Leto LXVL, št. 283 Ljubljana, sreda ij. decembra 1933 Din L- lahaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje to praznike. — Inaerati do 80 petit vrst & Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petlt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN18TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. _ i Bolgarsko-jugoslovensko zbližanje v duhu prijateljstva in vzajemnega zaupanja Musanov je zadovoljen s svojimi dosedanjimi razgovori z jugoslovanskimi državniki — Beograjski poset kot manifestacija ideje miru proti evropskim destruktivnim silam — Sofijski in atenski listi napovedujejo sporazum obeh bratskih narodov Beograd, 12. dec. Snoči se je vršila v dvorcu na Dedinju intimna večerja, ki so se je udeležili le Nj. Vel. kralja Aleksander in Boris, kraljici Marija in Ivana, princ Ciril, knez Pavle in kneginja Olga ter bolgarski ministrski predsednik Musanov. Po večerji so se odpeljali v gardijski dom na Topčideru, kjer je bil prirejen velik koncert. Bolgarski kraljevski gostje in njihovo spremstvo odpotujejo popoldne ob 14.30 iz Beograda v Sofijo. Izjava Mušanova Beograd, 13. dec. Bolgarski ministrski predsednik g. Nikola Musanov je včeraj popoldne sprejel beograjskega poročevalca lista *Prager Presse« in mu dal naslednjo izjavo: Poset Nj. Vel. carja Borisa in carice Ivane jugosiovenskemu kraljevskemu domu, kralju Aleksandru in kraljici Mariji predstavlja poseben dogodek v življenju obeh sosednih in bratskih narodov, ki ga bomo mi Bolgari vedno cenili. Zanimanje za ta poset je v obeh državah neobičajno veliko in z obeh strani so se izrazile glede njega najlepše želje. kar nam daje povod za upanje, da smo na početku boljših in srečnejših dni. Čeprav kaka dva naroda nista soseda, si imata vendar nekaj reči glede svojih medsebojnih vprašanj, ki jih je treba razčistiti in rešiti, ker ju vežejo mednarodni gospodarski in kulturni odnosi na en ali drug način v skupno zajednico. Ce sta poleg tega dva naroda še soseda In če sta drug drugemu tako blizu, kakor je to primer pri jugoslovenskem in bolgarskem narodu, tedaj je sestanek, ki smo mu srečne priče, še tem bolj prirođen in potreben. Od tega sestanka moramo pričakovati izključno 1« srečne rezultate za oba naroda, ki bosta v atmosferi vzajemnega zaupanja in prijateljstva rešila pereča vprašanja in tako pomagala pri učvrstitvi miru na balkanskem polotoku. Posebej moram naglasiti, da izmenjave m^sli, do katerih je prišlo sedaj v Beogradu, niso naperjene proti nobeni drugi državi. Bolgarski in jugoeloveiiski narod nista le sorodna med seboj, marveč sta si tudi bližnja soseda. In tako se samo po sebi pojavlja nujna potreba, da uredita med seboj svoje odnošaje v duhu prijateljstva in miru. želja po prijateljstvu je prišla na obeh straneh do zelo odkritega izraza. Hotel bi končno še reči, da me je sprejem, ki so ga priredili Nj. Vel. carju in carici jugoslovenske oblasti in ves jugo-slovenski narod, še posebno zadovoljil. Sprejem v Nisu, posebno pa v prestolnici, je bil tako impozanten, da je prišlo do popolnega izraza vse spoštovanje, ki ga more bratski narod občutiti napram kralju svojih najbližjih sosedov. To bo bolgarski narod vedno znal pravilno in dobro ceniti. Zelo sem zadovoljen tudi s svojimi dosedanjimi razgovori z jugoslovenskimi državniki in verujem, da bomo z dobro voljo in vztrajnostjo odslej delali z vedno večjimi uspehi v korist prijateljskega sosedstva. G. Musanov je sprejel tudi bolgarske novinarje, ki jim je kratko izjavil, da bo v zunanjepolitičnem odboru Sobranja podal obširen ekspoze o posetu v Beogradu ter o svojem bližnjem potovanju v Bukarešto. Komentarji bolgarskega tiska Sofija, 13. decembra. Bolgarska agencija poroča: >Demokratičeski zgovor« frakcije Can-kova komentira zdravici Nj. Vel. kralja Borisa in kralja Aleksandra ter posebno podčrtuje tisti del govorov, ki se nanaša na konsolidacijo mira in sedanjega stanja na Balkanu. Tudi vsi drugi bolgarski listi posvečajo teple članke govoroma obeh su-verenov. »Slovo« naglasa pomen teh zdravic in pravi, da so Jugosloveni in Bolgari sami začeli kovati svojo srečo. Jugosloveni in Bolgari hočejo spoštovati svoje medsebojne interese ter tako delati za mir in napredek. >Mir< poudarja, da sta oba suverena naglasila, da bo zbližanje med obema narodoma koristilo ideji miru na Balkanu. Ta govora ne pripuščata nikakih dvomov o možnosti zbližan j a med obema narodoma, ki more postati pravo bratstvo. Oba vladarja sta v svojih govorih izrazila tople želje svojih narodov. >Pladne< prinaša Članek Koste Todoro-va o obeh kraljevskih zdravicah in naglasa, da je beograjski sestanek prvi pozitivni rezultat dosedanjega prizadevanja in da bodo Jugosloveni lahko izprevideli, da je bratska solidarnost najboljša pot k cilju. Poluradna >La Bulgarie« pa pravi da je Tugoslavija za najboljše razmerje z Bol- garijo in da pomeni beograjski obisk poskus, ustvariti na realni in trdni bazi zvezo obeh bratskih narodov. Plod tega dela bo okrepitev miru ne samo v Jugoslaviji in Bolgariji, temveč v vseh balkanskih državah. Zakaj to delo je miroljubno in konstruktivno ter daje najlepše nade v bodočnost. Odmev v ČSR Prajra. 13. dec. >Prag*r Prw=se< se bavi v daljšem člaukj o političnih razmerah na Balkanu ter pi?e med drugim: Razvoj dogodkov na Balkanu se ie pospešil zlasti po jesenskem poto\ranju kralja Aleksandra. V Beogradu j-e prišlo do nosetov in razgovorov, ki so se jih udeležili odg^orni državniki Bomunije, Turčije, Grčije in Albanije. Jugoslavija izpo'njnie na ta način svoio zgodovinsko misijo na Balkanu, da organizira mir. Za razvoj na Balkan j ie značilna ugotovitev, ki so jo soglasno izrabili gr^ki in bol nareki novinarii do posetu v Jugoslaviji, da je Jugoslavija pozvana ojaSiti mir na Balkanu. kjr ji to omogočile njena notranja konsolidacija. T<=<žišče položaia na Balkanu predstavlja elaj ko prej bolrrar^ko-iugo«lovensko razmerje, v katerem je bilo in je še treba premostiti največje težkoČ3. Zato se tem večje zanimanje osredotoouje na posstu bolgarske kraljevske dvojic? v Beogradu. Trije sestanki kralja Aleksandra 9 kraljem Borisom od jeseni dalie. kratko srečanje na železniški postaji v Beograda, daljše v Varni in s?daj tridnevni poset v Beogradu, so značilni znaki za izpremembo, ki se dogaja na Balkanu. Pri tem je treba poudariti dejstvo, da j? poset v Beogradu prvi oficielni obisk, ki ga je napravil bolgarski kralj Boris v kaki inoz?mski prestolnici in da prav zato izbira Beograda ni b^ez pomena. Razen pokojnega romunskega kralja Ferdinanda, ki ie prisostvoval poroki kralja Aleksandra. M kralj Boris prvi vladar, ki je oficielno posetil jugoslovensko prestolnico. Razgovore obeh vladarjev, ki so nadaljevanje zasebnih razgovorov ob priliki zadnjih dveh sračanj. izpopolnjujejo posvetovanja obih zunanjih ministrov J?vtiča in Mjšano-va. To pomeni, da postaja konkretno stremljenje po razčišcenju obojestranskih razmer. Na obeh straneh so prepričani, da so postopna pogajanja najboljša m?toda, ki daje tem več upanja v uspeh, ker Je bila atmosfera pripravljena na obeh straneh. Na obeh straneh žele široke ljudske množic3 in odgovorni činitelji zbližani? in sodelovanje. Pri tem ne igrajo gotove vloge samo politična vora-šanja in zahtevs. temveč rudi gospodarski vzroki. Agrarni značaj obeh držav pa tudi njunih balkanskih sosedov kaže prebivalstvu logičen izhod iz svetovne gospodarske krize. Ta izhod je gospodarsko sodelovanje vseh, ki zopet ni mogoče br*z zagotovitve miru in brez medsebojnih prijateljskih odno?ajev Vprašanje miru in notreba medsebojnega sodelovanja balkanskih narodov ni več zahteva abstraktne pol5 tik?, temveč stvarna gospodarska zahteva najširših ljudskih množic polotoka. f"e nekateri balkanski listi igo-tavljajo. da ie učinkovala Mala antanta s svojo politično aktivnostjo, ki ie tesno zvezana z gospodarskim sod ^.rvanjem, kot vzgled, označuje to 1- obstcj?či položaj. Razen tega dokazuie to dejstvo ana'^gijo med stremljenji Balkana in srpdnje Evrope, ^e prištejemo zraven sa politiko Poljsk«1 in baltiških držav, vidimo v dela realno mo^ cele vrste narodov, silo. ki se mora noreti v sodelovanju z zapadno de»niokraci:o destruktivnim reakcionarnim tendencam v mednarodni politiki. V tem smislu sega pomen oficieln^ga nosita bolgar^k.er"* kralja v Rpogradm preko balkanckega okvira. Izjave grških listov Atene. 13. decembra Posetu bolgarskega para v BeogTadu pripisujejo tukajšnji politični krogi izreden pomen. Vsa javnost posveča največjo: pozornost temu dogodku, ki ga smatra za največjega, kar se jih je pripetilo na Balkanu od 1. 1918 dalje. V sestanku vladarjev dveh držav, ki so ju doslej ločile mnoge zapreke, vidijo najkrajšo pot za odstranitev zaprek in dosego iskrenega sporazuma. Ta sporazum bi sam po sebi olajšal splošni sporazum vseh balkanskih držav, s čemer bo v tem delu Evrope istočasno nastala tudi popolna konsolidacija miru. Mir na Balkanu, naglašajo grški politični krogi, ne bo pomemben in koristen samo za balkanske narode, temveč tudi za vso Evropo, ker bodo balkanske države tedaj predstavljale važen činitelj miru, ki ga bodo morale spoštovati tudi druse evropske sile. _ Direktni sporazumi državnih šefov so že rodili sadove. Po zaključitvi jugoslovensko - turške pogodbe o prijateljstvu, ki je izšel iz sestanka kralja Aleksandra s predsednikom turške republike Mustafo Kemalom pašo, se more po pravici pričakovati, da bo tudi po sestanku jugosloven-skega in bolgarskega vladarja prišlo do iskrenega sporazuma med Jugoslavijo in Bolgarsko. Vero v to je še povečalo dejstvo, da je bolgarski kraljevski par spremljal na poti v Beograd predsednik vlade in zunanji minister Musanov. Ves grški tisk objavlja obširna poročila o prisrčnem sprejemu, ki je bil v nedeljo prirejen bolgarskemu kralju Borisu in kraljici Ivani v Beogradu in na vseh železniških postajah od Caribroda do Beograda. V poročilih se zlasti naglašajo iskrene ovacije jugoslovanskega naroda kralju Borisu in kraljici »Ivani. V teh manifestacijah vidi grški tisk najboljši dokaz in jamstvo za skorajšnji sporazum in prijateljstvo med obema državama. Anarhija v Španiji vstaja v Španiji še ni popolnoma zadu-ter se izgredi povsod ponavljajo Pariz, 13. decembra. AA. Po najnovejših (poročilah iz Madrida krvavi '.izgredi na Španskem še niso popolnoma prenehali. V pokrajini Haiesci je prišlo na več krajih do krvavega spopada med uporniki in poroti o, lei jih je povsod pregnala. V Sara-Z&si so uporniki na več krajih mesta postavili barikade*. V drugnh krajih ie eksplodirajo več bomb. Tudi po poročilih iz angleških virov je položaj na Španskem resen. Ponekod so lzgredoiki streljali na vlake. Po dru«rih vesteh iz Madrida so zadnje dni v SpanijO aretiran* več tisoč oseb. Predsednik vlade in notranji minister sta nocoj izjavila novinarjem, da gre sedaj za zadnje poizkuse in odmeve anarhističnega prevrata, ki ga je vlada popolnoma zadušJia. Madrid, 13. decembra. Od petka je bilo po vsej Španiji aretiranih več tisoč oseb. Pozno snoči je prišlo v Saragossi do hudih spopadov, v katerih so bile tri osebe ubite. V Saberu so ekstremisti proglasili anarhistično republika V Lovranu je baje zopet zavladal mir. Tamkai imajo osem mrtvih in mnogo ranjenih. Anarhisti so napadfll več vlakov z gorečim} tekočinami. V Barceloni so skušali ekstremisti poostriti stavkovno gibanje. V Eldi so se skušali polast'ti vojašnic in županskega urada, kar pa se tim ni posrečita in so rmdti baje 12 smrtnih žrtev. V osta-iem je težko podati celoten pre>gfed o po* ložaju v državi, ker so telefonske zveze iz raznih krajev že dolje časa prekinjene. Voditeldi raznih strank, med njimi GUI Robles, vodja »Accion Popudar«, pa tudi vodja konzervatrvcev so po izjavi notranjega ministra ponudili vlada svojo pomoč. Izrazili so se pripravljene podpirati vlado v njenem boju proti revolucionarjem z vsemi sredstvi. Tudi vodstvo socialistične stranke je izredno zagotovilo, da obsoja anarhistično sindikalno vstajo in da zato odklanja udeledbo socialistov pri splošni stavki. Pariz, 13. decembra. AA. Vz. Madrida poročajo, da se razmere v Španiji popravljajo. Uporniški pokret je popolnoma ukročen, čeprav so anarhisti preteklo noč jz-vrsTH več atentatov v Bilbau in Xeresu. Policija vrši hišne preiskave. Pri teh preiskavah je ugotovila, da so revolucionarji nakupičili ponekod velike množine razstreliv in orožja. Tudi generalna stavka se lahko reče. je popolnoma propadla, ker stavka le razmeroma mak> delavcev. Kongres mednarodne parlamentarne unije Ankara, 13. decembra. Prihodnji kongres mednarodne parlamentarne unije bo meseca avgusta prihodnjega leta v Carigradu. Turška vlada bo dala za kongres na razpolago palačo. Itjer je prebival bivši turški sultan Abdul Hamid. Palača bo za ta kongres posebej preurejena. Borza dela Ljubijana. 