Izhajajo »sako sredo po celi poli. Veljaj 90 kr » v tiskarniei jeinane za celo leto 3 gold. 40 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr četrt leta Ljubljani maja O b 8 © g : Žitni brzec. Slovenska.u Kavnanje 8 plemenskimi biki. Trgovinska in obrtna zbornica. reči. Razne Govor poslanca Šukljeta. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar n Matica Gospodarske stvari v Žitni brzec. Ličinka izdolbe si skoro rov, ki sega časi dobro ped v o mraku pa pride na vrh in išče vpik v zemlj globok zemljo. Tu sedi po dnevi, po kateri žitne setve Izmed škodljivcev na polji more najškodljivejši postati žitni brzec (latinski zabrus gibbus) (glej pod. 30.). Žit ni brzec je zajetne, tršaste postave in valjastega trupla. Tipalnice so kratke, noge tršaste. Veliki četvero-voglati ovratnik je videti nekoliko zgrbančen in po sredi s plitvo brazdico razdeljen; pokrovke so navzad prišiljene, pikčasto progaste. Ves je črn ter se sveti tolščeno, samo se pase do jutra. Mlado bilko, zlasti srce, vso zgrize sežveče in jo izsesa. Skleščeni listi se potem posuše in , časi je tudi izpremenjena. še veča je pa 80 i vsa bilki videti kakor rumenkasti klopčiči bilka glevlj in v tak klopčič Skoda se pozna uže jeseni na setvah vzpomladi, ko je ličinka malo vadno meseca maja. ne dorasla kar je na v Na dnu svojega rova se preobrazi tipalnice in noge so rjavkaste. V dolgost meri 15, v rokost pa blizu 7 milimetrov, torej je po priliki na polovico manjši od pomladnjega hrošča ali kebra. Meseca junija pridejo hrošči iz zemlje. Ponočnjaki so, zato se po dnevi skrivajo pod kamene in pod prstene grude. Kakor se pa stemni, ožive in plezajo po žitnih bilkah kvišku. Prišedši do klasa ežno belo bubo s črnimi očesnimi pikami tednih izkobaca se iz nje hrošč opazili so tega v štirih Leta 1812 brzca škodljivca na žitu in sicer na Nemškem dolgo ni bilo o njem nič slišati. prvikrat Pozneje kot zopet čvrsto z zadnjima noga 5 , oprime se ga tako da ga tudi močan veter ne , a na zimo 1832. leta počil je glas, da v Italiji kvari pšenico. V novejšem času se zmerom bolj množe tožbe proti temu hrošču. Dosedanje izkušnje o tem hrošči uče: 1. da se žitni brzec. vrže na tla tako razgr prednjima nogama razvleče pleve in si valsko kakor brzci sploh, kot ličinka in kot hrošč hrani z ži odpre pot do zrna, ki je tačas še mlečno, ter je ize. Po nekaterih krajih je bilo tega hrošča toliko, da je klasje bilo od njih videti črno, in da skoro ni hrano, posebno z mrtvimi žuželkami poleg te hrane je tudi razne trave da pa da se časi pri ugodnih okolnostih neizmerno razmnoži in da se takrat bilo najti bilke, ki bi bila brez njega. Tako udelava od večera do jutra — vso noč. Izbirljiv ni, všeč mu je vsaka strn, bodisi pšenica ali rež, ječmen ali oves. poloti tudi žita in potlej pustoši polj povedano. ) kakor je bilo Najuspešneje bi se ta kvarljivec zatrl noči pri luči hrošč obiral s klasja. Najbolj ako po ga bilo in iz njih Oplojena samica odlaga jajca v kupčkih pod zemljo, spravljati v sklenice, a doma bi se poparil z vrelo vodo se izležejo ličinke, ki so, ako mogoče bolj škodljive od hrcščev. Na podobi še vidiš doraslo Ako se je to zamudilo, in se je hrošč uže zaplodil, potem je gledati na to, da se izleglim ličinkam odtegne ličinko v pravi velikosti pod hroščem. Valjasta je, ali hrana. Zategadelj ne bi smeli na iato njivo sejati zopet vendar nekoliko oploščena ter ima razen glave še dva žita kakor tudi ne blizu take njive f najst obročkov, vsak je zgoraj pokrit 8 temno roženo poletje gospodaril žitni brzec pločico, ob straneh in tudi med pločicami na zadnjih mora žito sejati je prejšnj Kadar se pa vendar seje naj se kolikor mogoče pozno. obročkih sveti se belkasta koža, ki pokriva tudi tre- Vzpomladi naj se pa njiva dobro polije z gnojnico zlasti bušno stran, Na glavi stoje kratke tipalnice. na prvih po kacem dežji. treh obročkih izza glave vsajene so kratke nožice hrbtu in po bokih je redko kocinasta. Po _ ✓ Izkušnja uči, da se žitni brzec najrajši oglasi na novinah, posebno na njivah, ki so se naredile od senožetih ali pašuik ia sicer s kraja se opazi kaj sposobnega za rabo. Najbolj tacega, preorjo naj se napadeni razori, a pri oranji naj ^ f m V « vtakneš skozi nosni hrusta rabiti obroček, katerega takim obročkom moreš se ličinke pridno pobirajo in potlej pokončajo. Na take najhujšega bika narediti prav pohlevnega. preorane kraje seje naj se kaka okopavina ali pa kako sočivje. Prostor za skakanje bodi blizu hleva in toliko zavarovan, da se ni bati pohujšanja. Krave in juuice, ka- tere priženo k biku, preglej, če so zdrave ali ne, in ne puščaj bolnim bika, ker more iia lesti bolezen. Ravnanje s plemenskimi biki. aradi slabe krme. slabega oskrbovanja in presilne porabe postanejo naši plemenski biki zgodaj nerabni, in Razne v ■ reci. dati jih moramo mesarju, ker so pretežki, preleni ali prehudi. To je pa živinorejcem veliko škodo, na ker triletni do šest- letni biki zaplodevajo najlepša teleta, poldrugoletni do dvoletni biki J ki mnogokrat niti rabni niso za pleme, zaplodevajo pa