172
Novičar iz raznih krajev.
Sliši se, daje nova občinska ali srenj s k a postava (Gemeinde-Ordnung) gotova , — da pa se bo po oklicu nove postave  za   deželno na m estništvo (Landesvertretung-Statut),   ktera  je   že   tudi gotova,  še   le   oklicala,   in da pervo opravilo, ki ga bo imelo deželno naraestništvo, bode posvetovanje o občinski ali srenjski postavi.   Ko bo deželno namestništvo vsake dežele osnovo te postave presodilo, se bo po naj višjem sklepu oklicala. Tako pišejo dunajski časniki; ali je vse to   tudi resnično, ne vemo;   toliko   menimo je vendar po vsem tem gotovo, da pridete te postavi kmali na dan.  — Ker se po svetu veliko govori   in piše od tiste zaveze, ki so jo 15. aprila v Parizu sklenile avstrijan-ska, francozka in angležka vlada, je dunajski uradni časnik za potrebno  spoznal očitno povedati,   kaj   namerava ta zveza.    Po   dunajskem   časniku   „Wien. Zeit." je cilj in , konec te zveze: vzajemno porožtvo za ohranjenje celote turškega carstva;  ker  pa rusovski poslanci   od tega   djan-skega porožtva ne v dunajskem ne  v parižkem zboru  niso hotli nič slišati in se tudi pruska vlada celi čas vojske ni hotla v nič zavezati, kar bi ji vprihodnje utegnilo svobodno gibanje krajšati, ni avstrijanski vladi druzega ostalo, kakor po zgorej povedanem namenu stopiti v zvezo s francozko in an-gležko vlado, ktera zaveza — pravi omenjeni časnik — ne žali celo   nič poprejšnih   zaveznih razmer s prusko  vlado in z vsimi ostalimi nemškimi deržavami, pa tudi nikakor ne brani, da se poprejšno odkritoserčno prijatelstvo z rušo vsk o vlado spet popolnoma ponovi.   —   Do 10. t. m. je že 55.000 Francozov,   9000 Angležev,   7000 Sardincov in 10.000 Turkov zapustilo bojišče, kjer je menda sedaj le se 85.000 Francozov, 40.000 Angležev in 8 do 9000 Sardincov. Tudi Rusi se podvizujejo   Krim   zapustiti.   —   Car rusovski se je  19. t. m. podal v Varšavo, kamor ima, kakor „Czas" piše, 21. t. m. priti.   Poljci se nadjajo mnozih veselih novic ob prihodu carovem in pričakujejo občnega pomilostenja, vpeljave poljskega jezika v šolah, naprave vseučilišča za pra-voslovje in zdravilstvo, prenaredbe administrativne, naprave poljske garde itd.   — Turški   sultan je  14. t.  m. našemu cesarju v znamenje prijatelsko poslal veliko svetinjo Medši-dovega reda.  — Sliši se,   da je avstrijanski nadvojvoda Ferdinand Maks, ki je, kakor naši bravci vedo, sedaj v Parizu, cesarju Napoleonu veselo novico prinesel,  da se kosti rajnega vojvoda Reihsstadts kega,   ki je bil sin Napoleona  I. in je na Dunaji umeri,   smejo odtod v Pariz prepeljati,   česar Francozi že dolgo žele, pa dosihmal niso doseči mogli. — V okolici padovanski na Laškem je bil 16. t. m. tak strašen vihar,  da je 700 družin   brez strehe; tisuč in tisuč dreves je izruval in pokončal;   toča je pobila polje. — Iz Bakoce se piše, da po pustinjah in gojzdih dveh ogerskih županij   blizo horvaške   meje   se klati roparska derhal posebne baze:   lepo   gosposko   oblečena jezdari na zalih konjih in se vozi v vozovih;  pravijo,   da  grozoviti ti roparji so večidel nekdanji honvedi; cel batalijon lovcev in en polk ulanov sta na nogah,   pa jih ne morejo v pest dobiti, ker se v veličin gojzdih in planjavah lahko skrivajo.