427
Slovensko slovstvo.
* Jezičnih ali pomenki o slovenskem pisanji; spisal J. Mam, II. leto 1864. Na prodaj pri bukvovezu M. Gerberju po 60 kr.
Kar smo v hvalo rekli 1. zvezku, velja tudi dru-zemu. Dobro vstreza vsem, ki se učijo slovenščine ali saj niso pretrdni v nji, da se jim pove, kako naj se piše prav slovenski, in pa tudi zakaj in čemu naj se piše tako. Ce prav pa smo vsi edini o pisateljevih vodilih, po kterih naj se slovenščina spreminja, množi in lika, vendar se mnogo ločimo v pisanji; od kod neki to? Misel nas obhaja, da ta razlika izhaja ravno iz trojih vodil, ktere povdarja učeni gosp. pisatelj samj
kajti enemu je bolj všeč sorodnost s staro materjo, enemu ljudska govorica tega ali tega kraja, enemu pa kako bližnje slovansko narečje. Od tod je tudi mogoče, da se daste opravičiti po dve obliki ali še celo po tri. Ktere se tedaj poprimimo ? Ozir vsega tega smo tudi mi pisateljeve misli, ki jo je v prvem ,,Jezičniku" izgovoril: „razlika me mika." Al zdi se nam, da častitega gosp. pisatelja ni volja, povsod držati se te zlate prislovice. To razvidiino iz treh poslednjih razgovorov o r-u: ali je samoglasnik ali ne, in ali se sme e pred r-om izpuščati, ali ne; — sicer ne bi skorej zasmehoval (se ve da šaljivo) onih, ki izpuščajo e. Prav je, da navede vse, kar se je dozdaj pisalo o r-u; po razlogih, ki se komu zde bolj resnični in gotovi, naj se sleherni ravna, dokler ni dognana pravda, ^o kteri sam pravi, da je še „lis adhuc sub judice." Ce tako ravnamo , ne zabredemo v ,,Kolobocijo" , o kteri svari slavni Ravnikar. Že zavolj prislovice, še bolj pa zavolj še nedognane pravde ne bi hotli nikogar pitati s samodržcem ali tiranom, tudi na to ne obračati: „sic volo, sic jubeo, stat pro ratione voluntas." Da se pa v eni knjigi, v enem časopisu držimo radi le enega pisanja, kdo nam hoče zameriti? Ze zavoljo gosp. Ze-pičevega „oportuniteta", ne pa po prislovici: ,,Novina mika mladino" bojo ostali, ki bodo r pisali brez e; prihodnost bo kazala, kaj bode obveljalo — brez vse sile. Ker se jezik mora pokoriti, da izgovarja r brez e v besedah: smrt, gora, vrt itd., se morajo že tudi oči privaditi „vražastega" r-a. — Pri vsem tem pa, da je neporedni „Jezičnik" „Novicain" zavolj r-a samoglasnika marsiktero grenko zabelil, ga vendar živo priporočajo , kajti zvesto že od začetka svojega spoštujejo prislovico: „Da se resnica prav spozna — je čuti treba dva zvond." Ce je „Jezičniku" Schleicher kažipot, je „Novicam" Miklošič, — obe cenjeni firmi!
* Die slovenische Literatur. Eine historische Skizze von Professor dr. K lun.   Wien 1864.
Drugi zvezek tega dela, ki smo ga že, ko je prvič nastopil beli dan, pozdravili radostno, je prišel nedavno na svitlo in sicer kot poseben iztisek iz Časnika „0est. Revue V. und VIL Band 1864." V dveh razdelkih (prvi se začenja s p. Markom Pohlinom in sega do novejših časov slovstva našega, — drugi pa obsega najnovejši čas) opisuje v kratkih črticah zgodovino slovenske literature, tako, da nemški svet vidi začetek in napredek slovstva našega. Gospodu profesorju, ki ga visoko čisla nemški učeni svet, gre hvala, da se je lotil tega dela in delovanje Slovencev na polji slovstvenem razodel ljudem, ki od literature naše nič ne vedo in ki mislijo, da, kakor je „iznajden" še le bil 1848. leta narod slovenski, tako tudi njih literatura obstaja le „im Lallen." Dober sad K luno ve knjižice se je uni-dan že pokazal v „Globos-u", kjer vrednik tega v severni Nemčii izhajočega časnika, trdi Nemec, pod-učen po KIunovi knjigi popravlja Issleibov spis o Slovencih, kteri si je predrznil po svetu poslati smeš-nico, da je beseda „slovensk-a-o" še le znajdba novih časov!! Ker nam Slovencem mora tudi za to mar biti, kaj drugi narodi o nas mislijo in vejo, moramo tedaj hvaležni biti možem, ki bodisi v kakem slovanskem ali nemškem ali laškem in francozkem jeziku pošteno razglašajo naš narod in naše slovstvo, in zato priporočamo K luno v o delo vsem Nemcem, kteri želijo poznati začetek in razvitek slov. slovstva. Naj dostavimo temu še nekoliko vrstic, ktere kažejo, da prof. Klun dobro pozna narod, o kterem je spisal mično svojo knjižico. Na strani 17. tako-le piše: „Wdhrend bis in die Neuzeit „Bildung'< und „Deutschlhum" in Krain fast $ynonyme Begriffe waren, und „slovenische Schriftstel-leriC nur als vereinzelte Sleme am literarischen Himmel