teleta, ki niso sobna za vzrejo lepe govedi. spo-Ako hočemo bika ohraniti čvrstega in za plem rabnega, pokladati mu moramo trikrat na dat sestavljena iz in sicer krme ki je 2 5 sena, 2 5 detelje in i 5 dobre slame. Vse to naj bode razrezano v S%i dolgo rezanico. Za \sakkratno krmljenje vzemi 5 te mešanice. Ako rabimo bika veliko t. vsak dan po enkrat (kar je uže ve- liko in pristoji ob času, kadar se krave splošno pojajo), tedaj naj do biva bik za priboljšek 4 strtega Kako moremo sode, v katerih je bil hranjen špirit ali žganje, porabiti ali pripraviti za vino. Navadno so taki sodi trdni iu po nizki ceni, zato jih radi kupujejo tudi viuščaki. Če je bil v sodu špirit jako očiščen, rekteficiran, potem zadostuje, če sod izplaknemo z vodo, predno ga napolnimo z vinom. Drugače pa je treba ravnati s sodom, ako je v njem bil špirit nizke vrste, nečist, še poln patoke, kar tudi z nosom lahko izpoznamo. Ivedor ima parni stroj, naj spusti sopara ali i puha v sod; sopar prešine vse doge, treba to uekolikoKrat ponoviti, dokler teče iz soda voda brez duha po patoki. Žil, da je to sredstvo velikim posestnikom možno, mali vinščak si more pomagati, ako vliva toliko časa v tak sod vrelega luga in in ga kota potem sem ter tja, dokler ali kuhanega ovsa ter s slano vodo zmočene krme. Oves pospesuje ro- fia.Z teče iz soda voda brez duha. Prav dovitnost, slana voda pa prebavljanje. Zelene krme ne pokladaj mnogo, ker ta slabi bika in ga dela pretre tako je treba po nasvetu J. Riidingerja ravnati s sodom, v katerem se je hranil rum, sicer dobi vino po njem lahko duh in to bo sleharni človek bušnega. Piti daj bikom po trikrat na dan sveže in čiste vode, po zimi ne premrzle, po leti ne pregorke. Ne napajaj bika z mlačno vodo, v ka- tero deneš morda še moke ali otrobi, ker taka pijača slabi živce, pospešuje debelost, a bik postane len in ne-zmožen za oplojenje. da Res, V izpoznal ali pa lahko sumnjičil, se je vino umetno ponarejalo, bolje ne moremo očistiti sodov, nego če jih izparimo z vodno paro. Da se grahovo seme v zemlji obvaruje mrčesov, namoči ga neko- liko ur pred setvijo v vodi ? Podoba 30. 80 primešane saje ali pa še kateri bolje aloja (katere dobiš v apoteki). Zrna Bikov hlev imej snažen in svetel, bika pa snaži se nasrkajo nekoliko vode, zato raje vzkalijo, sajna ali vsaki dan. Neogibno potrebno je biku pregibanje pod alojna grenkota jih pa varuje mrčesov. milim nebom, bodisi da ga vpregaš ali pa izpuščaš na - piano v zgradjen prostor. Biki ki vedno stoje ali leže v hlevu, ulenijo se, dobe dolge parklje, ne stoje trdno na zadnjih nogah, kadar skačejo, in zato večkrat poae- Podutne stvari. rejo ali celo poškodujejo krave. Zemljepisni in narodopisni obrazi. lade bike Jim katere hočeš vzrediti za pleme, mnogo prilike, da se pregibaj krmi na dobro in dajaj prostem. Najbolje je učiti bike voziti. Strogo glej na to, da nihče ne draži bika in mu ne nagaja, ker to ga dela hudega in včasih skoraj ne- Če Nabral Fr. Jaroslav. 79. v pernatem gozdu gremo s severja na jug drevje čedalje bolj pozgublja, tedaj se nam šilasto in mesto njega se košati 167 pernato. Kakor imajo šilasti gozdi svoje velikane, tako jih imajo tudi pernati. Med našimi velikani naj omenimo najpreje hrasta. Največi hrast, ki ga v Evropi poznajo, stoji v Francoskej pri Saintesu. Gorostas ta je visok do 20^, pri tleh mu ima deblo v premeru skoro votlem deblu je napravljena soba, v Matica Slovenska". Tajnikovo letno poročilo o delovanji odborovem v dobi od 1. aprila 1887. do 31. marca 1888. je 3^ visoka in do široka. V sobo dohaja svetloba skozi malo okno, in stene njene so poraščene z mahom in s praprotjo. vrati so izžagali kos lesa, ter so našteli na njem (Dalje.) Njegova glavna zaslomba je v prvi vrsti škofija ljubljanska, deloma pa tudi škofija lavantinska. Veliko Nad 200 kolobarjev, in sodeč po tem kosu menijo hrast utegnil stati 1800 do 2000 let. 5 da ta ugodnejših razmer bi bilo še želeti po ostalih škofijah, akoravno se tudi v teh tu pa tam na bolje obrača. Od- % , _ * | H * _ boru je vedno resna briga pridobiti si marljivih, za stvar in njen prospeh navdušenih poverjenikov, Drug malo manjši hrast je stal v Angleškej pri Dorsetshi Vele o njem da je m v obsegu 21 i 2 namere njegove so tudi precej vspešne. Gotovo je pa, da poverjenik sam vsega tudi ne more storiti, treba je, da ga tudi Tudi ta hrast je bil votel. Votlina mu je bila široka njegovi člani dosled podpirajo da mu ne stavljajo in visoka. Za časa Cromwellovega je bila v njem . ' Ii i * ^^ 4 i J . -I * J . 1 4 ■ f r . f* t —; gostilna za potnike. Leta 1703 je povalila silna burja to drevo na tla, in je ležalo do 1753. ko so zadnj kosove prodali Windfortblingu tleh v obsegu hrasta omenjajo tudi za stoji 22*1 kurjavo zaprek. Tudi v zadnji dobi zvršilo se je pri matičnih poverjeništvih precej spremenb, bodisi vsled smrti, bo-disi vsled odpovedi ali pa preselitve dosedanjih poverjenikov. Nove poverjenike so dobili: Gorica. Slov. Gradec, Norfolku, v parku pri Kom nekda še eden in sredi debla hrast 12-A Vrhnika, Zavrč, Rateče ima pri Kanalska doli Velikega dobiti jih pa imajo: pri Dodersdorfu v Holštinskej v obsegu ima 14*% in prav tak hrast se nahaja tudi pri Bamelu v Hesen-Darmstadtu. □a, Moravče in Pliberk. Reka je še vedno izpraznjena. Slovenje bistriška dekanija ima v zadnjem času jedno samo poverjeništvo; dolinskemu poverjeništvu bila je priklopljen tudi pska dekanij tesDi zvezi s poverjeniškimi razmerami, ker od Do 1857. 