13. tlečemb-a Za prostore Borze dela pred leti marsikdo ni vedel in le redki so vpraševali za delo v posredovalnici za delo. Tedaj je bilo še za vse dovolj dela in okrog urada Borze dela so pohajali le po večini poklicni nezaposleni. Nekaj časa je poslovala Borza dela na vogalu Masarvkove in seia nje Tvrševe ceste v nizki zasilni zgraeloi, kamor se je pozneje preselila policijska stražnica. Ko je dobila Borza dela prostore v palači Delavske zbornice, so mislili, da bodo prostori dovolj veliki, saj se niso mogli niti primerjati s prejšnjimi. Toda kmalu se je izkazalo, da so bili neprimerni. Ko je začela naglo naraščati nezaposlenost po 1. 1929. so bili prostori mnogo pretesni in celo povsem neprimerni. Na tesnem je bilo uradnistvo, številni nezaposleni so se pa gnetli v mali sobi. ki je bila namenjena za čakalnico, a so jo uporabljali tudi za ogrevalnico. Skozi ta prostor se je btlo zelo težko preboriti k lini do uradnika. In tu ni mogel nihče vzdrževati reda V tesni čakalnici so se stalno zbiraTi nezaposleni, ki sploh ne iščejo dela. Će so le mogli, so kvartali ter si skušali tako služiti kruh. moledovali so za cigarete ter kadili tako, da je bilo zakajeno kakor v prekajevalni-ci. Ta čakalnica je pa bila tudi pljuvalnica v nravem pomenu besede. Nihče se ni zmenil za prepoved, da je kajenje in oliu-vanje prepovedano in tega niso mogli vbiti v glavo nezaposlenim redarji Borze dela in ne stražniki. Marsikdo ki je iskal pomoči na Borzi dela, ni mogel niti priti do uradnika zaradi prehudega navala, a v čakalnici ni mogel vzdržati dalje časa v tako gostem zraku. Tudi uradnistvo se je doslovno dušilo v dimu in smradu, ker čakalnica ni bila dovolj ločena od pisarn. V ženskem oddelku je bilo nekoliko boljše, toda mnoge nezaposlene ženske si niso upale v Borzo dela. ker njihov oddelek ni bil dovolj ločen od moškega ter je bil vhod za oba oddelka skupen. Sedaj je dobila naša Borza dela primerne prostore v novem Delavskem domu. Mestna občina je najela brezobrestno posojilo za zgradbo Delavskega doma od Borze dela. in sicer pod pogojem da dobi Borza dela v zgradbi primerne prostore. Ta pogoj je mestna občina izpolnila nad pričakovanje zadovoljivo. Prostori v Delavskem domu so dovolj veliki — prave dvorane v primeri s prejšnjimi — in so tudi idealno razvrščeni. Vhoda za moške in ženske sta povsem ločena, poseben vhod imajo delodajalci, moški nezaposleni imajo veliko higijenično čakalnico in vsa razdelitev je zelo praktična. Vhod za ženske je na Gosposvetski cesti. Po stopnicah, ki drže v visoko pritličje, pridejo ženske skozi predsobo v veliko čakalnico, ki je pa manjša od moške, ker prihaja žensk vedno manj v Borzo dela kakor moških. V čakalnici so solidne in udobne klopi, podobne nekoliko onim v naših parkih. Iz čakalnice pridejo nezapo-slenke v prostor, ki ga loči od poslovalnice lesena stena z linami, kjer se ženske prijavljajo in vlagajo prošnje za podporo. Ta prostor ima tudi zvezo z blagajno. Bla- gajnik je v sobi med obema hodnikoma, lr imajo po njih zvezo nezaposleni moški in ženske s poslovalnico. Na ta način lahko blagajnik izplačuje podpore iz svoje sobe na obe strani moškim in ženskam. Moški prihajajo v urad z Bleiweisove ceste. Ena vrata se odpirajo samo za vhod, druga pa za izhod. Nezaposleni prihajajo v veliko čakalnico, kjer ima dovolj prostora do 200 nezaposlenih, če bi pa bili tako natlačeni kakor v čakalnici prejšnjih prostorov, bi se jih lahko stisnilo v to dvorano še dvakrat več. Stene v čakalnici so obložene visoko s ploščicami, da jih bodo lahko umivali ter da jim ne bodo škodovali risarski umotvori nezaposlenih. Stene se tudi sicer hitro umažejo. zato je zelo potrebno, da so obložene z gladkimi ploščami. Iz čakalnice bo imelo dostop v prostor pred line do uradnikov samo po nekaj nezaposlenih hkrati, da ne bo prehudega navala ter da bo izključen nered. Sedaj še čakalnica ni odprta, ker še niso končana manjša pleskarska dela. Vse delo .bo končano še ta teden. Od lin se nezaposleni ne bo mogel več vrniti v čakalnico, se pravi, da se mu ne bo treba vračati skozi čakalnico. Za izhod so določena posebna vrata, ki se lahko odpirajo le znotraj. Poslovalnica je prava dvorana, podobna modernim bančnim poslovalnicam. Vse je združeno v enem prostoru, razen blagajne in knjigovodstva. Posebno sobico ima tudi šef. Manjši prostor pri vogalnem vhodu, Ki je določen za delodajalce in uradnistvo, je bil prvotno določen za delodajalce In duševne delavce. Sedaj ga uporabljajo za. knjigovodstvo, ker knjigovodja mora imeti mir in ker redki delodajalci lahko prihajajo naravnost v poslovalnico, ne da bi so pogovarjali z uradniki pri linah. V poslovalnici se zbira upravni odbor tudi k sejam, sredi prostora bodo še postavili veliko mizo. Za umske delavce so določene posebne uradne ure. V uradu je vsak dan naval nezaposlenih. Neprestano se prijavljajo novi. Preden ne poteče mesec dni po izstopu iz dela, ne more noben nezaposleni upati na podporo. Novi prijavljenci še prihajajo navadno snažni in še dovolj dobro oblečeni, starejši in oni, ki se prihajajo le gTet, so pa skoraj vsi zelo zanemarjeni. V prostoru, kjer se zbirajo, zaudarja po umazani obleki, hlevskem vonju in senu. Mnogi se ne preoblačijo ter nosijo perilo tako dolgo, da razpade na njih, ne da bi ga slekli. Prenočujejo v kozolcih in hlevih, a le nekateri, ki se Še niso sprijaznili s takšnim življenjem, stanujejo v hišah, v kletnih in podstrešnih sobah na periferiji. Stanovanje plačujejo z naberačenim denarjem ali s podporami. Poklicni nezaposleni se požvižgajo na stanovanjsko kTizo in tudi druge krize jim ne morejo mnogo do živega, ker so že izvežbani. Nihče drugi ne zna tako beračiti in vzbujati sočutja. V lepo in veliko čakalnico bo seveda hud naval, a v nji bodo lahko vzdrževali red. Vse poslovanje bo šlo odslej lažje od rok v prostorih, ki so dostojni državne posredovalnice za delo. Francosko - nemški razgovori Do odločilnih pogajanj bo prišlo po ugotovitvi mnenja posameznih prizadetih vlad Pariz, 13. docembra. Razgovori francoskega poslanika Francoza Ponceta z državnim kancelarjem Hitlerjem v Berl&nu so jmesti, kakor tudri danes zatrjuje francoski tisk, zgolj informativen značaj. Do odločilnih pogajam* bo po mnenju francoskih listov prišlo Šele, ko bo prejela francoska vlada odgovor r*a svojo informativno noto Lz vseh držav, ki j'ivn jo je poslala, da bi "izvedela za njihovo staMšče glede nemških zahtev po radrikalni rešitvi posaarskegta problema m oborožitve nemške vojske. Tudi poM-tićni krogi pripisujejo sestanku Hjtlerja in Ponceta le neznaten pomen. Snoči se je vrnH v Pariz angleški po-slannk lord Tvrrelfl, ki se je danes sestal s francoskim zunanjim ministrom Paulom Boncourjem, da ga obvesti o staltišču, ki ga je zavzela angleška vteda srlede aktualnih mednarodmih vprašanj. zlastJ pa glede nomško-francosknh razgovorov o razorožitvi. »Matin« meni, da bo bržkone še pred pričetkom konkretnih pogajanj med Nemčijo in Francijo prišlo do sestanka vodilnih francoski in angleških državnikov. Na to sta baje pristala rudi že angleški ministrski predsedniik MaodonaM in zunanji mi niste r Simon. Po podatfkli, ki jih navaja Pertfnax v listu »Echo de Parts«, zahteva Nemčija, da se ji dovoli pomnožitev vojaštva na 300.000 mož in enoletni vojaški rok. Razen tejra zahteva Nemčija tako imenovano napadalno orožje (težko topništvo. t-e*ke tinVe V bi sT *a Nemčffa na- bavila šele po določenem roku. Pertinax pravi, da bi Nemčija razen zvišane redne vojske, ki jo zahteva, razpolagala še z 1,600.000 vojaško izvežbanih članov napadalnih oddelkov. Ker bi Nemčija na ta način imela vojsko skoraj 2 mjlijonov mož, je Pertinax mnenja, da je sporazum glede razorožitve dejansko nemogoč. >0ejvre< se bavi z istim vprašanjem in pravi, da je imel nemSki poslanik v Parizu včeraj v zunanjem ministrstvu dolg razgovor z zunanjim ministrom Paulom Bouncour. i*m, o tako imenovanih paramilitarnih for-maciiah v Nemčiji. Zdi ee, pravi list, da j* kancelar izjavil, da je pripravljen pristati na to. da se imenuje mednarodna komifdja, ki naj bi v prvi vrsti dognala točno vloeo napadalnih eet. v d rusi vrsti pa Šele te d> te kontrolirala. Glede na to pravi >Oeuvre<: Spričo takšnega stania stvari naj nam bo dovoljeno pripomniti, da se Nemčiji ne bi zd^-lo prav nič nemogoče, če bi od nas zahtevala še to, da se mi razorožimo ali da vsai omejimo svojo oborožbo LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2303.74 — 2315.10. Berlin 1364.58 _ 1375.3«. Bruselj 795.79 _ 799.73, Curih 1108.35 _ 1113.85, London 187.47 — 189.07, Newyork 3680.49 _ 370«.75 Pariz 224.24 _ 225.36, Praga 170.0« — 170.72, Trat 300.4« _ 302.86 (premija M.5 odst.). Avstrijski Sfllng v privatnem kli-rinsu 9.15 INOZEMSKE BORZE. Curih. 