Krains ergldnzen, haben sicli die Verhdltnisse in den letzten Decennien, insbesondere seitdem das ^Princi}) der Nationalitdten" — die Forderung nach „Gleichberechti-gung der Nationalitdten" mehr als blosse Schlagwbrter der Publicistik geworden sind, fast rollstdndig gedndert. Wir haben die Stadien dieser Umwandlung mit ange-sehen. Als Schulknaben tcurden wir in den ersten dreissiger Jahren gestraft, wenn wir uns anmasstenf unsere Muttersprache zu sprechen; wir leurden von den Gespielen aus „besseren Familien", die nur deutsch re-deten und das Slavisclie verhohnten, geneckt und gemie-den; als ,,Studenten" sahen wir schon eine Spaltung in „Deutschgesinnte" und „Slavischgesinnte" (oder ..Deutsche" und „J\Tatiotiale)", welche vom Anfang der vier-ziger Jahre an immer schdrfer und bestimmter auffraL Seit dem Jahre 1848 und noch mehr seit dem Oktober 1860 kann man — wenn man unbefangen und ehr-lich urtheilen umill — kaum noch von „Parteien" spi-echen; die „deutsche Partei", die nur in der Haupt-stadt Laibach e.vistirt und der sich vereinzelte Stimmen aus einigen Landstddten anschtiessen, ist im Verhdltnisse zu den „J\rationalen" so gering und bedeutungslos, dass sie in keiner wichtigeren Frage mit Einfluss uuftreten oder durchgreifen kann. Nicht bloss das Landvolk und die katholische Geistlichkeit sind jetzt die Trdger und Reprdsentanten des Slovenisrnus; fast die gesammte In-telligenz, das geistige und materielle Kapital des Landes, schaart sich mit Bewusstsein und Stolz um das natio-nale Banner. Man milsste blind sein oder nicht sehen wolleny um diese Thatsache zu ignoriren. Krain ist ge-genwdrtig thatsdchlich ein „slavisches Land", in urelchem an 40 — 50.000 Deutsche leben; in allen Schichten der Bevolkerung weht der slavische Geist; in Schule und Amtf in der Kirche und in der Familie, in der Oeffent-lichkeit, wie im socialen Verkehr herrscht die slovenische Sprache oder ist im Begriff, ihre Herrschaft aus- , zudehnen. — Wie gesagt, diese Umwandlung hat sich innerhalb dreier Decennien vor unseren Augen vollzogen; wir mussen diese ,,vollendete Thatsache" acceptiren und es bleibt nur unsere Aufgabe, nachzufragen, was in so kurzer Zeit diesen mdchtigen Um- und Aufschujung her-vorgebracht hat" itd. itd.
*   Povabilo na  naročbo novega časopisa v slovenskem jeziku.
Pričakovali smo , da se bode o novem letu odkod drugod prikazal kak političen časopis v slovenskem jeziku. Prišlo je novo leto, časopisa pa le ni. Potreben pa nam je, kot ribi voda. Zatoraj se je v Celovcu napravil „Siovenec", kteri ima najpoprej blagi namen, podučevati in omikovati vse Slovence v vseh rečeh, ki se tičejo sv. Cerkve , politike , narodnosti, svobode in narodnega gospodarstva; drugič podpirati visoko vlado v njeni imenitni pa težki nalogi, in ji toraj naznanjati potrebe in želje , rane in bolečine vselej zvestega slovenskega naroda; in tretjič Slovencem dopovedovati, kaj koli se po svetu godi, kaj novega i znajde, in kako svet sploh napreduje. Beseda bode čista in pravilna, zraven pa tako domača, da jo lahko razume tudi prosti kmet, — beseda bode vselej resna in pravična, pa vendar mirna in pohlevna. „Slovenec" bode vselej katoličan, Slovenec in Avstrijan.
Izhajal bode za zdaj dvakrat na teden, vsako sredo in saboto, v obliki slavnoznanih „Novic."
,,Slovenec" velja v Celovcu za celo leto 5 gold., za pol leta 2 gold. 70 kr., za četrt leta 1 gold. 40 kr. Po pošti: za celo leto 6 gold. 30 kr., za pol leta 3 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gold. 40 kr. Denar naj se pošilja v Celovec (Klagenfurt) trgovcu Rossbacher-ju v frankiranih listih; in sicer hitro, da se ve število iz-
428
tisov napraviti. Drag je papir r tisk in kolek, zatoraj se bode le nekaj malega več i^tisov tiskalo, kakor jih je za naročnike potreba. Kdor je toraj volje, vse številke in vse po redu dobivati,  naj  se skoraj oglasi.
Slovenci! zlasti vi visokovredni gg. duhovniki, uče-niki in župani 5 ve slavne čitavnice in vi čč. gg. domorodci vsi, vsi, glejte! imamo, po čem smo dolgo izdihovali in upili. „Siovenec" ni nobena dobičarska naprava, narodna reč je, toraj vredna, dajo podpira ves narod na vso moč. Vsem naj tedaj bode srčno priporočen „Sloveuec", podpirajte ga z denarjem in dopisovanjem , da živi dolgo dolgo in se razširja od leta do leta!   Božja pomoč!
Prvi list pride na svetlo v saboto 14. januarja.
V Celovcu 20. decembra 1864.
Janez Božič, vrednik.
429