1. je stal prekra Točno ga je zmeril Goppert zemlj je za hrast pri Breslavi. njih močno odvisne, so si tudi društveniške razmere višini dveh črevlj od se jednako prvim, v zadnjih letih po malem, toda do e je imel v obsegu 42 črevljev. V višini 14V2 črevlj čel iti v veje, in sicer v tri velike. Ena veja se sledno boljšajo Za 1885 je plačalo „Matici 1130 odkrehnila 1833 in je dala derv 14 sežnjev je bilo votlo, in je 19 oseb moglo stati v njem Deblo Celo letnikov, za 1. 188G že 1196, za 1. 1887 doslej že 1297 nekaj jih utegne še priti 1300. tako deblo je bilo visoko 78 črevljev. Julija meseca 1857 , da jih bo skupaj gotovo Glede letošnjega leta ni doslej še mogoče izreči konečne sodbe, akoravno je vplačevanje v primeri z ga natančnejše ogledal, zmeril, in popisal na novo. da je bil star 700 do 800 let. povalila burja na tla, in potem ga je Goppert še lanskim istotako. btevilo ustanovnikov ostaje od leta do leta v bistvu jednako. Umrle ustanovnike nadomeščajo na novo pristopivši; ustanovnikov je vedno nekoliko nad Meni Tudi Hrvatska ima lepih hrastovih šum. Najlepši 300 obče bilo pa glede društvenikov zlasti po hrasti se košate v Slavoniji, v obsegu imajo po 5%^, nekaterih krajih na deželi, želeti nekoliko živahnejšega in visoki so po 32^. Stari so po 250 do 300 let. zanimanja, za Matico". Društvo se resno trudi dosezati severnej m ^^ — Ameriki rasto razni hrasti, ali kolikor znamo do sedaj, nobed se ne more meriti z našimi se tiče či Samo ena vrsta bicolor) je precej velikanska hrastov (Quercu8 Bukev se potegne visoko samo v gostih šumah, ker vsaka teži po tem, da s svojo krošnj dojd na zrak in svetlobo. Na takih krajih imajo bukve kedaj pa kedaj po 40 do 42^ višine. Ali 8t0jl bukev na samem tam gre s krošnj bolj na širjavo kot na višavo svoj namen in ne zasluži nikakor, da je omikano slc-vensko občinstvo še večinoma toli prezira. Pomisliti je tudi treba, da je društvu tem lože ustrezati Ž3ljam in zahtevam društvenikov, čim večja je denarna podpora društvenikov samih. In bodimo pravični ter vprašajmo Katero drugo društvo, ki ima samo 1500 rednih plačnikov, podaje leto za letom svojim članom za tako nizko ceno po več kot 50 skrbno premišljenih, strokov-njaško pisanih in v jako lični obliKi tiskanih pol bralne se: redkokedaj ima več kot 20 do 22^ višine. V obseg tvarine ? Želeti bilo skoro, da se vendar jedenkrat imajo bukve navadno po do 47 Freienwaldu je zmeril Ratzeburg bukve Falkenbergu pri ki so imele tudi po v obsegu po 77 črevelj in pri Dodersdorfu v Holštinskej Pri Danisch Neuhofu stoji bukev, ki ima en nad m 1 j o skoro 8"/ v obsegu rasto buk\e (Fagus Cunninghami) Avstralij in debeline 71/ m 2 imajo višine 65^ (Dalje nasiednjič.) velik del slovenskega občinstva že znebi neutemeljenih predsodkov, ki jih še vedno goji nasproti „Matici", ter da jo duševno in gmotno podpira. Posebej velja glede udov sledeče: Napredovali so v zadnji dobi močno, Zagreb, Gorica, Slovenski Gradec, Pazin, Dolina in Št. Peter pri Gorici; neznatno večina dekanij ljubljanske in lavantinske, deloma tudi ostalih škofij; jednake so ostale večinoma vse goriške, tržaške in krške, deloma pa tudi ljubljanske in lavantinske dekanije; močno nazadovala sta samo St. Lenart v Slov. Goricah in Pliberk. * t 14 iffiMgBiJ r ^rr. '^'vuu^^H TA v * a LM^Kg^SSrE5WPJ1B BBBHI Bfi&u ; • . ^ % ✓ , t • A «J fi Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) ■ b) Kateri kraji so izključeni od krošnjarstva. § 10. V občinah z več nego 20.000 prebivalci in v zdraviliščih sme se na zahtevauje občine iu po zaslišanji trgovinske in obrtne zbornice dotičnega okraja M • prepovedati krošujarstvo trajno ali pa na nedoločen čas. Koliko se izključenje tiče tudi krošnjarjev iz krajev, omenjenih v § 12, določiti je to z obzirom na blago, katero prodajejo, od slučaja do slučaja. Vendar pa se more osebam, v takih mestih in krajih stanujočim ter za kak drugi zaslužek nesposobnim, dovoliti, da smejo prodajati kako blago ob cesti ali v javnih prostorih v področju občine ter je v ostalem s takimi dovolili postopati v zmislu določil tega zakona. V obče dati krošnjarsko pravico v zmislu § 5 ni moči prebivalcem tistih krajev, kateri so izvzeti od krošnjarstva. c) Krošnjarstvo ob meji. § 11. Krošnjariti ob meji sme se dovoliti samo prebivalcem obmejnega okraja. Krošnjariti sme kdo samo tedaj v obmejnem okraju, ako je to v krošnjarski knjigi izrečno zabeleženo. B. Posebna olajšila. a) Celim občinam. § 12. Z ozirom na to, kak zaslužek je v nekaterih krajih, more se dovoliti njih prebivalcem krošnjariti z izdelki domače obrtnosti ali pa tudi kdaj z drugim blagom, ne glede na to, ali je to dopuščeno