13. decembra. Pariz 20.2325, London 16 9450, Newyork 334.50. Bruselj 71.80, MIlan 27.16. Madrid 42.30, Amsterdam 207.85. Berlin 123 30. Praga 15.3450, Varšava 58_. Bukarešta 3.05. Stran 2 »SLOVENSKI N AROD«, dne IS. decembra 1038 MCV 283 Beda v rudarskih revirjih Kako na] se organizira enotna akcija za pomoč najsiro mainejilm radarskim družinam Lepo uspela slepa simultanka Mojster Pfarc je izmed 12 dobtl 7 partij, 4 retniziral, eno pa Izgubil. Trbovlje, 12. decembra. Kdor misli, da se je položaj v rudarskih revirjih z nastopom zime bistveno zboljšai, je v hudi zmoti. Rane, Id jih je zasekala sadnja leta teZkh rudarska kriza skoraj vsem slojem in stanovom v revirjih, so tako globoke, da bi jih tudi v teku enega leta ugodne gospodarske konjunktura težko docela izlecili. Dolgovi delavstva za življenjske potrebščine trgovcem in obrtnikom so narasli v zadnjih treh letih krize v težke milijone, katerih usoda je danes povsem negotova. Zima je potrkala z ledeno pestjo tudi na vratu rudarskih družin. Kakor so skrbni družinski ocetje-rudarji veseli ostrejšega mraza, v katerem vidijo vsaj delno omi-ljenje težkega socialnega položaja, tako so na drugi strani v skrbeh, kako obvarovati svojo deco s toplejšimi oblačili in obutvijo pred nevarnostjo prehlada, ki ji je izpostavljena v mrzlih zimskih mesecih. V najtežjem položaju so baš rudarji s številnimi družinami. Borni zaslužek jim ne zadošča, niti za krepkejšo prehrano številnih laftnih želodcev, zato na obleko in obuvajo za mrzli zimski čas niti misliti ne morejo. Tako vldiS otroke takih bednih radarskih družin na poti v Solo drgetajoč od mraza, pogosto oblečene v tanke prozorne letne obleke ter slabo obute, ki se jtm 2e na obrazu čita, da vlada v njihovih domovih občutna revščina. Za omiljenje najobcutnejše revščine v vrstah rudarjev a številnimi družinami so naša tukajšnja nacionalna in humana društva in ustanove storila baš zadnja leta v dobi rudarske krize, največ pa seveda letos, ko je bila kriza v poletju na višku, mnogo neprecenljivo dobrega. P o krenil a so obsežnejše socialne pomožne akcije po vsaj naši ožji In tudi Širši domovini ter so zbrala mnogo sredstev v naravi in denarju, ki so bila v teku poletja, v jeseni, deloma pa tudi Že sedaj z nastopom zime, razdeljena med najbednejše in najpotrebnejše družinske očete rudarje in vdove matere. — Da bi bila osredotočena razde-Ijevalna akcija vseh nacionalnih društev v rudarskih revirjih nedvomno uspešnejša, o tem smo že opetovano pisali in tudi vsem pristojnim činiteljem toplo priporočali. Treba bi bilo le ustanoviti nekak združen akcijski odbor vseh nacionalnih humanih društev in korpo raci j, ki bi prispevke sicer ločeno zbirali, toda združeno razdeljevali. Tak nacionalni humani akcijski forum bi imel predvsem nalogo opozarjati našo javnost na bedo v rudarskih revirjih ter skrbeti za to, da se nabrana sredstva pravilno razdele. Povsem pogrešno je mnenje zastopnikov neke skupine, da naj bi vodil razdeljeva- nje vseh prispevkov in podpor izključno občinski socialni referent, čel, da ima najbolj točno statistiko o revsotni tu bedi med rudarskim delavstvom. O tem niti najmanj ne dvomimo, toda s tam, da bi morale vse naše agilne in požrtvovalne nacionalne organizacije in humana društva oddajati zbrane prispevke občinskemu socialnemu referentu za razdelitev rudarskim družinam, bi se tem društvom odvzela iniciativa in ambicija iz rok, ki leži predvsem v plemenitem tekmovanju za pomoč trpečemu bližnjemu. Tako bi javnost pa tudi bedni obdarovane! ob koncu niti ne vedeli, da jim je večino do danes razdeljenih podpor zh*alo agilno in požrtvovalno članstvo Sokola. Rdečega križa, Cirll-Metodove družbe, Kola jugosloven-skih sester in še številnih drugih nacionalnih humanih društev, slavo bi pa utegnili žeti le oni, ki bi to po svoji službeni dolžnosti morali storiti. Takemu načinu razdeljevanja podpor bednim rudarskim družinam se naša nacionalna in humana društva odločno protivijo in prepričani smo, da bi se temu protivili tudi dosedanji pro-pagatorji takega načina razdeljevanja, če bi sedanji občinski socialni referent ne bil njihovega političnega nazora. Po našem mnenju bi se lahko koncentrično in sistematično uredilo razdeljevanje podpor na ta način, da bi se ustanovil enoten akcijski pomožni odbor za pomoč bednim rudarjem iz zastopnikov vseh nacionalnih humanih organizacij in ustanov, ki bi vodil sporazumno in koncentrirano pomožno akcijo za bedno rudarsko delavstvo. Temu združenemu akeljskemu pomožnemu odboru pa bi moral dati na razpolago vse potrebne statistične podatke občinski socialni referent, ki je, kakor rečeno, najbolj poučen o bedi in revščini v posameznih rudarskih družinah. Odbor bi o nakazilih podpor sklepal ter jih sam nakazoval. Le na ta način bi se dala sistematično in uspešno reševat! huda beda in revščina zlasti v družinah rudarjev z velikim številom otrok, ne da bi bila pri tem okrnjena in omalovaževana vsa hvalevredna požrtvovalnost, ki so i© posamezna nacionalna in humana društva in organizacije izpričevala s tako odličnim uspehom za bedno rudarsko ljudstvo v revirjih. Vsi predlogi, ki streme za tem, da bi se našim nacionalnim humanim društvom z uvedbo razdeljevanja podpor po občinskem socialnem referentu vzela društvena iniciativnost in albicija. bo naše delavstvo samo obsodilo, ker se zaveda, da je prejelo prav od nacionalnih društev v rudarskih revirjih največ podpore, dočim od onih, ki so ta predlog sprožili, prav malo ali pa skoraj nič. Praznik ruskega Sokola V Narodoem domu jo 10. t m, svečano proslavi Ruski Sokol v Ljubljani praznik ruskega sokolstva. Starosta prof. Ivan 2e-rjeznov le iskreno pozdravil prisotno, predvsem br. ž up ne ga starosto fcjubtjen-ske sokolske župe dr. Josipa Pipenbacher-ja, br. starosto Ljubljanskega Sokola, bančnega ravnatelja v p. Bogomila Kajze-Ija in pravoslavnega svečenika proto g. Budim i ra. Nato je starosta prof. I. Željezno v predlagal, naj se odpošlje vdanostmi pozdrav Ni Vol. kraHu Aleksandru kol vi-s o ivermi nJMi vseh Rusov, kar jo bilo z navdušenjem sprejeto. Zatem je počastil spomin ruske carske rodbine, ki je bila na zve rin ski način umor j en a. Po kratkih uvodnih besedah je rodal starosta prof. I. ZeAjeznov zgodovino slo* vanskega sokolstva pred vojno in po revoluciji v emigraciji Pred vojno je bilo v Rus i j* do 60 sokolskih društev. Za vojne ir: revolucije je prenehalo vsako delovanje Sokola v Rtosiji. pričala pa se Hi živahna reorganizacija v emjgraciji, tako da šteje danes rusko sokolstvo že do 15 tisoč članov. Ruska emigracija se zaveda, da je edino sokotetvo tisti činitelj, ki bo v stanju vagoii-ti telesno in duševno zdrav ter nacionalno zaveden element. Saj je m* ski narod pretrpel v vojni iu revoluciji toliko, da ne pomni takih ogromnih žrtev do sedaj Se noben narod, kajti 22 milijonov Hudi je darovalo svoje življenje na otor domovine ji vsega stovanstva. Toda tr-njeve poti ruskega naroda Se ni konca. Večji de4 naroda trpi pod internacionalnim reifcnom boljše vi kov duševno in fizično, drug*del naroda i« pa razkropljen po vsem svetu. Ce premislimo vse, kar te-ž j ruski narod v domovini in rzven nje, lahko razumemo, kako osromno, težavno, POžrtvovaJuo mora bito" de>k> ruskega so* kobstva za svoj prvi oEii smoter, nacionalno prerojenje Rusije, s tem pa splošni končni olj — združitev vsega Slovanstva v eno bratsko družino. Po nagovoru br. staroste je sledHa služba božja, ki jo je daroval ruski emigraciji vedno nakflonjeni g. prota Budimir s sodelovanjem pevskega zbora Ruskega Sokola. Najprej je bila blagoslovitev vode, nato pa parastos za pokojno rusko carsko družino in blagoslovitev rus&e sokolske zastave. Končno je sledila zaprisega ruskih Sokratov, kj so po vrsti poljubljali rusko nacionalno trobojmeo kot simool svoje daljne domovine; Na njej je bil pritrjen črn sviden trak v znak žalosti nad nesrečno Rusijo. V iskrenih besedah, s solzami v očeh, je nagovori! br. starosta Ljubljanskega Sokola BogumiJ Kafcelj ruske Sokole in jim žele*!, da bi kmalu ponesli ta dan blagoslovljeno sokolsko zastavo v matuško Moskvo. Mirim kraljica čokolade Mirimovi HLEBČKI. Naredi iz 4 beljakov trd sneg, zamešaj vanj 20 dkg sladkorja z vanilijo, 12dkg nastrgane specijalne kuhinjske čokolade >Mirira« in lOdkg moke. Iz tega naredi na z voskom pomazano pločevino majhne hlebčke ter jih speci v malo vroči pečici. Kuhajte z Mirim kuhinjsko čokolado. Iz Kranja — Vojni obvezniki letnikov 1883 do 1012, pristojni v občino Kranj. s« pozivajo, da se čira prej zglasijo v občinski pisarni v Kranju. S seboj naj prinesejo vojničke isprave, oni pa. ki so začasno ali stalno nesposobni pa uradno uverenj« o nesposobnosti. — Kdor ie ni prejel vojničke isprave ali jo je izgubil, naj prinese druge dokaze o vojaškem službovanju, da se mu bo izdela vojnička isprave, ki jo mora imeti vsak vojni obveznik in v kateri mora biti uradno potrjena tudi zgla-sftev njegovega stanovanja. Nesposobni obvezniki morajo imeti uradno uverenje o nesposobnosti, na kateri mora biti prav tako potrjena zglasitev stanovanja. Končno se opozarjajo vojni obvezniki, ki so po demobilizaciji že bili na vežbi, da naj prinesejo tudi tozadevne dokaze s seboj. — Ponedeljkov živinski sejem je bil slabo obiskan in še manj je bilo kupčije. Na trg je bilo prignanih 243 glav živine in sicer 72 volov, 25 krav. 4 junice, 81 svinj in 61 prašičev- Prodanih j« btto !• IU glav. Iz Hrastnika — Proslava rojstnega dna krat j a Aleksandra v Hrastniku. Na poziv Narodne odbrane, so se sestala vsa nacionalna in kulturna društva Hrastnika v Sokolskem domu, da bi določila spored svečanosti za 17. december. Pozivu so se odzvali tudi zastopniki tukajšnje industrije in pa zastopstvo osnovnih šol. Vsa društva so se izjavila pripravljena za sodelovanje pri bakljadi, ki bo v nedeljo 17. decembra ob 5. popoldne. Povorka ae bo formirala pred kolodvorom ter bo krenila skozi hrastni-ško kotlino do rudn'ka ter nazaj do So-kolsrkega doma, kjer bodo govori, razsvetljava doma in razhod. Na sestanku je bil izbran akcijski odbor, ki bo poskrbel za izvedbo prireditve. Vabimo vse prebivalstvo, da se naj tega manifestacijskega obhoda udeleži v čim večjem številu in s tem dokaže svojo vdanost ter ljubezen kralju in Jugoslaviji. Obenem prosimo vse hišne posestnike, da ob času povorke razsvetlijo svoja okna ter s tem pripomorejo k čim sijajnejši izvedbi bakljade. Opozarjamo vse udeležnike, da je točnost nujno potrebna m da bo povorka krenila izpred postaje točno ob 5. ne. da bi čakala na morebitne zamudnike. Akcijski odbor prosi vsa društva, ki nameravajo odrediti svoje govornike pred Sokolskim domom, da njihova imena javijo najkasneje do petka na naslov Narodne odbrane ali g. Kuša rja.____ Pristopolte k .Vcdnthovt dražbi'4 Ljubljana, 13. decembra. Kavama »Zvezda« jo bila snoči pozo-riščo prva slore šahovske sknui-tanke v Ljubljani. Prireditev je sijajno uspela ki predstavlja za mlade--a mojstra Pirca velik uspeh, aa katerega ie lahko ponosen. Igra! je hkrati z 12 nasprotniki, ne da bi gledal na desko. V Izredno hitrem tempu za slape igre je v razdobju petih ur dosegal pre-senedjiv uspeh. Porazil je 7 nasprotnikov, 4 partije je retn-iziral, eno pa izgubil. Gle-do na ta uspeh pričakujemo z zanimanjem vek'ko siTrmltanko, ki jo bo imeil v petek v kavami »Evropi«. V dveh dolgih vrstah, vsaka po 6 šahovnic, so se razvrstili nasprotniki, dočim je mojster Pire zavzel svoje mesto v kotu kavarne, obrnjen s hrbtom proti nasprotnikom. Točk- ob 20.45 je Pire, ki ie imel na vseh deskah bele figure, začel. Takoj se je opazilo, da igra po gotovem sistemu. Na prvih šestih deskah je vlek?! e£—e4. na ostalih pa 62—d4. Nasprotniki so po večini različno odgovorih. Borba se je začela. V enakomernem tempu, vsako kolo je trajalo točno 9 minut, so se partije razvijale. Napovedovalec, ki je hodil od deske do deske, je naprej glasno Z Viča Z Viča nam poročajo, da se je 6. t. m. vršil ustanovni občni zbor društva »Meščanska šola in dom«, ki se ga je udeležilo lepo število staršev. Občni ^bo' je vodu ravnatelj meščanske šole g. ftkin Anton, ki je obrazložil namen društva, čegar pravila je odobrilo ministrstvo za prosveto z odlokom S. n. štev. 38401 dne 1. novembra t. 1. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Vavpotič Joško. uradnik tobačne tovarne, v odbor pa za starše Sojar Anton. Heuffel Marija, Pahor Josip, Logar Josi-pina, Abramovič Josip in Pire Anton, izmed učiteljstva pa Lapajne Marija in Korene Henrik. Po § 10 pravil je v odboru kot stalni član še g. Fakin Anton, ravnatelj šole, V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. dr. P. Ploj in Pavel Smrkolj. Članarina se je določila letno 1 Din. Glede delovnega programa so se določile naslednje smernice: Akcija za zidanje zgradbe meščanske šole, do tega časa pa preskrba zadostnih učnih sob; organizacija božićnice, na kateri bi se obdarovali revni dijaki, organizacija počitniške kolonije dijakov: pridobivanje sredstev za nabavo šolskih potrebščin in knjig revnim dijakom; preskrba služb v trgovini in obrti absolventom viske meščanske šole. Odbor društva »Meščanska šola in dom« naproša vse občane, da naj po svojih močeh prispevajo v gotovini, obleki, obutvi ali perilu za naj-siromašnejše dijake viške meščanske šole, ki bodo 23. t. m. ob priliki božićnice obdarovani. Vsak tudi najmanjši dar je dobrodošel. Zima neusmiljeno pritiska, naše uboge siromašne otroke zebe, zato pomagajte vsak po svojih močeh lajšati bedo upu naroda. Darila sprejemajo županstvo, meščanska šola in odborniki društva »Meščanska šola in dom«. — Sadjarska podružnica na Vreu priredi iutri ob 19. v šolski risalnici prvo letošnp predavanje; predava g. Humek. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda. 13. decembra: Pohujšanj« v dolini šentflorjans&ti Red Sreda. četrtek. 14. decembra: Zaprto. rptek, 15. decembra: Ob 15 Hamlet. Dijaška predstava no globok^ mtžanih cenah. Izven. Sobota, 1«. decembra: Turške kumar«. — ■Tzv««. Globoko znftaoe <*en«» od b do 15 Din. V počastitev obletnic« smrti pisatelja Ivana Cankarja se uprizori drevi ob 20. v ljubljanski drami njegovo najboljše dramsko delo, farsa >PohuJšaoJe v dolin s sentflorjanskU v običajni zasedbi in retiji prof. Šesta. Pred početkom predstave bo govoril spominske besede književnik Fran Albrecht. Predstava je ZA stalni abonma sreda, je pa tudi še sicer dovolj sedežev na razpolago in uprava vabi občinstvo na to predstavo. DljaSka predstava >Hamlet<. Zadnji >H«mlet«, ki je bil uprizorjen kot dijaška predstava, je popolnoma napolnil dramsko gledališče, nekateri pa so morali oditi, ker niso dobili več vstopnic. Zato se ponovi >HamleU kot dijaška predstava zopet v petek one 15. t. m. ob 15. za globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Zunanja naročila sprejema pisarna gledališke uprave ali pa dnevna blagajna v operi. Premiera Golieve veseloigre »Kulturna prireditev v crni mlaki«, ki je bila prvotno določena za četrtek, bo sedaj definitivno v nedeljo zvečer v ljubljanski drami. Delo Je napisano z veliko rutino, vsebina je komična z raznimi zapletljaji. vsa pa sloni na zamenjavi dveh ruskih emigrantov s pričakovanim učenjakom !n njegovim asistentom, ki ga pričakuje cela dolina fn se pripravlja na njegov slovese« spredem. Premiera je izven abon-aiana. povedal številko deske, nato potezo nasprotnika, nakar je mojster po kratkem premlevanju javii svojo potezo, . dor i« računal, da se bo mojster zmoti, n kai spregledal, je delal račun brez ku ..arja. Pire je opazil vsako, še tako lokavo past in so se številni kibici začudeno spogledovali, da je kai takega sploh mogoče. Mojstrovi možgani so deJovaU mrzlično. Od časa do časa je taroka roka sogla v dolge lase In že je s'edij jasen odgovor. Oh 23. je Pire abeolviraJ že 90 potez. Stal je na vseh deskah dobro. Ob 23-20 je padla prva žrtev. Deska It i se je po 22 potezah predala. Mojster je sedaj igra! še hitreje. Opolnoči je bilo storjenih fe 28 potez. Kmalu nato je morala odnehat: tudi deska št 3. 22 minut po poinoči so se kibici zganil igralec na prvi desk: K!akočer. Je prisilil mojstra h kapitulac;:. Bfl fe to edini poraz Pirca. Malo prej se je predala tudi petfa ddska, ob poi 1 pa je deska št. 2 ponudMa remis, ki ga je* Pire sprejel. Sedaj je igral mojster s stopnjujočim tempom, tako da nasprotniki skoro niso u tesnili premišljevati. Doln vrsta tobicev ie igralcem pomagala z nasve* včasih dobrimi, včasih slabimi in je Pire. igral na vsaki deski z najrnan.j po petim nasrrotniki. To ga pa n\ nrtt natmanj tno-fcik). nasprotno rgral je še h nji I Sled ' so nada.I.injv porazi in remiji. Ob 1.4*1 \ ostali samo se trije naspromik : rlesVr St. 10, 11 m 12, toda rudi pri teh ie kaza-lo, da bo Pire zmagal. Zopet ne-'oi za kibice. Mojster je zamenia! 11. desko z dvanajsto jn je zaradi tejra zgubil figuro ra kmeta. Nasprotnik, k»l< so je ze veselu! zrna. ge. pa ni nadaljeval najdlje Ln tako je ob velikem odobravanj-n občinstva Pire dobil rudi to partijo v naravnost brfljantno igrani končnici. Nekaj mmut pred 1.45 je bjla simud-tanka končana. Napovedovalec je razglasu rezultat ki so ga erevi'-ni g^-datei sprejeli z velita m in zashrfenmi bravanjem mojstru. Predsednik LšK. univ. prof. dr. ini. Kasai. ki ie že pred stana!* tanko pozdravil mojstra, se mu je penov-no zahvaHl m mu čestttal k ve-lflcemni uspehu. Pemi-s so dosegfi: Stopar, Kumel-:. Hre-n in Petrič. OPERA. Začetek ob 20. Srfla, 13. decembra: Pikova dama Red B Četrtek, 14. decembra: Travlata. Red četrtek. Petek, 15. decembra: Zaprto. Nocojšnja uprizoritev Cajkorskesra opere >Pikove dame< je ona poslednjib uprizoritev v letošnji sezoni, zato s> pra^ posebno opozarjamo na rtanannjo predata vo. Zasedba ista kakor običajno Tudi dre vi nastov! v vlogi Lize gdč. Verbičera Vnt gost. Opero dirigira ravnatelj Poli«. Stoji, stoji Ljubljanica. Prva repri za domače operetne revije >StoJi, stoji Idubljanca< bo v soboto. Tekst je popolnoma »revidiran, delo »amo pa je scenlopn popravljeno. Zasedba posameznih vl«%g Je ista kakor v premieri. Za repriw> veljajo znižane cene. KOLEDAR. Dane«: Sreda, IZ. decembra, katoličani Lucija, Vltača, pravoslavni: 30. TiNa krvav! m*^1< ob 1*. KI no Slika: Glas srca. SVD: Predavanje lnz. Sidarja ob 1« v predavalnici mineraltTi*Hrijt.a na univerzi. II. komorni večer >Sloge< ob 20. v dvorani kina T>vor. DE2URNE LEKARNE. Dane«: Mr. Bohinec, Rimska e«tU 35. dr. Kmet, Tyrseva cesta 41 m Tveustek. Resljeva cesta 1. Iz Novega mesta — Gledališka družina Kmeiske pro-svete iz našega mesta, je gostovala v ns deljo popoldne v Smihelu, z burko v treh dejanjih »Maksi«-, v Cesarjevi prevedbi ter reiiji strok, učitelj* g. Aterbenka, Burka je bila odigrana ne odru stare samostanska dvorane m je dosegla velik u^peh. NTa Sil vestrovo jo bodo ponovili v Sokolskem domu- Prejšnji petek pa je mlada sokolska četa v Prečni pri Novem mestu odigral* burko »Maks v škripcih*. Prireditve so se udeležili tudi Novomeščani ter s tem pr pomogli agilnim sokolskim delavcem rt*> gmotnega in moralnega uspeha. — Novomeški športni klub SK Elan je že pričel s svojim zimsko-sportnim vež banjem. Po prejšnjih pripravah se je otvo ril smučarski tečaj, kjer poučujeta tehni ko smučanja sok. vaditelj br. Valentine"^ ter g. Palčič, novomeški prvak v smučar skih disciplinah. Iz Celja —c O sceni In barvah bo predaval v nedafljo 17. t. m. ob pol 11. dopoldne g prof. Branko Rudolf v Igralski ftoll » Mestnem gledallMu. Predavanj« je tn, *v> jence Sole obveano. _e V celjski bolnici je umrl v nedelj" 10. L m. 271etni posestnik Ivan Stovand« Is Prelog pri Konjicah. V noči na nedeljo okrog 1. ga je v domačem kraju napad«! neki moški in ga sabodel a koso v trebuh Štovanje je še istega dne v celjski bolnici podlegel težkim poškodbam. _e členi Vodnikove družb« naj dvig* nejo letošnje knjige v Tujsko • prom«tot pisarni v Celju poleg kolodvora ta naj prinesejo s seboj sneeek 20 Din kot ČJa-narino za prihodnje leto. V zalogi je tu »i i Se nekaj Uvodov lanskih knjig. .-c Najdfaa. V ponedeljek 11. t. m. do poldne Je bilo najdenih na Krekovem trgu več zadol|n|c na ime posestnike tvana Nemaniča tz KaranJoa pri Vurbergu. Z« dolinice so začasno »hranjene pri mestni policiji. I>anes poje Jan Kiepnra PESEM ZATE v Zvočnem kiau Ideal Predstave dapes ob 4^ 7. in 9. % uri zvečer Nov »Paramountov zvočni tednik« Koncert Glasbene Matice Fevski zbor Glasbene Matic« je v ponde-t3«k rvečer ponovil Verdijev RequJem v nočaatiter in spomin padlih iunakov ob ISletniel Bašega osvobojenja. Ta pietetni čin, grandiozna kompozicija sama ter nje odlično izvajanje je tudi včeraj napolnilo dvorano malodane do zadnjega prostora. Zlasti se je koncerta udeležilo zelo mnogo duhovščine. Verdijev Requiem je v svoji opetovan^ izvedbi, ki je bila že zaradi ogromnega, t.rudapolnega študija na mestu, učinkoval na poslušalce včeraj morda 5e globlje iu krepkejše kot prvikrat. Zbor, solisti in orkester so bili zliti v enodušno enoto; v trobilih, ki so bila sedaj postirana ugodnejša, pri >Dies irse« ni bilo nlcakih neso-srlasij; poslušalec, ki je zamogei prvikrat ■nsrkati vase mogočno skladbo le v celotnem obrisu, je pri ponovitvi zatoogel lažje posvetiti pozornost posameznim detajlom, «Iasti je lahko vsled tega občudoval visoko umetniško podavanje solistov, tako vsakega posameznika kakor tudi t ekup-noati. j« lahko po zaslugi ocenil točno in Jasno naStudirana a capella mesta zbora, v katerih je ta v prvi vrsti mogel dokazati svojo izredno vpetost in odlično zborovsko šolo dirigenta. Do pretresljivih učinkov so privedli strahotni, kakor s sekiro odsekani crescendi, v katerih je g. Folič mojster, barvitost orkestra, vsa melodična bogastva partiture, neskončna iznajdljivost in nedosejmo mojstrstvo v slikanju Verdija. Pred pričetkom drugega dela Rexjulema s« je ga. Marija Vera v pretresljivih besedah zahvalila duSam naših padlih j-unakov 3a njihove neizmerne žrtve, ki «o jih doprinesli za naše osvobojenje. Tako pevski zbor Glasbene Matice kakor solisti: gospe Gjungjenac-Gavellova, Bemot-Golobova, gospodje Banovec in Be-tetto, orkester in dirigent g. Mirko Polič so Izvršili velik umetniški čim. ki bi bil vreden, da bi nJega izvedbe bili deležni tudi posra&alct izven Ljubljane. Hočem reči, da M smeli, aH bi lahko slišali vsaj ponovitev Recfuiema tudi domači radio-poslušalci, a ne samo domači, saj je odlična tn reprezentativna izvedba svetovno slavnega dela bila vredna mednarodnega radlo-prenosa. Mislim, da bi ob takih pri-iikah ne smel biti merodajen strah pred radio-prenosom zaradi par poslušalcev, ki hi koncert n« posetlli, a ga rajee poalušall doma Mednarodni radio-prenoa bi ne dvignil N»d ugleda nai« oddajne postaje, t«s»v«e g-lasheno-umebniaki sloves celega našega naroda. —& Belokranjsko božično vezilo Ljubljana, 13. decatnbre. Naš znani slikar g. Saga Santel se je letos pole1 i mudil deli ča#a v Beli Krajini. NJ prišel li na počitek v Metliko, nego ie tam tjdi d »Tal, da na^ za Boži? razveseli z novimi nagimi narodnimi razglednicami. Razveseljivo je dejstvo, da v zadnjem ^aeu naSi umetniki \se boli iščejo lep* motive v Beli Krajini, kjer življenje z veemi Šegami med vsemi našim? kraji še najbolj pristno. Sa5a