega prometa vsebuje še precej dru gih določil. Neprevidni kadilci, ki jih bodo zalotili s prižgano cigareto v kupejih za nekadilce ali v čakalnicah na železniških postajah, bodo morali plačati vsaj 5.000 ah pa celo 15.000 Ur globe. Doslej so nediscipUnirani kadilci plačaU od 1.000 do 3.000 lir. Več denarja bo treba odšteti tudi za poškodovanje in mazanje železniških kupejev in sicer od 15.000 do 45.000 Ur. Tisti, ki bodo dokazaU, da so kupe umazali zaradi slabosti, bodo moraU prav tako plačati globo vendar nekaj manj. Prepoved metanja predmetov skozi okno je stara skoraj toliko kot železnica, vendar ni bila nikoli doslej temeljito obrazložena. Novi odlok pa celo deli metanje predmetov skozi okno, ko vlak miruje in med vožnjo. V prvem primeru znaša kazen od 10.000 do 30.000 Ur, v drugem pa od 50 000 do 500.000 lir ali dva meseca zaporne kazni. Enake kazni predvideva novi odlok tudi za tiste, ki bodo brez upravičenega razloga povlekli varnostno zavoro. Petindvajseti od 104 členov odloka pa se nanaša na vsa sredstva javnega prevoza in izrecno določa, da ni dopustno odpiranje oken, če k temu ne privalijo vsi zainteresirani potniki. Od 10.000 do 30.000 Ur globe je predvideno za prehod čez’ progo, od 7.000 do 21.000 lir za sedenje na rezerviranem sedežu. Kazen za vožnjo brez vozovnice pa bo od 15.000 do 45.000 Ur. Odlok predvideva tudi strožje kazni za nepravilno parkiranje "ožil v bližini železniških postaj ali na avtobusnih postajališčih. nekaterih laburističnih poslancev naletela na obsodbo. Poslanci naj bi s svojim vedenjem pokazali pomanjkanje spoštovanja do parlamentarnih postopkov in ti izpadi, če bi se večkrat ponavljali bi izpodkopali parlamentarno oblast kot takšno. Dnevnik The Times v svojem uvodniku k temu dodaja: parlamentarni običaji se morda zde prazni in zastareli, toda to so načini, ki predstavljajo oblast parlamenta kot inštitucije. Zato, kdor te postopke namerno zaničuje, napada parlamentarno oblast.* Obsodbe lete tudi na ministra Heseltina, naj bi za hrbtom parlamenta skušal spraviti k življenju sporno odločitev. Predstava» v spodnjem domu pa naj bi pokazala dvoje-laburistično stranko, ki postaja nevarno nepokorna in pod pritiskom zmedeno konzervativno vlado. Ti pritiski so jasno vidni znotraj vlade same in to zaradi problemov, ki jih povzroča njena ekonomska strategija. Vsi objavljeni pokazatelji o gibanjih britanskega gospodarstva sporočajo resnico, da je gospodarska recesija v Britaniji hujša kot je vlada predvidevala in kot so gospodarski strokovnjaki napovedovali. Nezaposlenost nezadržno narašča in ne mine dan brez P?' ročil o novih stečajih britanskih podjetij. Odprta kritika vladne monetarne politike ne prihaja samo * strani opozicije ampak tudi iz konzervativnih vrst. Bivši konzervativni ministrski predsednik Edwara Heath jo je imenoval ^uničevalni monetarizem» kriv za «katastrofalne reči, ki se dogajajo v Britaniji*- Res je, da inflacijska stopnja pada in je od 16,9 odst. meseca septembra padla na 16,4 odst. meseca oktobra. Toda z njo, namesto da bt rasla, pada tudi industrijska proizvodnja. Po podatkih centralnega statističnega urada je bila v obdobju med junijem in septembrom industrijska proizvodnja za 3,4 odst-nižja kot prejšnje tri mesece in zfi 9,1 odst. manjša kot v istem obdobju lani. Strokovnjaki pravijo, da je tempo upadanja neprecedenčeti in pospešen zlasti zadnje mesece, ko so podjetja drastično zmanjšala proizvodnjo zaradi zmanjšanega povpraševanja in zaradi potrebe po zmanjšanju velikih zalog. The Financial Times sicer trdi, da obstajajo znaki, da so v nekaterih sektorjih industrije zaloge izčrpane m da obstaja možnost, da bo recesija v nekaj mesecih dosegla svojo naj-nižjo točko. Toda na splošno vri-čakujejo, da bo stopnja industrijske proizvodnje padala še naslednje leto Kot posledica zaradi visokega funta zmanjšanega izvoza. Po drugi strani pa podatki v britanski plačilni bilanci za mesec oktober kažejo presežek 534 milijonov funtov, pregled za letošnjih prvih mesecev pa izkazuje bilančni nre-sežek 1,25 milijarde funtov, kar pomeni, da je Britanija edina industrijska dežela na Zahodu, ki se letos lahko pohvali s tako visokim presežkom v plačilni bilanci, čeprav je ministrstvo za finance za leto 1980 predvidevalo primanjkljaj v višini 2.75 milijarde funtov. Objavljeni podatki potrjujejo stara pravilo, da ni vse zlato kar se s veti in predstavniki vlade jih previdno ocenjujejo. Razloge za nepričakovan presežek v plačilni bilanci pripisujejo britanski nafti, dejstvu, da je recesija močno zmanjšala uvoz in da izvoz zajet v podatkih za plačilno bilanco za mesec oktober, predstavlja izpolnitev naročil starih več kot 18 mesecev. Resnični vpliv visoko stoječega funta, ki zmanjšuje izvozna naročila pa se bo v plačilni bilanci izkazal kasneje. Prihodnji teden bc znano, kako se bo na podlagi vseh teh ekonomskih pokazateljev vlada odločila, odkod bo vzela dve milijardi funtov, ki jih. potrebuje za naslednie leto Strokovnjaki napovedujejo, da bo med novimi ukrepi naoovedala ponovno zmanjšanje javnih izdat-kot in po vsej verjetnosti tudi indirektne obdavčitve. ALJA KOŠAK BRUSELJ — Belgija izvaža vsako leto poldrugi milijon božičnih drevesc. levji delež le-teh pa bo tudi letos krasil, ob priliki božičnih praznikov italijanske domove Sicer pa uvažajo belgijska drevesca tudi nekatere azijske in afriške države. SMpSJf 0 V A 20. november -1. december 1980 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA (ogrevana dvorana) Predprodaja; I N F X TITOVA 25, LJUBLJANA Prijave sprejema tudi potovalna agencija AURORA, Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 60 261.