v pojedinih mestih in krajih (§ 10): a) da smejo krošnjariti že po dovršenem 24. letu, ako sicer dokažejo zakonite zahteve, (§ 3.) ali b) da se jim sme dovoliti krošnjariti sicer z izključenim blagom (§ 9.). To olajšilno dovolilo more se raztezati na obe točki. « Vlada je pooblaščena, da taka olajšila podeljuje z naredbami; aso ni tistih posebnih odnošajev, kateri so bili za dovoljenje merodavni. odtegniti je ta olajšila po istem potu. Taka posebna olajšila omejena so na blago, označeno v krošnjarski knjigi ter jih ni smeti dati za kroš-njarjenje z drugim blagom. b) Posamičnim osebam. a) Raba pomočnikov. § 13. Krošnjarju, ki krošnjari z dovoljenjem najmanj tri leta ter se je vselej vedel lepo, more se, ako dokaže s svedočbo pozvanega javnega zdravstvenega organa, da ue more radi kake telesne napake sam nositi krošnjar-skega blaga, dovoliti pomočnik. To dovolilo treba v krošnjarski knjigi zabeležiti. Ta pomočnik krošnjarjev mora imeti tista svojstva, katera so propisana za dosego krošnjarske dovolitve. /?) Raba tovorne živine ali napreženih voz. § 14. Uprezati vozove ali rabiti živino, da nosi krošnjarsko blago, sme samo tisti, ki ima v to posebno dovolilo. To dovolilo se sme podeliti, ako je to z ozirom na f prometne odnošaje in na kakovost, na težo ali obseg krošnjarskega blaga neogibno potrebno za krošnjarjenje. Dopustilo, da sme kdo rabiti tovorno živino ali naprežene vozove, zapisati je v Krošnjarski knjigi ter velja samo za dotično upravno področje. Dovažati blago v določene kraje ter ga p c tem nositi od hiše do hiše, dopuščeno je, a&o blaga ne do-važa sam krošnjar. IV. Poglavje. — Prestopki in kazni. § 15. Kdor krošnjari ter se ne more izkazati 8 s krošnjarsko knjigo, glasečo se na njegovo ime; nadalje, kdor se krošnjareč pregreši proti določilom tega zakona kaznuje se z globo do 100 gld. — ako pa ima več prestopkov, ali ako jih ponovi ali ako je prestopek spojen z obtežili, kaznuje se do 400 gld. Kar se tiče inozemcev, morejo se vrhu tega odstraniti iz kraja, za kateri velja ta zakon. Ima li kaznovanec krošnjarsko knjigo, to je v njej zabeležiti kazensko razsodbo. § 16. Btago, katero ima krošnjar pri sebi takrat, kadar se pregreši proti krošnjarskemu zakonu, jamči za izrečeno globo in za preiskovalne troške. Ako krošnjar nima ob čem, da bi plačal globo, mora jo odslužiti z zaporom, in je v takih slučajih 5 gld. globe toliko, kolikor jeden dan zapora. § 17. Ako je kdo krošnjaril z nedovoljenim blagom (§ 9.), to mu je zaseči blago, ne oziraje se na kazen, nastalo po veljavnih občnih in kazenskih zakonih proti prestopkom zakona o državnih pripadkih, takisto po § 15. tega zakona. Kako postopati s krošnjarstvom s tiskovinami, tG določuje tiskovni zakonik, Krošnjarstvo s zlatnino in srebrnino, katera ne ustreza določilom o čistini takih izdelkov; z loterijskimi srečkami in jednakimi deleži, predmeti državnega sa- » # ^m motrštva ter z igralnimi kartami, konečno krošnjarstvo ob meji z blagom, podvrženim nadzorstvu, spojeno je ne samo s prestopkom krošnjarskega zakona, nego tudi z prestopkom proti propisom o državnih pripadkih. Z osebami, katere krošnjarijo z inozemskim blagom ali pa se ne morejo dovoljno izkazati, odkod dobivajo svoje tuzemsko blago; nadalje s krošnjarji, kateri svoje blago izigravajo, postopati je po propisih o državnih pripadkih, ter izgube krošnjarsko dovolilo. § 18. Ako se kdo z nova pregreši proti določilom, izrečenim v §§ 5., 6., 7., 9. do 11., 13. in 14. tega zakona, more se mu poleg globe ali odnosno zapora odvzeti krošujarska pravica ter izklučiti od krošnjarjenja na nedoločen čas. Kdor je bil večkrat obsojen radi neopravičenega krošnjarjenja, mora biti izključen za vselej od krošnjarstva. 169 Vselej, kadar je kateri krošnjar bil obsojen kaznjivega dejanja, zaznamovanega v lit. radi tega zakona ter mu krošnjarskega dopustila ni že odtegnil pristojni sodnik, ima ono politično oblastvo I. stopinje, katero je podelilo krošnjarsko dopustilo, odvzeti to dopustilo uradnim potom, ker je izgubil zakonite lastnosti v lit. naznačene. ^^__ » * »^ V. Poglavje. — Oblastva in postopek. Prva stopinja. 19. Skrbeti, da se izvršuje krošnjarski zakon v prvi stopinji, dolžnost je političnih upravnih oblastev prve stopinje (obrtnih oblastev). Dajati dopustilo za krošnjarstvo, podaljševati kroš- 13.) okraju njarsko dobo ter dajati dopustilo za pomočnika % pravico tisto obrtno oblastvo, v katerega ima ima prosilec svoje prebivališče. Predno kdo dobi dopustilo za krošnjarstvo v obmejnem okraju, mora dobiti za to privoljenje od finančnega oblastva. Kazenski postopati pri prestopkih krošnjarskega zakona, izimši one slučaje krošnjarstva s tiskovnimi izdelki, ki so pridržani kazenskosodnemu pristojnemu oblastvu, ima pravico ono obrtno oblastvo, v katerega okraju se je izvršil prestopek. 