šant?l i« takrat svote delo Še skrival, a sedaj mno njegove slike dobili v obliki l?pih božičrnh razglednic, ki jih je založila drnfcha sr. Cirila in Metoda. Na eni evoiih slik je vpodobil koledntke — Sv. tri kralje, ki hodijo e pe*mifo od hiša do hiše, kar j© v Beli Krajini Še dane« običaj. Sliko je nar?dil v hisi simpatičiieca metliškecra starčka Kompareta, kj aam sedi na skrinji z zanimivo ornamentiko. Zete lepo je uspela in bi želeli, da tudi 9i druge ohrani-me belokranjske šege sčasoma oJKve vsa} na razslednieah, ker Hh eieeT drusr naši kraji skoro nitj n? poznajo več, izgubile pa se bodo v teku let gotovo budi v Beli Krajini sami. Druga ljjbka »lika predstavlja delo jaslic Slikar Šantel jo je slikal v hiši uglMnega metliškega ao«podarja Kopi-niča in «e na njej vidi, kako otroci s pobož-noetjo in ljubeznijo postavljajo hlevček z JezuŠčkom, ovčice in vse drugo, kar spada k jaslicam. Slika je zelo uspela in zanimiva, saj je znano, da nimajo povsod navade postavljati za Božič jaslice in da j* ta šega zlasti razširjena v naših krajih. Tretja slika predstavlja b?lokranjekecra korenjaka v narodni noši, ko v novoletnem jutru trka na okence tipične belokranjske hiša, da prvi vošči vso areco v novem letu. Tudi ta slika je tako značilno naša in prisrčna, da bodo vsi nedvomno radi e^eali po njei. kakor tudi po drjcih- Pohvaliti moramo dejstvo, da naš trg ni več poplavljen z inozemskimi razglednicami, kakor «e Je to dolgo časa dotrajalo, neso emo so tudi v tem pogledu že docela osamosvojili. Velika prednost teh narodnih razglednic tudi ta, da se nam bodo vsaj v podobi ohranilo mnogo naših izumirajočih narodnih fc**: in narodnih noš. ki se kljub svoji ljubkosti in pestri privlačnosti vse bolj izgubljajo. Reprodukcije Santlovih slik na razglednicah 90 prav dobre in nai bi po i*tih vsi po«esrali, da tako podpro naše domače delo in dajo vzpodbudo za novo. R-y Samo Se danes nepreklicno zadnjikrat!! Hitite, da ne zamudite! Smeh in zopet smeh! ANNY ONDRA (ženski Charlie Chaplin) v sijajni muzikalni veseloigri Gdč. HofSmannove pripovedke Danes ob 4.. 7.M ln 9.H zveč. Elitni klao Matica Telefon 9124 Stev 283 SLOVENSKI M A ROD«, dne 13. 1933 9tros 3. 0 Ti tf yf WV »» ■.•» w * v v Jutri ob 4., 7»/4 in 9 Vi bo prvič zapel v Jugoslaviji tenorist božanskega glasa H. E. GROH _ v veseli opereti Pesem o sreči Sodelujejo: slavni komik PAUL KEMF, ILSA STOBROVA, JAKOB TIEDTKE, ERY BOS H. E- Grob, ta mladenič črnih las. vitkega stasa, elegantnega nastopa, temperamenten, simpatičen, prikupljiv zapeljivec žene, ta Caruso sedanjosti, kakor ga imenuje svetovni tisk Vam bo ostal v neizbrisnem spominu Telefon 21-24 ff£LITNI KINO MATICA44 Telefon 21-24 Rezervirajte vstopnice! Predprodaja dnevne od 11. do Vi 12- ure. Dnevne vesti teleznifke legitimacije za civilne in vojaške upokojence. Vsi upokojenci in njih rodbin«, ki so jim bile izstavljene legitimacije j. 1929 in jim bo torej pot€v kis petletna doba do konca leta, se pozidajo, naj jlb predlože rio 31. decembra finančni direkciji, odseku za računovodstvo, pokojninski referat, v Ljubljani. Za izstavitev novih legitimacij naj se prošnjam nrlloii slika, znesek 10 Din in zadnji knjižni Izpisek čekovne nakaznice Legitimacije samo za podaljšanje za Ic-to 1934 naj s« predlože čim prej. najkasno> pa do :r Moste-fit Ppt«»r priredi proslavo kraljevega rojstnega dne in l«Vl»tnio.> zedinjenja, združeno z božično obdaritvijo revne *ol*ke d^cp v nedeljo ob 14.30 v dvorani kina Most p s prav zanimivim sporedom. T*n pozdravnem govoru in narodni himni bn imela slavnosten sr?vor pisateljica cra. Mara dr. Lam u lova. nato pa bo deklamirala >Smrpčiro« mala ftakoltctea Verica Kuniln. za njo >N"aš ponose e. Iranka Pmsnikovs. nakar bo Vara HraiSafcova recitirala >Proresijo<. To p^mi •"Sveta noč« bo lepa Sva slika % anoelri, n.i-I? pa obdaritev revpp šolske d.ve. Prirxii-*ev bo zkliurU patriotičen k ilturen film. K^r t«* vstopnina 1«» 3 in 2 Oin, bo lepa rodoljub-nu in človekoljubna svečano«) vnetih mo5ran-, kdor «e zadostno Legitimira. Knjižnica ima nad nOO parnih izbranih novejlih knjig najrazličnejše vA<*bin». RrraUkn tadrufništv« v krizi. Vfc>rai t» bila v Zagrebu lzr»«tra *kjp#fin,i Zveae hrvatskih kmečkih zadrug. Xa zborovaniu «o posamezni delegati opozorili na katastrofalni položaj zveze, ki sra je novzroiHla dosedanja uprava, odnomo njen predsednik Strahinščak e slabim poslovanjem. Zaradi t.>£a je nadfllmi obstoj zv«?«* naravnost osrro-een. Mnoejo HeoC kmetov bn ostalo br*ez denarja, ki eo ga dali svojim zadrugam, čs rveza zares propad?, Fzgube zveze znašajo nad 23 milijonov D m. C« ee od tega odMs-iefe v«« aktiva, oetan* Se vedno celih to milijonov Din primanjkljaja. Na zborovanju i« govoril tudi upravnik glavne sveni srbskih kmetskih zadnj« Voia Dmrdvevič. V srbski zadružni zv»ri ie organiziranih 060*1 srbskih zadrižnih orrranizarii. Djordjevič ie t svojem lovoru naaiaail. de čutijo težave in nfsrečo. Vi *o 7j»d*le hrvatsko zadružništvo, tudi srbski zadružniki, izrazil pa ie prepričanje, da bo onšla hrvatskim zadružnikom pomor*, ker ni niouo^e. Ha bi bila država sršena, če bi ne rešila hrvatskih za-drue Ob zaklniPku zborovanja ie bila izvoljena novg :prava in so poklali vdanost no brzoiavko NI Vel. krnliu Al^krvandn ter pozdravni brzojavki dr Milanu Srskiču in banu savske banovine dr Milanu Peroviču- — Orjaniiirana t»družna prodaja perutnine in jajc v Ljubljani, Kljub raznim težko-<*am ie Kmetijska družba v Ljubljani (odseku za rvrutninar«u>o) pričsla z organizirano prodaio perutnine in iajc v Ljjbliani v svo-u prodajalni. Igriška ul it. 3. (za dramo). N'amen te prodaje i» dvigniti pri naših p©-nitninarjib veselje do te važne panoge, ki r-? za našega r»od«zelakega r^ica prav v teh težkih časih naidobičkanosne^a. Odsek bo nakunoval pri članih penitninarske proizvode po najvišjih c--^nah. na drugi strani pa bo z naimanjsim zaslužkom prodajal blago konzumentom. Ljublianski trg je namreč v 'em pogledu zelo slabo poskrbljen. Pr>d-v*em se bodo dobavljal« aveia. sortirana laica, iiva in zaklana perutnina, zlasti 5ta-erski kapini. pulardi in kokoši, kakor ludi druge pasme. 8.-veda tudi gosi, racs in purani- S tjm delon; bo odsek za perutnina rstvo pri Kmetijski družbi gotovo najodločneje vplival na splošni razvoj perutni-narstva v dravski banovini. Vse informacije s« dobe pri Km»tij«ki družbi v Ljubljani. *lri. Tukajšnjo podružnico Narodne strokovne zveze, Sokola in gasilsko društvo je zadel hud udarec s smrtjo mladega m nad vse agilneea člana tov Mrovljeta Delfina. Pokojnik, ki je bil 27 let star. je KU nedavno aglten v vseh nacionalnih društvih, kjer je imel tudi funkcije v odboru. Pri zadnjih volitvah v Delavsko zbornico je bil pokojnik izvoljen na kandidatni .isti Narodne strokovne zveze in se je kot delegat žirovskega delavstva udeležil te> dl prv« skupščine zbornice Ko »e je vračal iz Ljubljane proti domu. mu je v Gorenji vasi postalo slabo in se je slabost stopnjevala vse do torka \2. t m., ko je ob noj 15. izdihnil svojo mlado duSo in zapustil v najgloblji žalosti mlado ženo, sta--ega očeta, mamico in sestro ter druge -ttevllne sorodnike. Podružnica Narodu« strokovne zves« je s pokojnikom iifubila vestega in dobrega tovariša, ki mu bo ežko nsjti nadomestila Blagemu pokojnim »*4 bo sshauL domaća gruda, pr«- osUlim naie iskreno so4Jalj«! ^- Podružnica NSZ v ?ir«b ~ Smrtna ko#a. Včeraj i« v KrsTcsm za-tisnila oči gospa Ana Romih roj. šmidinger, učiteljica v p. in soproga ravnatelja meščanske šole v p. dr. Tomaia Romiha. Pokojnica ie bila blaga in plemenita »ena, znana tudi kot vzorna pedagoginja. Poleg moža žalui* /a njo budi ain Božidar. Pogreb blage pokoi-nice bo jutri v četrtek ob 15.30. Bodi ji ohranjen Časten spomin, preostalim pa nase globoko sožilje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, ds bo oblačno, mrzlo vreme, sneg. Včeraj ie snežilo v Liubliani, FeocTadu, Sarajevu in ^koplju. Najvilia temperatura ie znašala v Solit-j 10, v koplju 1, v Sarajevu —8, v Rengradu in Zagrebu —6, v Ljubljani -~7, v Mariboru —7.9. Davi je kazal barometer v Liubliani 751.7. temperatura i« maSala —0.!S. Adresar Ljubljane je i z i e I. Vsebuje čez 60.000 privatnih in trgovskih naslovov. Dobi se v knjigarnah in v tiskarni »GRAFIKA« Ljubljana, Resi jeva c. 4. Cena 180.— Din. _ Dve žrtvj zime. Na TJoou pri Rakeku se je včeraj popoldne smučal 191etnl <1e!av*»c Ivan Ivančič, pred njim pa nekdo drugi, ki mu je padla palica Iz rok. Ivančič se je spodtaknil ob palico,kt se mu je za pičila v desno stegno in mu ga pre-bndla Hudp poškodovanega so prepeljali v bolnico.__Na Jesenicah se je hudo ponesreči! upokojeni fiOletni tovarniSki delavec Janez Wilmann, ki je včeraj zdrsnil na snolskih stopnicah in padel tako ne-sre-ftno, da je dobil hude notranje poSkod-be Tudi Wilmanna so prepeljali v bolnico - Velik požar v Zagrebu. V noči od ponedeljka na tor*k '« nastal na žagi Ferda Lamersa na Novi c?sti v Zagrebu velik pola r. ki je žago in skladišče lesa popolnoma mičil. Pofikodovanih je bilo tudi ve? strojev. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Zagreb« in okolio>, ki pa objektov in skladišča niso mogli več reSiti ter so s» morali omejiti na lokaliziranje požara Skoda znaSa nad pol milijona dinarjev. — Trije beograjski odvetniki pred sodiščem. Včerai se j? pričela v Biogradu z velikim zanimanjem pričakovana razprava proti mlademu beograjskemu odvetniku dr. \ikoli Petroviču. Dragoljubu Joksimoviču m Kranislavu Čoloviću stavbniku Lazarri Rse-koviču. trgovcu Nikoli Voikoviču iz Kuma-novfvja, odvetniškemu uradniku V^limirju 7, roviču in Svetomirfu Rističu. ključavničarju Kosti Rotoriču. banČn-.Mnu uradniku Tli ji .Tovanoviču in posredniku ^edomirju Milovanoviču. Obtožnica navaja, da si le Jok-tsimo\nV i7 Tapff'*č'ne Zofiie Maemcinovi? pri* la»til zna.tne vsote dr. Petrovič pa mu ie pomagal na ta način, da i-- kot pravni zastopnik ded'čev ge. Magarinovičev* priznal več fmgiranih račmov. ki jih je predložil Jok simovi?-. Me^ da ie pooravlia! hišo Dr. Petrovič se mora zagovarjati tudi radi raznih drugih malv*rzacii. zapleten je pa tudi v afero ponarejanja menic, v kateri igrata važno vlogo tudi trgovec StankoviČ ter bivši bančni direktor Mihajlo Markovič, zna ni beograjski morilec. Razprava bo trajala več. dni. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« jrrenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Fran* Josefove« vode. »Franz Josefova« jrren-čfca se dobi v vseh lekarnah, drogrerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane _li Ob stoletniei Joeipine THrnograjske. Splošno šensko družtvo priredi d a n * s ob pol 5. v svojih druStvenlh prostorih »jo Rimski c. 9 javnj predajanje pod gornjim naslovom. Vabljene in dobrodošle članic^ in prijateljice društva t?r zastopnice sorod nih ženskih organizacij. _lj. Važen sestanek vseh ljubljanskih krajevnih odborov Narodne odbrane sklicuje oblastn- odbor NO. za 14. t m ob 18.15 v restavraciji glavnega kolodvora. Udeležba za odbornike obvezna. _lj Predsednik osrednjega odbora Na-rodne odbrane Ihja 2. Trifunovič. ki se udeleži v dneh od 15. do 17. t m. slovesnosti Nerodne Odbrane v Ljubljani, se pripelje v petek 15. t m. ob 20.32 iz Beograda. Članstvo Narodne Odbrane ga sprejme s častno četo borcev viteške sekcije Pozivamo, da se sprejema udeleži vse nacionalno občinstvo Ljubljane ter s tem dokaže svoje velike simpatije vrhovnemu vodji organizacije Narodne Odbrane. V soboto dopoldne opravi predsednik Trifunovič svoje oficielne obiske. Zvečer ob 20 p« bo prisostvoval v Kaznv slavnostni sna* demiji. kjer bo imel pozdravni govor H poesščcnje rojstnega dne Nj. Vel- kralj*-V nedeljo 17. L m. bo ob 11. oredsedoval slavnostnemu občnemu zboru NO., ki bo v sejni dvorani mestneo« megistrata Ob 1X30 bo govoril v ljubljanskem radiu. Zs akademijo se dobe vstopnice v Zvezni knjigarni, Selenburgova ulica 7. nakar opozarjamo cenjene obiskovalce, d« st iib pravočasno oskrbe. Za slavnostni občni zbor ni vstopnine. Oblastni odbor NO —lj Vokalni psveki koncert v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I bo v soboto v veliki dvorani hotela Union. Kone^rt kl ga prirod? pevsko društvo »Sla-v«c«, bo zanimiva revija naSih moških In mešanih zborov, ki deeesafo od leta do leta viije usoehe in so od leta do Ista tudi na vil ji umetniški stopnji. Opozarjamo, da M vstopnice v oredprodan v knjigarni Glasbene Matic*. —U II. komorni večer >SI«re« bo d revi ob 20. 'jri v dvorani kina Dvor. Vstopnine v Matični kniigarnf in zvečer pri koneortni blagajni! —lj Strelska družina v Lin hI ;a ni obvešča članstvo in pritatelr* etrelskoga sporta, da bo sobno streljanje >Pri lsvu« v bodoč* vsak četrtek od 20 naprej. Streljanje 28 t. m. (v Četrtek po Božiču) odpade. Vabim* strelo*, da se v čim ve?J3m številu udeležujejo strelcih vaj. S37n __lj Slikarji! DruStva Sp. SMSke: Sokol. Naron^na čitalnica. Narodna odbrana, žen-slca in moška podružnica CMD. Prostovoljno gasilsko društvo !n krajevna organizacija JOT nrirede na predvečer rojstnesra dne Nj. Vel. kralja Aleksandra T. v soboto slavnostno baklado z dvema godbama po nas'ednjih ulicah: Aleševceva. Kettejeva. Ponjunska. ^emetova. Kavskora. Medveiova. Franko^anska. Celovca. Aljaževa Zbirališče točno ob 18.30 na letnem telovanMftču Solro1!. kjer bo tudi razhod. Ker ho s t«m Slika najl«pi« manifestirala vdanost do svoje.?« vladarje, pozivajo imenovana društva svoje član«, naj se povorks polnoStevlbao ud«l«8«. Prav tako prosijo rs« Mine posestnik«. 4a razobesijo državn« trobcdnlce, ter stanovalce, da okrase ra rsssvstlljo okna svojih stanovanj. —H Zmrsnjeno seroljo **J*Jo na oesti, kjer kopljejo t>m*li za krožno tramvajsko progo. Zgornja plast zemlje m zmrznila pre-cdj globoko ter je zaradi tega kopanje precej ob^žkočeno. PriSli so na miael, da bi zemljo tajali pred kopačem in res so zaceli žgati oglje na velikih plcčevinasub ploščah, pod katerimi se zsmlja naglo odtaja. Temeli kopij-? okrog 30 delavcev. Delo dobro napreduje. 2e drugi dan vozi tramvaj po obnovljeni progi od gimnazije na Poljanski cesti do Vodmata. Promet ie prekinjen samo od gimnazije na Poljanah do magistrata. Seda* nimajo več mnogo dela, *ai je triba zgraditi progo samo se po Stritarjevi in Prešernovi ulici, Pred Škofijo bo pa zgrajena v nakaj dneh. Januarja bo krožna proga nedeomno že v obratu. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87. GUSTAV FROHUCB Mari*. Solvea*, Paul Kenap, v veseli opereti GLAS SRCA Dopolnilo: Nov zvočni tednik. Predstave v sredo in četrtek ob Vi7. in Vš9. uri zvečer. Pride! Pride! »PUSTOLOVŠČINA ENE NOCI« —-lj Gospodarsko, kulturno in narodno društvo »Barje« v Ljubljani priredi jutri v četrtek ob 19. v Soli na Barju drugo predavanje o živinoreji. Predava g. dr. Kune. Opozarjamo Barjane na to važno predavanje, ki gr& priredi to marljivo, komaj ustanovljeno gospodarsko druStvo. Prets-klo soboto je predaval g;. Lap o vrtnarstvu in je predavanju prisostvovalo lopo število Barjanov, ki so s zanimanjem sledili zanimivim izvajanjem nagega vrtnarskega prvaka. —ij Smrt »večnega, mladeniča«, še v soboto so listi poročali, da je ljubljanski občinski svet sprsjel v občinsko zvezo inšpektorja pivovarne »Union« g. Viktorja Tančica, znaneg-a po vsej Ljubljani in Slo. veni ji kot »večnega mladeniča«. Saj je bil se res tako mladosten in prožen, da mu ni nihče prisodil 67 let, ie manj pa je kdo slutil, da bo to krepko štajersko grčo smrt tako naglo pobrala iz naše srede. Pretekli teden je obolel na kili in v ponedeljek so ga prepeljali v slajmarjev sanatorij, kjer se je moral podvreči operaciji, žal je bila vsaka pomoč šaman, zaradi gnojenja so nastale komplikacije, ki jim je Tančic snoči ob 22.45 podlegel. S pokojnim lega v grob markantna osebnost našega življenja. Zaradi njegove konciljantnosti. humorja m tenorja so ga imeli povsod radi Bil je prijeten družabnik, več let odbornik SLD itd. Rojen j« bil v smarju pri Jelšah Nenadna njegova smrt bo zelo užalostila številne njegove prijatelje, pomeni pa tudi hud udarec za pivovarno »TJnion<, katere inspektor je bil dolga leta. Bodi pokojniku ohranjen blag^ spomin, preostalim pa naš« soialje! —lj Lovci! Umrl je naš tovariš g. Viktor Tančic, dolgoletni član SLD. Naša častna dolžnost je, da spremimo blagopo-kojnega tovariša na njegovi zadnji poti v kar največjem številu. —li Koncert božičnih pesmi bo v ponedeljek ob 20. v frančiškanski cerkvi. Podroben spored bo javljen v naslednjih dneh. Sod? lujejo odbrani pevci. —lj Predavanja v kemijskem seminarju ljubljanske univerze. Za 1. 1933-34 so v kemijskem s srnina rjoi ljubljanske jni verze prijavljena naslednja predavanja: dr. Han« En-der »O kemiji lak^v«. dr. inž. Janko Kav čič »Problem konstitucije portland^keca cementa«, inž. dr. m»3d. Ladislav Kline »O vitaminih«, univ. prof. inž. Alekeej Ko-ovlov »Uporaba monot»rmične teorii? -»tro-jev za različn*- vrste pogonskih strojev«, univ. prof. dr. inž, Aloizij Kral >Visokovredno ž>lezo<, inž. Djordje Mandrino >Bojni plini«, univ. prof. dr. Marius Rebek >Parachor«, do cent dr. inž. Dimitrii Sahnazarov »Mor?bil-na parageneza msd vodo in nafto«. Prvo Prp-davanle bo v petek od 18. do 19. v lpeanij-ski predavalnici realke. Vegova ul. 4. dr ini. J. Kavčič, »Problem konstitucit? port-landskega eemsnta«. Vsakomur pristopno. lj_ Društvi >2ensk| Pokret« In >Zveza akademsko izobraženih žen« v Ljubljani bosta prlrsdlli ciklus predavanj, zanimivih predvsem zs žensk«. Predavanja bodo o pravnih, adravatvenih, vssojpib in splošno isnsklfc vprašanjih Predavale bodo »ravnice, zdravnico, pTOJSsorie« In ara«* Javne delavke Prvo prodavanje bo 10. t m. v dvorani Delavske zbornle« ob JO. ari. Predavala be sje> dr. Groos bi umor« o splošnih smernicah z«>konsk«**a prava. Nadaljevanje tega predavanja (zakonsko pravo v naši državi) bo dne li. L m v isti dvorani. Vabljeni vsi, posebno ženske, ne »lede na starost. Izobrazbo ali svetovni nazor Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo —lj Presvetno-dmishni večer »Krke« bo v petek ob a zvečer pri Mikliftj. Predaval bo znani gospodarski oieatelj Otmar Peham o »Proti anarhiji v gospodarstvu«. Predavatelj zna najbol; zamotan? gospodarske probleme prikazati v nazorni, poljudni obliki, tako da bo nf^ovo predavanje občinstvu v velrk užitek. Ker i« predavanje *a danafcnii čas zelo pereče, ie pričakovati ropet številjn obisk. Vstop na večer i« vsakomur prosti Brez vstopnin« 1 —lj E«p«rant«ka akademija. Klub ^sporan listov v Ljubljani bo proslavil 25-letuico eenerantek xra giban!a v drnveki banovini in obletnico roistva dr. L L. Zamenhola z esperantsko akademijo in družabnim večerom, ki bo v soboto 16. t. m. v dvorani Delavska zbornice. Za akademijo je s*stavl«en pester spored, po katerem bo družabna zabava e plesom. —1| Razpis nobave me*a. Mestna občina ljubljanska potrebuje za zavetišča za onemogle v Japljevi ulici st. 2. za 1. 1934. 18.000 kg govafega mesa. Ponudbe naj se vlože v zaprti kuverti z navedbo cena in z nadoisom »Ponjdba za dobavo mesa za zavetišče za onemoglo v Japljevi ulici It. 2 za l. 1934< do 22. decembra ti do ob 11. dopoldne pri upravi zavetišča v M,af apaTuii itd najugodnejši nakup pri r*R P Zajco izpralanem optiku. Ljubljana. Star irg 9 Ce-r^i brezplačno. lj— Francoski institut v Ljubljani. V petek bo predaval v društvenih prostorih v Narodnem domu gr prof. Jean Lacrol*. in sicer o francoskih časopt«ih. Začetek zanimivega predavanja bo ob 21. lj_ Pred maturo. Vsem nara j*» i« dobro znano, kako velik uspeh je imel film a fornjim naslovom. Menda nI dela. ki bi tako lepo in dobro ocrtalo razmer« med dijaki in profesorji. Dslo jo tudi globoko vzgojno tn nam pokaže vse dus>vue momente, ki so odločilni za dijake In profesorje. ZKD si J« ta film najela za petek 15. t. m. Cena vstopnic j« za to prodatavo jo S in 5 Din. —lj Karambol v VVolfovi ulici. Davi r>b 8.30 sta se zaletela drug v drugega tovorni tn osebni avtomobil v ožini Wolfove ulice ob tiskarni »Sloveniji«. Osebni avtomobil St. 2-466 je vozil po sredi ulice proti Marijinemu trjni. Šofer trdi, d» Je vozil počasi in da je dajal signal. Tudi stražnik je ugotovil, da je zaviral avto na več metrov, šofer tovornega avtomobila St. 2-25 je baje ustavil obloženi avto na 2 metra, a se kljub temu ni mogel izogniti karambolu, čeprav je zavil avto na trotoar ter je manjkalo samo za las, da se nI zaletel v izložbo Pauschinove trgovine. Na osebnem avtomobilu je baje 1000 Din škodo, kakor pravi šofer Poškodovan Je blat-nlt, zvito sprednje kolo in najbrž je trpela tudi os. Tovorni avtomobil nI skoraj nič poškodovan. Šoferja sta debatirala vpričo stražnika m množice radovednežev, kdo bo plačal Škodo. Da je prišlo do karambola je pripisovati nekoliko tudi slabemu vremenu, kor se avto n« mor« ustaviti ta ko hitro na zasneženi cesti in ker šofer ne vidi daleč predse v snežnem metežu. _lj Na živilski trg je priilo danes kljub slabemu vremenu precej prodajalk Živila so morale imet! pokrita, ksr se je sneg kar vsipaval Izpod neba, kakor bi praznil vroče. Cene niso poskočile, kor prodajalke niso mogle dolgo vzdržati na trgu ter so ponujale živila po nizkih cenah. Le jajca so po 135 Din komad, ona prodajalka je pa prodajala razbita po dinarju. Tudi gospodinj Je prišlo precej na trg Zelo so povpraševale po maslu, ker a« ž« pripravljajo za praznik«, ko C4»n« mlsciiih izdelkov poskočijo. Zveza akademsko Izobraženih žen ima svoj redni sestanek drevi ob 90, v posebni sobi kleti >£mone<. —O Ruski Sokol se najlepše zahvaljuje g. proti Budim i ru aa požrtvovalnost in trud ob blagoslovitvi ruske sokolske za stave in parastosu za pokojno rusko car ako rodbino. Služba božje je podala sokolski zaprisegi res posebno praznično in globoko obeležje, kar bo ostalo v trajnem spominu vsem, ki so bili navzoči pri pro slavi »ruskega sokolskoga praznika« v Narodnem domu 10. t. m. — Starosta profesor Ivan 2eljeznov. 1J_ Varaždinska tovarna »Tlvar« bo predvajala pred programom v Hlltnam gj nu Matici od 14 do 17 t. m svoj nad vte zanimiv film »Od volns do obleke.. Kar bo naSe občinstvo predvsem zanimalo, je dejstvo, da bodo 3 vstopnice po končanem terminu izžrebane in nagrajene, vsaka z lepo In modno obleko aH plaščem V in teresu občinstva je. da si vsakdo shrani kupljeno vstopnico, ker se utegne zgodi, ti, da bo ravno proč vržena vstopnica izžrebana. Z istim namenom se bo film predvajal v kinu Dvoru od 18 do 34. t. m. Iz Ptuja Hitro izsleden goljuf. Danes se je pojavu i pisarni tukajšnje trgovine za perutnino Remebarda posestniški sna Janoz O>rčenko iz Skorbe. Mol. k! Jo vfdsl, da je pisarna prazna, je Izkoristil ugodni položaj ter J s izmaknil blok. na katarsge j« napisal, da je dobavil tvrdki 17 puranov I 11 kg teže po 12 Din ln da pju naj tvrdk« Izplača ?S2 Din, nakar je zapustil pisarn^ ln se čez nekaj časa zopet pojavil ter zahteval z listkom Izplačilo. Pri tem pa $• im«! smolo. V razbujenosti je namreč pre skoči] nekaj listkov v bloku, ki so bili eu-meriratil s tekočimi številkami, kar so v pisarni primerjali tsr prišli navibancu na ta način na sled. Obvestil! so o tem telefonlčno policijo, k! je fanta sprejel« v svoje varstvo. Fant pravi, da ga J« >+« nora pamet zmešala«. Tatvina. Pri zadnjem kramarskom sej mu v Ptuju je bila zasačena pri tatvini neka P. B. (Pavla Bevardi) iz Kp. Radva-oja pri Mariboru, ko js iz stojnice Jagra Antona pobasala v ročno torbico pet pa rov nogavic. Pri telesni preiskavi so pri njej našli še štiri pare, novo moško srajca In derer tablic čokolade. Tatvino je trdovratno talila. Sele, ko jI Je trgovec tatvtao dokazal, j« priznala, da je ukradla samo dva para, ostalo pa bo dognalo sodišče Oblegana gostilna. Pred dnevi so s« rjavili pred gostllmo Jožefa Antoniča n« Hajdini pri Ptuju neznani zlikovci, kl so začeli brez vsakega povoda metati kamenje v gostilniška vrata ha okna. da so razbili več šip. Ko je prišel gostilničar Pogledat na prag, kdo Je storilec, ga J« obsulo kamenje kakor toča. tako da so J« moral umakniti. Ker je v prvem nadstropju še gorela luč, so zlikovci tuđi tu razbili okna Ponočnjaki so se raabežall šole na strel, ki ga Je domačin sin oddal v zrak. Orožniki zasledujejo krivce. Nezgoda, v ptujsko bolnišnico so pripeljali posestni kov ega sina Antona Verd-nika, ki je bil zaposlen pri vkletenju vina. pa mu je padel sod na desno nogo ter nru jo zlomil. SOKOL Proslava kraljevega rajttnsga dne aa Vl ru Kakor driavni in sokolski praznik L decembra bo Sool na Viču proslavil tudi rojstni dan Nf. Vsi. kralja Aleksandra v nedeljo 17. t. m. Dnštvo so udeliaj zjutraj ob S. zahvalne filužbe božje v župni cerkvi v slavnostnih krojih, ostalo članstvo in nara' ščai pa v civilni oMefci z znakom. Po »lulbi božji se udeliži društvo po deputacijab proslav meščanske in osnovni šol s. Popoldo« ob 16. bo v dvorani školskoga doma slav-nootna mladinska akademija, pri kateri nastopi sokolska mladina I deklamacijaml, telovadnimi točkami, pevskimi točkami itd-Opozarjamo na to ovečanost vsa sokolatvO W ostalo občinstvo, vabimo pa tudi vsa ostala društva v občini k pos*tu. O zgodovini Ljubljane in drugih krajev Nova številka »Glasnika Muzejskega ctroštva za Slovenijo« Zgodovinska sekcija ljubljanskega Muzejskega društva je letos že drugič stopila pred svoje člane s prav lepim knjižnim darom, saj najnovejši »Glasnik« predočs pravcati zbornik razprav iz vseh področij našega domačega kulturnozgodovinskega Življenja Vsebina je razvrščena po kronološkem redu. gotovo pa bo Ljubljančane najbolj zanimal obširen dr. Afs/ov spis o Ljubljani v / 1848, kjer splošno znani avtor na osnovi novih virov obravnava ljub Ijanskz dsmonstracije 16. marca 1848. nadalje ustanovitev in trenje v Narodni gaf di, slasti obširno pa razpravlja o delu m pomenu ljubljanskega Slovenskega društva ki so ga v nemirnem letu 1848 smatrali za nekak Narodni svet vseh Sloven cev Vsestransko odlično in v resnici zanimivo studijo zaključuje karakteristika naših borcev iz onih let Ta karakteristika je nad vse značilna, saj je posneta po av-strijskih vladnih in policijskih spisih. Na prvem mestu objavlja univ. prof dr. Saria kot dopolnilo k velikemu Monn senovemu Corpusu nove rimske napise h ozemlja nekdanje Kranjska. Vsi napisi ao po vsebini in dataciji znanstveno obdelani, transskribirani in reproducirani. Z mnogimi reprodukcijami zlasti v Ljubljani odkritih starin in s stratigrafskimi nacrti je opremljeno tudi dr. Loiarjavo poročtlo o delovanju arheološkega oddelka Ijubljan skega Narodnega muzeja zs. leta 1931 do 1031 Obširno se bavi zlasti z odkritji na teritoriju rimske Emone, n pr. z najdbami pri zidanju Trgovske akademije in z grobovi onstran proge na Tvrševi cesti, razen tega pa beleži avtor tudi najdbe iz drugih krajev in vse nove arheološke pridobitve muzsja Pri čitanju te razprave mora vsakdo soglašati i avtorjem, kako krvavo nam je potreben zakon o varstvu naših starin! Univ. prof. dr. Kelemina je prispeval kar pravi besednjak filološko obdelamh izrazov iz nrnie pravne in socialne zgodovine Jezikoslovec, zgodovinar, pravn k in sociolog bo našel v tej razpravi vse polno pojasnil k zgodovinskemu razvoju, etimo-taaka razlaga bo pa omogočila tudi zašle dovanje pomena, kako se je kak pojem ali beseda ragvila v teku časa Dr Rudolf Andrajka izpopolnjuje pe datk«, ki jlb js nabral pok dr. Fran Kes v svojih »Zgodovinskih pobirkih iz loSke t« okraja« ta* objavlja popolno tabelo iu panov za leia 1500 do 1800 nekdanjih *u-panij Selca, Strmica, Stirpnik, Rudno, &0-riea in Davča, tako da bodo ti kraji v ive-zi t BLaznil|>vo »Kolonizacijo Selške doline« med najbolj reziskanimi kraji vso Slovenije. BaS pred letom umrli sloviti pravna zgodovinar in numizmatik, naš rojaJc Lu-schin-Ebengreuth je Še zadnje dni tvojega 92letnega življenja pripravljal za »Glaa-nik« konec življenjepisa Franca H. J. ba» rona Raigersfeld'a-Rakovica, ki je bil sin kmečke hiše na šroarjetni gori nad Rako vico. pozneje jf pa postal oaron in svetnik pri ljubljanski reprezentanci. Mnoflc zanimivega je v njegovem dnevniku. Vi nam slika terezijanske upravne in gospo darsko politične preosoove, zanimivi so pa tudi ostali člani toga rodu. ki je eden postal tudi angleški admiral. Z admiralom Jeffrevem baronom Ra gersfeldom, prt pravnukom malega gorenjskega kmeta, j* L 1844 izumrl rod. ki je dal dvema mogoč nima monarhijama prav velike ronže. »Zapiski* prinašajo analizo znanatve-nega delovanja pokojnega muzejskega direktorja dr Mantuanija ter zelo mtere santen prispevek k biografiji slovenskega filozofa Jožefa Misleja, ki jo je napisala naša znana zgodovinarica filozofije, ga. dr Alma Zupanec-Sodnikova Dobrodošlo je tudi dopolnilo k statistiki k natim knjižnicam, kjer ga. dr Melita Pivec-Ste letova konstatira, da imamo 526 knjiinic z 1,064.479 zvezki. Univ. prof. dr. Sar's podaja ie pojasnilo o Ljubljanici pri Stra-honu, univ. prof. dr. Milko Kos pa seznam slovenskih imen mesecev iz dobe okrog 1. /557 Med »Slovstvom* poroča prof. dr. ^aria o novih arheoloških najdbah. W $e tičejo našega ozemlja, dr Zontar o neka rerih razpravah iz naše srednjeveške zgodovine, P Blaznik o Andrejkovi gensaJo-giji selških Krekov, prof. Zvvitter opozarja na novo izdajo Nodierjeve »Statistiquc lllvrienne*, dr. Mal pa na »Levstikov Zbor nik* in na lleš.Oeva »Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem«. Tudi vsa knjifev na poročila se odlikujejo po stvarnosti n so omejena le na ono. kar se tiče pred vsem \a\t delele. Našemu ag-.lnemu osrednjemu Muze skemu društvu moramo na njegovih u*o^ hib ie čestitati s ieljo, da njegova prizn devanjs najdejo razumevanje m podpor v vseh krogih. t strati 4. SLOVENSKI NAROD«, dne 18. 193S -ter«. 283 244 ve sirot* 6ocn«a — Mislim, da sem razumel, da ste zapovedan izmenjati signale. — Res je, z vsako ladjo naše eska-dre — No, in kaj vidite na tem posebnega? ... Kaj se vam zdi potrebno pripomniti k temu? — Najprej bi vas vprašal, gospod kapitan, kako so izraženi ti signali. — Bogme, pozna se vam, da o mornariških poslih nimate niti pojma, — je dejal kapitan smeje. — Vedite torej, gospod, da se rab Lio v ta namen podnevd zastavice, ponoči pa luči in rakete. — Saj baš to sem hotel vedeti. Torej boste zapovedari prižgati rakete? — Tako je! — In te rakete bo opazila sovražna eskadra, ki morda Še ni opazila luči vaših ladrij... Mislim torej, gospod kapitan, da bi bilo to zelo nespametno. Sovražniku bi izdali, kolik o ladij 'imate in kako so razvrščene. Kapitan in krmar sta se pomembno spogledala. Pristopila sta k vitezu, ki ga je bil nazval stari Mathieu malo prej golobradec, in obema se je poznalo, da se zelo zanimata za njegovo mnenje. Nekaj časa je bilo vse tiho, potem je pa dejal kapitan: — To ni napačna ideja, bogme da ne. In na to nas mora opozoriti človek, ki ni iz naše stroke. In obrnjen h krmarju je nadaljeval: — Kaj misliš o tem, Mathieu? — Mislim... mislim... — je jecljal le-ta, — da to ni napačno ... Toda ... dodati je treba še dober svet... Vitez de Vaudrev je bil trdno odločen, da se ne bo dal spraviti iz ravnotežja, pa naj mu reče kapitan karkoli. Zadovoljil se je samo s tem, da je dejal: — Za boga, gospoda, saj se ne mislim izdajati za kdove kakšnega mornarja. Zdelo se mi je samo, da bi morali v tem primeru čim previdneje nastopati proti sovražniku ... — In kaj bi storili na mojem mestu vi. vitez? Recimo, da ste poveljnik naše eskadre in da je neobhodno potrebno izdati povelja poveljnikom vseh ladij: kako bi storili to? — Moje mnenje je tu povsem skromno, gospod kapitan. Dejal bi: ker so sovražne ladje izdale smer in razdaljo sovražnih ladij nam, je jasno, da bi naši signala izdali nas sovražniku. — In kaj bi torej storili, gospod? — Zapovedal bi spustiti na moTje čoki, ki bi ponesel naša povelja od ladje do ladje ... Sicer bi pa prve ladje same sporočale to drugim in tako bi šlo to še lažje. Kapitan je zamahnil z roko, a stari Mathieu je takoj vzkliknil: — Saj to je proti predpisom! — O tem ne dvomim, — je odgovoril Roger. — Sicer sem pa govorfl samo o misli, ki mi je šinila v glavo___ Oprostite, gospod kapitan, da sem bil tako predrzen. Toda kapitan mu je segel v roko in ga zadržal. — Gospod vrtez, — mu je dejal prijazno, — sprejemam vaš nasvet in takoj ga dam Izpolniti. Pripominjam, da ste zelo posrečeno prvič nastopili v vlogi mornarja. Vem že vnaprej, kako začnete svojo vojaško karijero. Zaenkrat se pa vrnite k svojim tovarišem in obljubite mi zlasti, da boste o vsem tem molčali... — To vam rad obljubim, gospod kapitan! Vitez je stisnil roko, ki mu jo je prijateljsko podal kapitan. Ko je že odhajal, je stopil k njemu stari Mathieu rn mu tudi podal svojo krepko, žuljavo roko, rekoč: — Dobro... A jaz? Poveljnik brodovja je ukrenil vse potrebno za primer spopada z Angleži. Do jutra so vsi kapitani izpolnili njegova povelja. Fregati sta se približali ostaMm ladjam. DvojambornDka sta se postavila ob straneh, da bi mogla braniti tovorne ladje. »Foudrovant« je ostal zadnji. Luči na ladjah so zastrli. Kapitani so se sporazumevali s pomočjo ojačevalcev. Vse je Šlo v najlepšem redu. Veter je pihal močneje in gnal eskadro naglo naprej. Kapitan je stal vzravnan na poveljniškem mostičku in govoril s svojim krmarjem. Govorila sta prijateljsko, ne da bi se ozirala na stanovsko razliko aLi na strogo disciplino. — Kapitan, — je dejal Mathieu, — kaj bomo storili? — Gromska strela! To, kar že delamo! Nadaljevalo bomo pot proti Bostonu. — Seveda!... Toda... mislim... aH se bomo požurili tako, kot da bi se bali, da nas oni tam ne dohite? — Tako nekako bo, — je odgovoril kapitan. — Torej si tudi ti