20. V tistih slučajih, v katerih kaznjivo dejanje poleg prestopka krošnjarskega zakona utemeljuje tudi 17.); od prestopek proti zakonu o državnih pripadkih nadalje takrat, kadar se nakopiči več prestopkov, katerih jeden spada v pristojnost političnega, drugi pa V pristojnost oblastva za državne pripadke, pozvano je vsako rečenih oblastev, da izvršuje uradno svoj posel v svojem področju. slučajih, omenjenih v § 17., zadnji odstavek ? ima pravico kaznovati samo ono oblastvo » ki je pozvano soditi in kaznovati prestopke proti zakonu o državnih pripadkih. Druga stopinja. 21. drugi stopinji ima skrbeti politično de- želno oblastvo, da se izpolnjuje krošnjarski zakon. ločene kraje (§ 12.) ima pravico trgovinsko ministerstvo v sporazumu z ministerstvom notranjih stvari. Pritožbe o krtšnjarstvu. 23. Odrečnim razsodbam v krošnjarskih stvareh pristaviti je razloge. Proti razloki (razsodbi) obrtnega oblastva prve stopinje ima prosilec pravico obrniti se v času štirinajstih dni s pritožbo do političnega deželnega oblastva, predpostavljenega obrtnemu oblastvu. Proti razloki političnega deželnega oblastva more se v času štirih tednov tranjih stvari. Pritožbo je poslati onemu oblastvu, katero je raz pritožiti na ministerstvo no ločilo (razsodilo) v prvi stopioji. Proti dvema jednako govorečima razsodbama ni nobene nadalnje pritožbe. Politične stvari. Govor državnega poslanca Šuklje-ja. (Dalje.) profesorja Fr Mislim torej, če dovolimo davek na špirit, da moramo že naprej dobro vedeti, kako se bode porabljal. Porabiti se mora, da se bode državno gospodarstvo osvobodilo administrativnega in gospodarskega primank-Ijaja, nalalje, da se pomanjšajo direktni davki, zlasti davek od poslopij, in indirektni davki, zlasti davek od soli (Jako dobro! na desnici) in h kratu naj bi se lotil onih zboljševanj > ki so v dosedaj zanemarjenih deželah i mej katerimi navajam zlasti svojo ožjo do movino Kranj sko, Dobro na desnici.) več pogrešati ne morejo (Dobro > Toliko o državnem proračunu sploh. Sedanja debata je pa tudi politična in sem torej prisiljen, da označim svoje stališče nasproti vladni Določevati, kdaj bi bilo po § 14. tega zakona iz- politiki v svojem dvojnem svojstvu kot zastopnik slo- imno dopuščeno rabiti tovorno živino ali naprežene vo zove pri krošnjarstvu, ima pravico za vsako upravno ozemlje politično deželno oblastvo. Njemu je tudi pridržano, ako po svojem preudarku spozna za prikladno, odobriti krošnjarske knjige tamkaj na omejeno dobo venskega naroda in generalni govornik. Dovolite mi, da najprej spregovorim kot zasto- pnik naroda slovenskega. V teku debate čuli smo ora- torično pomenljiv govor gospoda poslanca dr. Gregra ? ki , določiti rok, v katerem naj bo dopuščeno krošnjarju krošnjariti v njegovem upravnem ozemlji ter se vračati v isti kraj. • » Naj višja stopinja. tretji stopinji ima skrbeti notranje mini- je hudo napadal vlado. Dr. Gregr je marsikaj nere- sničnega povedal, temu prištevam zlasti njegove razprave na finančnem polji, veliko je pretiral, pa bodimo odkritosrčni, jako mnogo, kar je navedel, naj se je še tako grenko glasilo, ni bilo druzega kot resnica. (Prav res! na desnici). Ne bil bi tolmač naroda, tem- sterstvo, da se izpolnjuje krošnjarski zakon. Ono tudi več naravnost kvarljivec javnega mnenja, ko bi se upal 22. postopa kazenski pri prestopkih tega zakona. braniti in zagovarjati naučnega ministra, katerega so Ako se predmet zajedno tiče področje kakega dru- od več stranij, zlasti od desnice, tako energično pri- gega osrednjega oblastva, to se je ž njim sporazumeti. jemali. (Dobro! na desnici.) Prepovedavati krošnjarstvo v mestih in zdraviliščih Zahteve Slovencev v narodnem oziru so visoki 10.) ter dajati in odtegovati posebna olajšila za do- zbornici že dovolj znane. Ni naša krivda, če tudi letos moramo visoko svojih zahtev. Nikdo zbornico nadlegovati s ponavljanjem če ta čustva neso najprijetnejša, ko že zastonj čakamo desetletja, ko so nas varale že tolikrat nade in smo ne more nam (čitati, da kaj nemogočega zahtevamo, da prestopajo naše terjatve meje skromnosti. (Dobro! na desnici.) Mi ne posegamo v pravice drugih; nazaj potisneni z obširnega ozemlja ki so je v staro-davnosti naši pradedi imenovali svojino, ki je segalo s panonske nižave daleč v Tirolsko in na Gorenje Avstrijsko, želimo, da ohranimo narodna svojstva na bornim koščkuo zemlja, ki je nam še ostal, ter najdemo pot do doživeli tako britke skušoje s sedanjim našim naučnim ministrom. Molčim o tem in • • omejiti hočem se na to da navedem nekatere številke, ki se tičejo naše ožje do movine. (Dalje prihodnjič.) kultur z avnim sredstvom materinščine. In kako i » ; i Naši dopisi. • • stališče zavzemljejo vladni organi v boji, kateri nam usiljuje nagon po razširjenji premočnega nemškega in italijanskega soseda. 7 punaja 19 maja. (Razstave, ptujci, clrzavni zbor). Kar se dostaje pravosodne uprave, s hvaležnostjo Razstave v slavlenje 40letnice cesarjevega vladanja priznati moram, da se vendar prizadeva zadostiti dejan- se zelo mnogobrojno obiskujejo in obiskovalci vsi brez skim razmeram in pravnim zahtevam prebivalstva slo- izjeme izrekajo svojo zadovoljnost, mnogokrat tudi ob- venskega in imeli bomo v specijalni debati vsekako še čudovanje v lepoti vseh treh razstav. Kader mi pre- priložnost, dokazati ničevnost napadov, ki so se že ostaja kaj več časa, popišem tudi jaz za čitatelje No- zgoiilialise pa napovedujejo proti vodji pravosodnega viške v velikih potezah vse tri ministerstva z one strani ogledal razstave. Dosedaj sem si umetniško razstavo v hiši umetnikov Nadalje tudi priznavam, da se je na Kranjskem ob Dunajšici pod Eiizabetinem mostom, ki veže srednje pod Taaffej bolj ministerstvom mnogokaj obrnilo na w m mesto s predmestjem Videnskem prav na drobno Nehal je pritisk prejšnjih vlad in numerično raz Bil sem v njej trikrat, vselej po 2—4 ure, pa pojdem merje; 450.000 Slovencev proti 50.000 Nemcem je vendar činitelj, ki se naravno pokazati mora. »* j, ■ • ■ Toda naj smo že dobili kar koli pod Taaffrjevo vlado, vse je in ostane negotovo, vse je v nevarnosti, dokler tlači naše soplemenike na Štajerskem. Koroškem, in Primorskem oni nasilstveni pritisk, ki ni nehal pod se. kamor Ptuj se človek > prihaja na Dunaj prav zelo veliko ozre, povsod nahaja skoraj same ptujce. V gostilnah, kavarnah, na večjih sprehajališčih, vidiš skoraj zgol ptujce toda Avstrijce, v Praterji doli pa že celo. se marljivo in vtrudlj državnem zb vlado Taaffe-jevo, niti malo prenehal, temveč se še po vekšal. (Prav dobro na desnici.) In tu se mora pove- toda požasi naprej pomika razprava o državnem proračunu. Trgovinski minister Baquehem imel se je dati: žalostno je da so bas organi vlade, katero že braniti zoper silno hude apade zarad severne že deset let tako nesebično podpiramo, da so bas orodje oblastva za organi narodno zatiranje. Posebno na Koroškem in tu začenjam z deželnim predsednikom leznice, zarad vožnine ogerskega žita in moke in najbolj prazna slama pa se je mlatila zavolj ajdalj neke (Poslanec Klun: Prav dobro!) s tako gorečnostjo delujejo pri ponemčevanji, da bi pruski minister Gossler utegnil kar zavidati lavore gospodu Schmiedtu Zaierowu. železniške resolucije, pri kateri je bil stavljen posebni predlog manjšine, v kateri se je zahtevalo, naj vlada predloži zbornici vse nadrobnosti, kako sostavlja pri voznini lastne železniške stroške. Dalmatinski poslanec Klaič priporočal dalmatinskih onimi Naš naučni minister; katerega toliko proslavljajo Ogerske in pa naših državnih železnic. Vladni zastopnik zaradi njegove*energije in delavnosti, ki rm mmpm dal mu nnmirliiv van^r na i* ota^™^; delavnosti, ki po mojem mnenji mnogo avtoritete svoje po nepotrebnem trati za malenkosti, je gluh za naše zahteve; resolucije dal mu je pomirljiv, vendar pa le akademični odgovor četrtek popoludne že precej pozno pričela se visoke zbornice prezira z neko ponosno ravnodušnostjo in malomarno gleda, kako se dan za dnevom lojalnemn narodu krati pravica in zakon. je razprava poljedeljskega ministerstva. Prvi govornik je bil nek dr. Milner, nemec s severne ČeSke, ki je bil še pred kratkem izvolj spregovoril bil je svoj čas in člen Je v zbornici prvič češkega deželnega Mika me, da bi to dokazal, toda skušnjavo hočem kulturnega sveta in govor njegov vrtil se je po kratkem premagati, kajti imeli bomo v podrobni debati še dovolj priložnosti, da formulujemo zahteve svoje uvodu, v katerem je s krepkimi besedami brez vsakega mahal po poljedelskem ministerstvu, prestopil dokaza Storili bomo bomo popolnem svobodno, odkritosrčno je tožbam ad zatiranja zgol nemške kmetijske ovedali resnico kakor jo je naš zastopnik dr družbe na Češkem. To tarnanje trajalo je celo uro ter Tonkli v budgetnem odseku. Poslali nas neso na Dunai' «Je bil° sklenjeno z neko splošno političuo grožnjo . . J I • « 1 1 « w • 1 ^ « .. . ? da da se komu poklanjali. Naša najvišja naloga je, da se nemški del odluši od češke dežele azimo v besedah čujstva svoja, ki se gibljej bočini naše rarodne duše v glo Potem je prišel k besedi ob V* na 4. ko je seja že > in zameriti se nam ne more 5 ur trajala, prvi govornik za proračun dr. Poklukar. 171 vf - . V, Ta zavrnil je začetkom govora očitanje predgovornika koma odstranjenja škode po vodah, vse to v velikih da ima kmetijstvo bo- potezah, ter je sklenil svoj eno uro trajajoči govor s zoper sedanjo vlado, priznajoč riti se zoper veliko in teških težav in da je » v.i.w iu fitt^iua, VAC* JV> prošnjo, U.C* VI TlOiia y piiJUV/uujo ti C11 a IV U 11 čl IV1U11J C LL U S LJ l pa pri takih zaprekah naj pred treba premisliti ali pa z izdatnejšimi podporami na pomoč prihajala polje da bi vlada v prihodnje z enako naklonjenostjo t» - i so take, da jih more odstraniti ministerstvo ali pa delstvu dežele Kranjske. — Prilično prijavimo ves govor, že lahko omenino, da se je minister govor- vlada, naj bode že imena, katerega koli. . J » -In, • * ~ " i" 1 lil ': > . ' * b * : • * . . • • • f s Da je pa ravno sedajna vlada mnogo storila za * • i kmetijstvo vkljub slab h splošnih državnih denarnih •t m razmer in stalnega primanjkljaja, dokaže govornik iz številk državnih proračunov počenši z letom 1868 do danes pa niku jako ljubeznjivo zahvalil za izrečeno mu priznanje glede izrečenih želja pa je odgovoril minister: pred vsem se moram zahvaliti za migljaje, katere mi je dal različne strani poslarec dr. Poklukar. Gotovo na 1878 stvo J dalje 1883 in 1888. Državne podpore za kmetij- • « znašale so leta 1878. 