opažal... — Da nas Angleži dohitevajo... Saj to se vadi dobro tudi s prostim očesom... in njihove rakete švigajo zdaj višje. — Dovolj je tega besedičenja, Mathieu, — je dejal kapitan. — To zadostuje, poveljnik, zdaj bi si raje odgriznil jezik, nego spregovoril le še eno besedo. In stari mornar je jel srdito žvečita tobak. Kapitan je začel hoditi po krovu sem in tja. Izraz na njegovem obrazu je govoril mornarjem: — Danes ni dobro niti ganiti se; medved brunda v kletki. Mathieu je dobro videl, da bije kapitan hud notranji boj. Dve nasprotujoči si misli sta se borili v njem. Na eni strani je bil kot poveljnik eskadre dolžan pripeljati ladje v varno pristanišče in priznati je moral, da je bila njegova dolžnost izpolniti to obveznost do generala Lafavetta. Na drugi strani je pa stala stara mržnja do Angležev, izvirajoča še iz časov, ko so mu potopili ladjo. In zdaj je bila najlepša prilika, da se Angležem osveti. Za kaj bi se odločit? Ali bi mogel zatreti v sebi željo po osveti, da izpolni obveznost? Ali ©a bo porabil priliko, ki se mu je nudila, da se spoprime z oholim sovražnikom? Vsi na krovu so vedeli, da ladje za prevoz Lafavettovega zbora določene eskadre niso dosti prida. Vzor nacionalnega delavca Pred kratkim je praznoval avoj T8. rojstni dan star naročnik >Slov. Naroda<, trdna napredna grča., g. Karel Hirš, ki se danes s ponosom nosi rdečo sokolsKraljica Marija« po mestih ob Sredozemskem morju. Kakor znano, je spomladi js za svoje člane in nečlane s to ladjo priredila izlet v te krasne kraj«, ki se ga je udeležilo tudi 95 Slovencev, tako da je bila tretjina udeležencev Iz naših presenetile v resnici prekrasne skioptične slike, ki jih je povečini napravil znani mojster g. Gregorig, lastnik ateljeja Doris v Ljubljani, z aparatom »Leica«, za sijajne diapozitive je pa rabil samo Geevaertov materijal, za prav dobrega fotoamaterja se je pa Izkazal tudi predavatelj sam. Tako plastične slike, kakršnih v Ljubljani Se nismo videli, so nam predočile vse življenje na ladji in dogodke v prekrasnib mestih in najzaiiimivejših krajih ob Sredozemskem morju. Izletniki so obiskali otok krajev. Ker so se predavanja udeležili skoraj vsi ljubljanski udeleženci potovanja, rasen tega pa tudi vsi odborniki oblastnega in krajevnega odbora JS ter vseh sekcij, seveda pa tudd Se polno drugega odličnega občinstva, je bila dvorana Delavske ajbornice zasedena do zadnjega kotička Pred predavanjem je navzoče in predavatelja pozdravil podpredsednik oblastnega odbora veletrgovec g. Stupica ter povabil prisotne, naj vsi pristopijo v krog varuhov našega sinjega Jadrana. Predavatelj g. dar. Ivan Cerne se je v pričetku predavanja predvsem zahvalil tajniku g. dr. zeljkii Jegliču za posredovanje pri železniški direkciji, da so se izletniki iz Ljubljane do Splita kar najudobnejše vozili v n. in I. razredu prostornega pulmana. Zaradi slabega vremena so se predvsem dame bale morske bolezni, vendar pa je »Kraljica Marija« s svojimi 17.500 tonami tak morski orjak, da valovi prav nič ne vplivajo na njo. Med vožnjo dositkrat niti ne veš, če stroji sploh delujejo, in hodiš po ladji kakor na trdnih tleh. Ladja, ki je nekdaj služIla za atlantsko plovbo, je tako velika in obsežna, da je bilo precej potnikov, ki sploh nis^ prišli do tega, da bi pregledali vse prostore, in so se znali šele po tednih na njej natančno orientirati. Ce se dva nista že zjutraj zmenila, kje se popoldne dobita, se navadno nista mogla najti. Na krovu za solnčenje, v bazenu za kopanje, ki ima 8 metrov v kvadratu, na pro-menadni palubi, na telovadnem orodju, pri igrah, pri plesu v salonu in po vsej ladji je toliko prijetnih kotičkov, da povsod naletiš na ljubeznivo družbo, na drugem kraju pa lahko spet sam sanjariš s knjigo v roki ali pa gledaš po daljavi sinjega morja. Kako je >Kraljica Marija« velika, računamo lahko po tem, da je v Alžiru naložila 1000 vagonov premoga, saj potroši prt normalni vožnji 40 vagonov ali poln vlak premoga na dan! Pri predavanju so poslušalce posebno Krf in se na otočku Vidu poklonili 11.000 našim junakom, ki so umrli v svetovni vojni, nadalje so pa na poti videli Sicilijo z vulkanom Etno in dalje tudi vulkan Stromboli, a na Korziki so si ogledali Napoleonovo rojstno mesto Ajaccio. Dež so imeli edino v Nizzi in Monte Carlu, nato so bili pa slavnostno sprejeti v francoski vojni luki Toulon, odkoder jih je »Kraljica Marija« peljal v Marseille, kjer so bili spet slavnostno sprejeti. Ogledali so si tudi eno najlepših mest sveta, špansko Barcelono, nato so pa mimo Balearov priSli v Alžir v Afriko ter dalje v Tunis. Prav mnogo zanimivega so občudovali tudi na Malti, končno so pa prispeli spet v domovino v Kotor, Dubrovnik in Split, kjer so se nad vse zadovoljni gostje spet ločili. Večina gostov je sklenila, da se udeleži tudi letošnjega pomladnega popotovanja s »Kraljico Marijo«, ki bo izletnike vodila v Atene, Carigrad, Bevrut in Hajfo, odkoder si bodo ogledali tudi Sveto deželo z Jeruzalemom. O tem prekrasnem potovanju bo JS že te dni razposlala prospekte. letalska nesreča Na progi Berlin- Hamburg se je v ponedeljek pripetila strahovita letalska nesreča. Prometno lotalo D 1403 je pri pristajanju na letališču Hamburg-Fulls-biittel zaradi megle zadelo ob zapreko in treščilo na zemljo. Pilot Grutz-bach, državni svetnik VVagemaoo in neki ameriška zakonski par so bili takoj mrtvi šest drugih potnikov so pa morala težko poškodovane prepeljati v bolnišnico, kjer sta dva že podlegla poškodbam. t V globoki žalosti javljam v svojem imenu, v imenu sina BOŽIDARJA ROMIHA in njegove soproge JOSIPINE roj. JERMAN, v imenu sester pokojnice MARIJE VOD-LAK in BERTE DREVENSEK, obe roj. SMIDENGER in v imenu ostalega sorodstva, da je umrla dne 12. decembra 1933 ob 23. uri moja nadvse dobra soproga, gospa ANA ROMIH, roj. SMIDINGER učiteljicu v pokoju Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 14. t. m. ob %16. uri. Maše zariušnice se bodo darovale v poko-pališčni cerkvi. V Krškem, dne 13. decembra 1933. DR. TOMAŽ ROMIH, ravnatelj meščanske šole v pokoju. SLUŽBE ZOBOTEHMK ki razume vsa tehnična in ordi-nacijska dela, išče službo; tudi na deželi. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Zobo-tehnik 4779«. VEĆ VINSKIH SODOV od 50 litrov do 50 hektolitrov prodam. — Kopališče Jezica pri Ljubljani. 4738 JAVORJEVO SPALNICO s tridelno omaro po zelo nizki ceni proda mizar Cvetko Klad-nik, Mokronog. 4786 ŽELEZNO POSTELJO takoj prodam. — Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta L št. 9. 4799 RADI ODPOTOVANJA se takoj proda kompletna spalnica in raznovrstno pohištvo, odeje, perilo, blazine po nizki ceni: Florijanska ulica 19/1. 4813 OREHOVA JEDRCA umetno posušena, popolnoma brez vlage in MODRI MAK ZA POTICE nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. 92>L POZOR, SMUČARJI! Idealna smuka in krasen teren se nudi smučarjem na Kure-ščku, kjer se lahko dobro in poceni okrepča v gostilni »H6-nigmann« na Visokem. 4811 VREČE ZA OGLJE močne, nudim najceneje. — Ljudevit Sire, Kranj. 4743 Izpolnjujoč žalostno dolžnost poročamo, da je preminul gospod Viktor Tančic inspektor pivovarne „Union" V pokojnem, kateri je žrtvoval nad 30 let svoje moči podjetju, izgubimo velezaslužnega, neumornega in zvestega sodelavca ter mu ohranimo trajen in časten spomin* Ljubljano, dne 13* decembra 1933* Delniška družba PIVOVARNE „UNION", Ljubljana Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv- Petra cesta 14. 11/T Poleg skrbi, tudi malo veselja! Dobro boste razpoloženi, ako si izposodite plošče in gramoion liLAGE R" Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije« POZOR! Ia bačko moko, koruzo, mast, svinjsko in gosjo — isto tudi sušeno, kakor tudi pitane goske dobavlja Export Majerovič. Co-noplja. 4812 Kar naravnost brez oklevanja po blago za novo obleko in zimski plašč k staroznani trgovini R. MIKLAUC (poleg škofije) Prosimo pridite, ne boste razočarani! LEPE JASLICE kompletne ali posamezne pastirčke, ovčice, palme, hlevčke, vodnjake itd. — najceneje — Sv. Petra cesta št. 8 (bivša trafika), LJubljana. 4746 MODERNE SPALNICE (orehova korenina) iz trdega in mehkega lesa, kuhinjsko in drugo opravo dobite najceneje pri: Matija Andlovic, Ljubljana Komenskega ulica štev. 34 POLENOVKO prvovrstno čokolado, lešnikovo in za kuho, rozine, orehova jedrca, mleti mak, žgano kavo, prima vino v buteljkah, m al aga cinzano, prošek, šampanjec, konjak, brinjevec, likerje, Bizjak kekse priporoča za praznike po ugodnih cenah trgovina KOVACIC, Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. 4818 IZGOTOVLJENE PERNICE 180X115 iz finega puh. perja Din 230.— do 280.— ; Ia puh Din 450.— in 610.—. SVILENE PUHASTE ODEJE Din 780.— in 950.—. Na zalogi vse vrste klotaste odeje Razpošilja po povzetju — Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2 NE POZNAM POVIŠANJA CEN! Čeprav je cena letošnjemu vinu poskočila za 100 %, ne bom povišal cene, dokler bom imel staro zalogo, marveč bom točil najboljša štajerska vina in cviček iz Gadove peči le po 10.-dinarjev. — Od danes naprej celo znižam ceno vinu pri odvzemu 5 ali več litrov, na 9.-dinarjev ter dostavim vino na zahtevo na dom! — Poslužite se telefona in naročite na številko 2892! — Vedno na razpolago kuhano vino! Pristno žganje, slivovka in tropinovec po Din 30.— za liter! DomaČe krvavice in pečenice! — Pridite in prepričajte se o najboljši kvaliteti! — Buffet Briški, Palača Grafike, Ljubljana. 4816 Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam 91 L LOČENKA prosta vseh vezi, naveličana sa-motariti, želi srečati iskrenega prijatelja-inteligenta nad 40 let starega. — Ponudbe pod: »Harmonija dveh varanih src 4762« na upravo »Slov. Naroda«. PREJ KO KUPITE PLANINE oglejte in preizkusite prvovrstni domači izdelek v tvornici Ivana Kacin-a v Domžalah, kjer jih dobite že od Din 10.000 naprej. — Sprejemajo se tudi popravila; uglaševanje. — Zahtevajte cenik. 4815 OKLIC prostovoljne javne dražbe. Na predlog dedičev v zapuščini Šetinca Ignaca iz Ljubljane, Rožna ulica št. 41, se vrši prostovoljna javna sodna dražba v zapuščino spadajoče hiše št. 41 v Ljubljani, Rožna ulica dne 15. decembra 1933 ob 9. uri dopoldne v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja v Ljubljani. Tavčarjeva ulica št. 5, kjer se lahko vpogledajo dražbeni pogoji. Izklicna cena znaša 300.000 Din, vadij 15.000 Din v gotovini ali v razpoložljivih hranilnih vlogah. Radi ogleda hiše in nje donosnosti itd. se je obrniti na skrbnika zapuščine Benkoviča Ivana, vodjo zemljiške knjige v p., Ljubljana. Opekarska cesta. Veliki stradon 5. Javni notar kot sodni komisar: GALLE ANTON Neveste! Gospodinje' Najlepši okras vašega doma je perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, Ljubljan? (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, predtiskamo čisto ženska ročna dela imamo specijelni entel za obleke in volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve, da imamo naj\ jčjo in najmodernejšo vezilnico Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato vas t' najboiiSe oostrežemo Urejuje: Joalp —gMHa &a »Narodno tiskarno«: Fran J< mm Za opravo tu inaeratnj oei usta: Oton iJnnstot mm Val v Ljubi jam