3 7 0,000 gld., leta 1888. % znašajo 49 8 50 0 gld. skupna svota povzdigi kmetij- se bodo v poljedelskem ministerstvu- najtemeljitejše pre tresali in v kolikor je mogoče, se bodo tudi spolnili. __■ w 3 T! - « r— j Po končanem poljedelskem ministerstvu pride na stvo namenjenih podpor pa je znašala leta 1878. »> 2,5 2 3.3 20 gld., leta 1888. pa znaša: 4,9 3 46.9 0 gld., m J ■ i M < J % AT* T ' j ^ ' ' Ž' jp-IT* + i, . ^Hfi - jpf rf TI nBI iMMMiMBBI. BI toraj skoraj še enkrat toliko. Tudi pri državnih gozdih, rudniških grajščinah kaže se napredek dohodkov vrsto ministerstvo pravosodja, kjer bode zopet poslanec dr. Ferjančič branil stališče narodnosti slo- • - . 1 i venske v področji pravosodja. Posvetovanje zastopnikov kmetijstva prične se ako ravno imajo te posestva in podjetja boriti se z jutr* dne 24. maja ob 10. uri dopoludne v poljedelskem enakimi težavami, kakor kmetijstvo sploh. Govornik ministerstvu na Dunaji v ta namen da bi se rešilo omenja se posebej državnih gozdov na Kranjskem, vprašanje: ali in kako bi se mogli kmeto- rudnika Idrijskega in prestopi potem k posebnem go- valci s arai neposredno vd e lež evati zal aganj a spodarskem razmeram na Kranjskem vojaštva s potrebnimi poljskimi pridelki: kruhom. » » m Drugi dan v petek, nadaljevala se je ta razprava v torek sklenjena, potem je še rešiti ovsom, senom, slani o in dr vi mi. Vprašanje bo, kakor kaže pravosodno ministerstvo. • • Iz to proži in razpravlja se že več let v krogih zastopnikov kmetijstva. Morebiti, da se sedaj s posredovanjem polje- delskega ministerstva najde način, po katerem se glede Binkošti praznovali smo teh pridelkom vstreže enako kmetovalcem, kakor vo- letos tudi po Slovenskem v resnici krasne. Vreme jaštvu. Za zastopnika c. kr. kmetijske družbe Kranjske bilo je, razun v Ljubljani, komaj vidljivega dežja proti izbral je njen glavni odbor, svojega člena, državnega Logatcu tje pa prav izdatnega naliva zelo lepo. Ljubljani, posebno pa na kolodvorih, videti je bilo mnogo ptujcev, ker vsled železničnih zvez postali so binkoštni prazniki dnevi splošnega romanja navskriž države. Dunaja prihaja brezštevilnih potovalcev v dežele okoli, deželani pa vrejo na Dunaj, da si v praznikih in lepem letnem času ogledajo tamošnje nove zanimivosti. Na Kranjsko izrekoma mnogo ptujcev vleče Postojnska poslanca dr. Poklukarja. Vprašanje konverzije kranjskega zemljiško-odvez-nega dolga rešeno je že toliko, da je v malo pričakovati, da vlada predloži državnemu zboru načrt zakona, v katerem se za konverzijo izreče prostost pristojbin in se vlada pooblasti, v smislu konverzije predrugačiti s kranjsko deželo sklenjeno pogodbo. jama, Bled i Kamnik, pa tudi belo Ljubljano si ptujci radi ogledavajo. Vrh tega privrejo birmanci v Lju bljano z vseh delov dežele, in botri razkazavajo se v Novičar iz domačih in tujih dežel. svoji lepoti in v deloma jako okusnih narodnih nošah- Dunaja. Budgetna razprava bliža se svo- Tako je bilo tudi letos veliko število birmancev in pred jemu koucu. Za ta teden ostal je samo še mali del po-Šenklavžem pa tudi po druzih krajih mesta bilo je vse ljedeljskega ministerstva in pa pravosodno ministerstvo in videti je, da se poljedeljski proračun reši brez pose- živo binkoštnili prazničnih gostov. Državni zbor pričel je minuli četrtek razpravo proračuna poljedelskega ministerstva. Koj prvi bnih pač razprav i pri pravosodnem ministerstvu bodo štajerski in korošRi, morebiti celo primorski dan j akoravno v neugodni, pozni uri, prišel je k besedi nemškutarji in laboni brusili svoje jezike naš poslanec dr. Poklukar, ki je priznavajoč sicer zapoved ministra splošno-neugodne razmere s številkami prejšnjih prora- Pražak-a > da se imajo na zoper slo venske prošnje v slovenskih ali jezično mešanih toda z mi- čunov in letošnjega, zavračal neopravičene napade pr- krajih tudi vkujižbe izvrševati slovenske, vega govornika na poljedelskega ministra. Prestopivši nistrom Pražak-om borijo se za narodno enakoprav- gospodarskim razmeram dežele Kranjske ponovil je nost vsi slovanski in pravični nemški poslanci, posebno dr. Poklukar ono priznanje in pa posebne zahvale, Pa pravična stvar sama in zato mora zmagati ta in katere je že deželni zbor kranjski pri različnih prilikah ojstrost nasprotovanja je le dokaz več, kako hudo je izrekel gospodu poljedelskemu ministru, potem pa je ponemčevanje samo zadeto po ministrovi naredbi. navajal posebne želje in prošnje glede različnih strok kmed razstav je sedaj najbolje obiskovana obrt gospodarstva: rastlinstva, živinoreje in zboljšavanja, izre- nijska v rotundi v Praterji, binkoštno nedeljo in pone deljek obiskalo jo je na dan okroglo po 20.000 ljudi, med njimi tudi nekateri nadvojvodi. Političen in trgovski svet z veseljem pozdravlja sedaj dodelane in odtvori železniške zveze na bal kanskem polotoku doli do S Odtvorjenje se je slovesno v navzočnosti zastopnikov vsih držav prvi sad zveze pokazala se je šilo Kot krepkejši, da je brez pomoči prestopil iz odprtega voza v zaprtega. Ravno tako se poroča, da je cesar zadnjič sprejel svojega zdravnika Makenzija z glasno govorjenimi besedami: „Danes sem imel prav dobro noč!" Pristaši Napoleonistov imeli so te Francoska dni posvetovanje, kako dalj nove banke v Solunu z 2 milijonoma kapitala. Prava ustanoviteljica tudi princ Vikt Napol postopati. Navzoč je bil o n in sklenilo se je, os- novati agitacijski odbor, kateremu bode načelnik po te banke je tukajšnja n Landerbank slanec Jolib z nalogom, da ljudstvo obdeluj za Minuli teden sošel se je tukaj s svojo soprogo je tudi ogledal tukajšnje razstave srbski kralj Milan, ki iu se sprehajal s sinom prestolonaslednikom razpust trdijo, zbornice da je i in razpis splošnih volitev. Časniki ojvoda A um al-s ki obsojal korak grof Toda s Pariškega, ker se je pridružil Boulanger-ju kraljico ni videti j da se bilo poravnalo nasprotj Laška ponedeljek večer izšla je papeževa » ker se ni vrnila z njem v Beligrad, ampak podala se je s prestolnikom v Wiesbaden. Govori se, da so po enciklika": „In plurimis" do braziljanskih škofov, o tem pisanji pravi Sv. oče: glavitno politič uzroki, zavolj katerih se prihod njen v Beligrad zavračuj silo Čudno vedenje kaže tukajšnjo konservativno nVaterland" nasproti demonstracijam gla- jevim Schone- Ta list sprejel je najpred neki dopis Pattai-ov odpravljenji -sužnosti. Nobeno darilo, katero sim prejel povodom jubileja, mi ni bilo pritjetnejše, kot odpravljenje sužnosti v Brazi-i, kakor sem to že v minulem mesecu januarju izrekel brazilijanskemu poslancu. Papež priznava prizadevanje cesarjevo in vladarice v ta namen in potem obšir neje v katerem si ta poslanec prizadeva dokazati, da je bila prostosti govori o kršanskem nauku glede sužnosti in demonstracija pražka golj protižidovsk Ko je potem Pogani so pač ravnali z enim delom ljudi, kakor z ^Politika" ojstro šibala tako proti avstrijsko rav- blagom, krščanstvo pa je že v prvih časih svojega ob- nanje, izrekoma prepevanje pesmi „Die Wacht am Rhein" 8tanka pripoznalo enakost vseh ljudi. Potem spominja pred spominkom Marije Terezije, pred cesarskim dvorom papež na to, kar so predniki njegovi, počenši s Hadri in pred vojnim ministerstvom, zoper Politiko" v posebnem članku, v drugem obrnil se je »Vaterland članku janom storili za sužne ravno tistega lista pa prav tako kakor „Politika ob Papež konečno škofom priporoča podpirati cesarja soja proti avstrijski del one demonstracij Sicer je brasilijanskega pa minuli teden policija več oseb obsodila na nekoliko ali dni zapora zavolj vdeležbe pri demonstraciji ali Spanjska Svetovno razstavo v Barceloni od tvorila je kraljica vladarica na binkoštno nedelj z ve ur prilepavanja listkov s tiskanim klicom M Hoch Sch liko slovesnostjo in držav cele Evrope pričo 200 velikih vojnih parobrodov ki so zbrani Kralj odlikovala je posebno pred trijski Barcelono oddelek raz nerer!" Schonerer sam pa še vedno dohaja v zbornico, gtave g pohvalo, kako okusno je vredjena in v koliko se ne oglaša sicer z lepo k besedi, toda sicer se vede, ča8t služi avstrijskem razstavljalcem pod predsedstvom kakor bi se ne bilo zgodilo ničesar. Istra. — Binkoštni ponedeljek odtvorila se je v St. Pelagio poleg Rovignja v navzočnosti nadvojvoda K a r o 1 a L u d o v i k a, in nad voj vodice MarijeTerezije Lindheim-ovem ptujih princev princi, poslaniki in admirali nedeljo večer bil je na čast navzočih sijajen banket, katerega so se vdeležili ljudstvo Kraljico povsod živahno pozdravljalo soproge njegove i primorska bolnišnica za skrofulozne otroke, kakoršna se nahaja tudi v Kraljeviči pod Ba-kram blizo Reke. Telegram 9? Novicam u Nemška Kar so ^Novice" pred kratkim pisale ? Z Dunaja 9. maja ob 5. uri 15 minut popoludne. Poslanec Ferjančic živo opisaval v obilno uro trajajočem govoru sodnijske razmere gra potrjuje se tudi še po novejših dogodbah da namreč škega nadsodišča, odločno je zavrnil surovosti skrivna borba zoper prostejša načela cesarjeva v resnici huda. Nemški časniki pripovedujejo, da je cesar odlikoval Foreggerjove, stvarno razpravljal osobna imeno vanja in slovenske zemljiške knjige med živahno polivalo desnice. Dalje govoril minister Pražak z sokimi redi skoraj vse odličnejše politike liberalne 0(j|0gn0 stoječ za svoje naredbe. stranke. Ko je knez Bismark to zvedel se temu koraku mogel ustavljati drugače, kakor s tem, da je cesarju naznanil ostavko vsega državnega ministerstva ako se nameravano odlikovanje izvrši. To je cesarju za sedanje razmere zadostovalo, nameravano odlikovanje opustiti. Zdravje cesarjevo boljša se čudovito zoper vse sodbe zdravnikov. Cesar že pri lepem vremenu večidel Žitna cena v Ljubljani 19. maja 1888. 95 ki Hektoliter: pšenice domače 6 gold banaške gold. 32 kr turšice 5 gold. 70 kr soršice gold 5 dneva » biva na vrtu, ali se prepeljava, in je toliko 44: kr 75 kr. ovsa 4 gold rži 5 gold. 30 kr ječmena 3 gold 10 kr kr ajde 5 gold. 60 kr ovsa 2 gold Krompir 2 gold. 05 kr. 100 kilogramo Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki