Danes 20 strani
.Zaradi praznikov bo naslednja številka „Slov. vestnika" izšla prihodnjo soboto.
Uredništvo
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
LETNIK VI
CELOVEC, SOBOTA, 22. XII. 1951
ŠTEV. 90 (459)
V
Cas je, da bi prešli od besed k dejanjem
V Ljubljani je bilo zasedanje Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije, na katerem je najprej predsednik vlade LRS in sekretar izvršnega odbora Miha Marinko v daljšem referatu govoril o notranjih gospodarskih vprašanjih, predvsem v zvezi z novim plačilnim sistemom, ter o zunanje-političnih vprašanjih. Govoreč tudi o težkem položaju Slovencev v Italiji in Avstriji je poudaril: Nedvomno je, da nam nacionalna zavest in naša skrb za položaj naših bratov za mejami narekuje, da ob gonji, ki jo vodijo germanizatorični krogi v Avstriji, zlasti pa ob histerični kampanji v Italiji ne moremo ostati indiferentni. Po referatu Mihe Marinka je v diskusiji govoril dr. Žnuderl o svobodi vere v Jugoslaviji, član Glavnega odbora Vižintin pa je izčrpno poročal o političnem, gospodarskem in kulturnem zapostavljanju Slovencev v Trstu, o zatiranju tistih Slovencev, ki so ostali v Italiji in ki še danes ne uživajo niti najosnovnejših človečanskih pravic, kljub temu, da jim pripadajo te pravice ne samo po določbah mirovne pogodbe, temveč tudi po italijanski ustavi sami.
O vprašanju koroških Slovencev je bolj podrobno spregovoril igž. Pavle Žavcar-Matjaž in.med drugim poudaril:	,
Položaj Slovencev na Koroškem je popolnoma drugačen, kakor pa ga skuša dokazati del avstrijskega tiska. Dejstva dokazujejo, da imamo vso pravico biti zaskrbljeni zaradi dejanskega položaja slovenske manjšine v Avstriji. Kljub lepim besedam avstrijskih predstavnikov o njihovih namerah nasproti koroškim Slovencem in kljub vsem njihovim obljubam, se dejansko v vsakdanji praksi vedno bolj uveljavlja nasproti naši manjšini duh nestrpnosti in šovinizma. Tako se na primer v Avstriji spet vračajo na stare šovinistične pozicije s pogrevanjem vsenemške teorije o „vindišarskem" narodu na Koroškem. Prvič v zgodovini koroških Slovencev so se oprijele te teorije tudi avstrijske oblasti in sicer pri ljudskem štetju v juniju letošnjega leta. Prvič v zgodovini koroških Slovencev so uporabljali pri določevanju občevalnega jezika posebej slovenski in posebej „vindišarski" jezik. Taka navodila so dobili števni komisarji od nadrejene oblasti.
Avstrijske oblasti še do danes uradno niso objavile rezultatov ljudskega štetja, kjer je bilo mnogo primerov nezakonitosti, groženj in potvorb, vendar razglaša avstrijsko šovinistično časopisje, da so našteli komaj 3.000 Slovencev in okoli 20.000 „vindišarjev“.
Govornik je nato poudaril, da jugoslovanski narodi glede na to skupno z nami v naprej odklanjajo kakršne koli iz tega ljudskega štetja izhajajoče zaključke o narodnostnem stanju pri nas na Koroškem in obsojajo sramotne iz fašistične ropotarnice privlečene teorije o „vin-dišarstvu".
Ko je govoril o šolskem problemu pri nas, je tov. Zavcer izjavil, da sicer obstoji zakon o dvojezičnih osnovnih šolah iz leta 1945, dejansko pa se ta uredba le delno izvaja na polovici od 107 šol, za katere bi morala veljati. Kljub temu pa je postala tudi ta uredba o dvojezičnem šolstvu posebno letos predmet silovitih napadov avstrijskih šovinistov, proti katerim so tudi avstrijski demokratični krogi dokaj neodločni. Pouka v slovenščini morajo biti deležni vsi slovenski otroci na Koroškem, ne glede na to, ali in koliko njihovih staršev ima možnost in razumevanje, da to tudi izredno zahtevajo. Koroški Slovenci imajo vso pravico ne le do ljudskih šol, ampak tudi do slovenske srednje šole, slovenskega učiteljišča in slovenske kmetij ,ke šole, to se pravi do vzgojnih
ustanov, kjer se bo poučevalo v materinščini. Kljub temu, da se koroški Slovenci za te svoje osnovne pravice bore že leta, pa doslej razen medlih obljub niso dobili v praksi ničesar. Mislim, tako je dejal tovariš Zavcar, da je čas, da bi tudi v tem pogledu avstrijske oblasti prešle od besed k dejanjem in storile s tem pomemben korak k vzpostavitvi dejanske enakopravnosti koroških Slovencev v Avstriji.
Nato je govoril o gospodarskem zapostavljanju naših kmetov in južnega dela dežele sploh in pri tem navedel krivice, ki so postale
posebno očitne v zvezi z volitvami v kmetijsko zbornico. Kljub vsem mahinacijam, je poudaril, pa so se slovenski kmetje pri volitvah v kmetijsko zbornico utrdili in s tem znova podkrepili svojo žilavost v borbi za enakopravnost. Nadalje je omenil tudi borbo bivših izseljencev za dokončno popravo škode, odlok notranjega ministrstva, la nam osporava obstoj šolskega društva, kakor tudi krivična dejstva, da slovenščina ni drugi uradni jezik na pretežno slovenskem področju Koroške, da Slovenci nimamo svojih predstavnikov v raznih uradih in ustanovah, da našim vasem jemljejo njihovo
Da bi prikril dejansko stanje na Koroškem, se del avstrijskega tiska vedno znova prizadeva, kako bi s splošnimi frazami prepričal svetovno javnost, da je za enakopravnost koroških Slovencev vzorno poskrbljeno. Nič ga ne moti, če dejstva govorijo prav nasprotno.
Sele pred dobrim tednom smo poročali, da se je moralo Slovensko šolsko društvo v Celovcu v obrambi proti nacističnim ukrepam, ki jih zagovarjata tudi koroška varnostna direkcija in avstrijsko notranje ministrstvo, obrniti na ustavno sodišče z zahtevo, da ga z razsodbo zaščiti pred nadaljnjim kršenjem njegovih ustavno zajamčenih pravic. Sodišče še do danes ni izreklo razsodbe. Medtem pa se je zgodil v Celovcu nov primer, ki nazorno kaže pristranski in krivični odnos avstrijskih oblasti do koroških Slovencev.
slovensko ime in jim dajejo samo nemško, in podobno.
Vsa navedena dejstva dovolj jasno dokazujejo dejanski položaj koroških Slovencev — je govornik nadaljeval. Odločno moramo zato zavračati vedno bolj množeče se avstrijske glasove, češ da so koroškim Slovencem že zagotovljene vse pravice, ki jim pripadajo kot nacionalni enoti. Povedati moramo, da so pre-uranjeni glasovi dela avstrijskega tiska, ki skuša s samovoljnim prikrojevanjem raznih izjav ustvariti videz, kakor da so vsa vprašanja Slo-
vencev v Avstriji že dokončno rešena in s tem spravljena z dnevnega reda.
Pozdravljamo izboljšanje odnosov med našo državo in Avstrijo, tako je tovariš Žavcar zaključil svoj govor, in samo želimo, da bi se odnosi dobrega sosedstva še poglobili. Prav zato pa moramo tudi budno opazovati, kako se godi koroškim Slovencem in v kakšnih pogojih morajo živeti, ker smo prepričani, da je za tesnejše prijateljske odnose med obema državama nujno potreben tudi demokratičen odnos koroških in avstrijskih oblastnih forumov do slovenskega naroda na Koroškem.
V torek bi se morala ponovno nadaljevati obravnava pred celovškim sodiščem v povračilnem procesu, v katerem se mora slovenska Hranilnica in posojilnica v Podravljah še po več ko šestih letih po zlomu nacizma boriti za povrnitev svojega posestva, ki so ji ga svoj-Čas nasilno odvzeli nacisti in ga dodelili nemškemu priseljencu.
Pravni zastopnik Hranilnice dr. Mirt Zwit-ter je uvodoma izrazil svoje začudenje, da sodišče stalno menjava prisednike, s čimer jim je onemogočeno, da bi si ustvarili nepristransko sliko. Sodnik te ugotovitve ni hotel vzeti na znanje. Nahresto protokoliranja se je brez povoda razburjal nad obširpostjo pismene vloge, s katero Hranilnica utemeljeno zavrača »strokovni" izvid, ki ga je sestavil sodnijsko zapriseženi izvedenec, trgovec z radio-aparati.
j Ko je zastopnik Hranilnice upravičeno označil ta izvid kot nesramen, je pričel sodnik, ves zaripel v obraz, kričati in razsajati in se je spozabil celo tako daleč, da je nahrulil pravnega zastopnika Hranilnice z besedami: „ali ste ponoreli?" nakar je prekinil razpravo in zapustil sodnijsko dvorano. Po povratku in po posvetovanju s prisednikoma pa je razglasil nezaslišani sklep sodišča, da se pravnemu zastopniku Hranilnice in posojilnice v Podravljah dr. Mirtu Zwitru odvzame beseda. Za ponovno razpravo pa naj Hranilnica imenuje drugega zastopnika.
Ta postopek sodišča, ki nasprotuje vsem osnovnim načelom nepristranske objektivnosti in grobo krši pravice koroških Slovencev pred sodišči, je nov, kričeč dokaz, kako si tudi odgovorni predstavniki avstrijskega sodstva zamišljajo enakopravnost našega ljudstva.
Nov rekord v parlamentu . ..
Dne 17. decembra je parlament končal svoje zasedanje in so šli poslanci na božične počitnice. Prezident parlamenta Kunschak je ob tej priložnosti izjavil, da je bilo na tem zasedanju opravljeno koristno delo in da lahko s pomiritvijo gredo na počitnice. Hkrati pa je poudaril, da je parlament v letošnji proračunski razpravi postavil nov rekord. V proračunskem odboru je namreč v 94 urah govorilo 253 govornikov, medtem ko je trajala razprava v parlamentu 74 ur in je govorilo 120 poslancev.
... in v vladi
Tudi zvezna vlada se lahko postavi z rekordom, Id je sploh edinstven primer v Evropi. V četrtek je namreč poteklo šest let, odkar je zvezni kancler ing. Figi sestavil koalicijsko vlado. In večina ministrov, ki so leta 1945 prevzeli odgovorne položaje, je prej ko slej ostala na mestu, kamor so jih ob sestavi vlade poklicali voditelji posameznih strank.
Redki jubilej so slavili tudi na seji ministrskega sveta dne 18. t. m., ko se je vicekancler dr. Scharf spomnil »plodonosnega sodelovanja" obeh vladnih strank v zadnjih šestih letih. Čestital je kanclerju Figlu za obletnico in izrazil prepričanje, da bo imel pozneje sleherni član zvezne vlade občutek, da je bil soodgovoren in da je pomagal pri obnovi Avstrije v času, ki je bil odločilen za zgodovino države.
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, registrirana zadruga z omejenim jamstvom
Celovec, Pavličeva ulica 7 Telef. 21-29
Vabilo
na občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, registrirana zadruga z omejenim jamstvom, la se bo vršil v četrtek, dne 27. decembra 1951 ob 9 uri v dvorani delavske zbornice, Celovec, Bahnhofstrasse.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in pozdrav
2.	proslava 30. letnega obstoja Zveze
3.	poročilo upravnega odbora za poslovno dobo 1949/1951
4.	poročilo nadzornega odbora za poslovno dobo 1949/1951
5.	odobritev letnih računov za 1948, 1949 in 1950
6.	določitev višine prispevkov članic Zvezi
7.	nove smernice za kreditne zadruge
8.	možnosti razvoja našega zadružništva
9.	slučajnosti 10. zaključitev.
V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje na istem mestu z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih deležev.
Častna dolžnost vseh članic in članov je, da se občnega zbora in proslave 30. letnega obstoja naše zadružne centrale udeležijo.
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, r. z. z o. j.
Florijan Lapuš, 1. r. predsednik
Vsem čitateljem, sotrudnikom in prijateljem vesele božične praznike želi Slovenski vestnik — uredništvo - uprava
Avstrijski sodnik odvzame zagovorniku slovenske zadruge besedo
TRGOVINA SANONIG BELJAK
želi svojim spoštovanim odjemalcem
vesele božične praznike in srečno leio 1952
Položaj Slovencev v Italiji
Kakor poročamo na drugem mestu, je na zasedanju Glavnega odbora OF tovariš Vižintin govoril o zapostavljanju Slovencev na Tržaškem ozemlju in v Italiji. Dejal je, da na Tržaškem ozemlju Slovenci ne uživajo enakopravnosti, katero jim priznava statut Svobodnega tržaškega ozemlja, zapostavljajo pa jih tudi v gospodarskem pogledu.
Zapostavljanje Slovencev je občutno tudi na šolskem področju. Slovencem nočejo dati samostojne šolske uprave, oblasti zapostavljajo slovenske šolnike pri nastavljanju in jih ne nastavljajo, če so bili zaradi svojega protifašističnega delovanja obsojeni od fašističnih sodišč. Kljub temu, da slovenski kmetje predstavljajo 90 odstotkov vsega kmečkega prebivalstva na ozemlju, odgovorne oblasti nočejo ustanoviti slovenske srednje kmetijske šole, pri čemer se izgovarjajo, da ne razpolagajo s potrebnimi j finančnimi sredstvi.
V javnem poslovanju ne upoštevajo načela dvojezičnosti. Na sodiščih velja slovenščina za tuj jezik. Slovencem, katerim so fašistične oblasti z dekretom poitalijančile priimke, nočejo vrniti njihovih starih priimkov, temveč zahtevajo, da vlagajo prošnje, katerih rešitev zavlačujejo v nedogled. Na tržaški univerzi ni stolice za slovenski jezik, da niti ne govorimo o možnosti slovenskega študija na univerzi. Dijakom, ki so dovršili srednjo šolo v Jugoslaviji, nočejo noetrificirati spričeval in diplom, čeprav je Zavezniška vojaška uprava v to privolila.
Tov. Vižintin je dejal, da italijanski šovinisti. ki imajo na Tržaškem ozemlju v rokah vso civilno oblast, potujčujejo slovensko ozemlje okrog Trsta, predvsem pa obalni pas od Trsta do Štivana ter je navedel razne konkretne primere o naseljevanju Italijanov v slovenskih vaseh: Nabrežina, Sv Križ. Devin, Stivan in Opčine.
Glede Slovencev v Italiji je dejal tovariš Vižintin, da so še dosti na slabšem od tržaških, ker ne uživajo niti osnovnih človečanskih pravic, ki jim pripadajo po vseh demokratičnih načelih italijanske ustave in mirovne pogodbe. Beneških Slovencev sploh ne priznavajo za j Slovence, čeprav v Beneški Sloveniji na strnjeno naseljenem ozemlju živi celo po italijanskih statistikah od 50 do 60.000 Slovencev. Niti v Beneški Sloveniji, niti v Kanalski dolini nimajo Slovenci nobene slovenske šole. Otroke začenjajo potujčevati že v otroških vrtcih, katere vodi znana fašistično-iredentistična ustanova Opera Nazionale Assistenze Italia Redenta. Starše, Id so poslali svoje otroke v slovenske šole v Gorico, je sodnik iz Cente poklical na zasliševanje in je zahteval od njih, da svoje otroke vpišejo na italijanske šole. Sedem županov iz občin Beneške Slovenije so prisilili, da so morali javno izjaviti, da Beneški Slovenca ne zahtevajo slovenskih šol.
Tovariš Vižintin je govoril o delovanju šovinističnih terorističnih tolp v Beneški Sloveniji. ki so ob letošnjih občinskih volitvah preprečevale beneškim Slovencem postavljanje slovenskih kandidatnih list. Italijanske oblasti se prav nič ne zanimajo, da bi izsledile povzročitelje terorističnih akcij proti Slovencem.
Tov. Vižintin je poudaril, da italijanskim
i šovinističnim oblastem pri zatiranju Slovan
di iz cerkve. Od 47 čisto slovenskih župnij jih j ima le 13 slovenskega župnika. Vse ostale slovenske duhovnike so premestili v Furlanijo, v slovenskih župnijah pa so nastavili Italijane, ki so preje šovinisti kot duhovniki.
Za goriške Slovence je tov. Vižintin dejal, da sicer imajo slovenskee šole, ki pa niso pri-' znane. Potujčevalna organizacija ONAIR je 1 tudi že začela gospodariti po slovenskih otroš-; kih vrtcih.
Po poročilu ANZ se je do 12. decembra t. I. slinavka in parkljevka razširila na Zgornjem Avstrijskem že na šest okrajev, kjer je v 14 občinah že na 19. kmetijah zbolela živina. Na Nižjem Avstrijskem imajo v treh občinah treh okrajev tri kmetije slinavko in parkljevko. Prav tako imata Tirolska in Predarlska po en primer slinavke in parkljevke.
Nevarnost slinavke in parkljevke je tudi po naših krajev velika, v okolici Trbiža že razsaja in sta zaradi tega posebno ogrožena Zilja in Rož. '*
Kmetovalci teh dolin, razumljivo pa tudi drugih okrajev in dolin, naj budno opazujejo svojo govejo živino, ovce in prašiče. V primeru, da opazite, da se živali močno slinijo, da imajo mehurje v gobcu in med parklji, javite to takoj županu svoje občine.
Hkrati pa prepovejte vsakomur dostop v vaš hlev, prav tako pa naj nihče od družine ne hodi v druge hleve.
Budnost je zaenkrat glavna zapoved za slehernega živinorejca. Varujte se, da drugi ne hodijo v vaš hlev. Bodite previdni pri živinskih kupčijah. Podrobnosti o slinavki in park-
Pri pogajanjih za sklemtev premirja na Koreji delajo trenutno posebne podkomisije, od katerih vsaka obdeluje le po eno točko bodoče pogodbeno premirju. Medtem ko podkomisija, ki skuša določiti obliko nadzorstva nad premirjem, ni prišla niti za korak naprej, se je v komisiji, ki razpravlja o izmenjavi vojnih ujetnikov, posrečilo doseči bistven napredek. Z obeh strani so bili namreč predloženi seznami ujetih vojakov, ki je vsekakor prvi pozitivni korak k uresničitvi izmenjave. Prav v zvezi s tem uspehom pa so na drugi strani nastali novi zapletljaiji, ker vsebujejo seznami, ki so jih predložili Severnokorejci in Kitajci, presenetljivo nizko število ujetih vojakov Združenih narodov.
Zavezniško poveljstvo je objavilo, da je bilo
Kakor na Tržaškem ozemlju, tudi na Go riškem ni v nobeni javni ustanovi dvojezičnosti.
Tovariš Vižintin je omenil še razne druge primere zatiranja Slovencev v Italiji in je poudaril, da bi morala italijanska vlada, preden je zahtevala revizijo mirovne pogodbe, izpolniti vsaj tiste obveznosti v odnosu do slovenske manjšine, ki jih je prevzela s podpisom mirovne pogodbe. Poleg tega pa bi italijanska vlada s takim ravnanjem prispevala tudi k i ustvarjanja boljših odnosov med Jugoslavijo in I Italijo, ki so potrebni za sporazum o ureditvi j tržaškega vprašanja.
sta močno ogrožena
ljevki so objavljene v današnji številki „Obve-stil naprednih gospodarjev**' na 5. strani.
•
Poročilo ANZ od 15. XII. pa navaja, da se je slinavka in parkljevka na Tirolskem razširila na nadaljnja tri posestva, na Zgornjem Avstrijskem pa so bili novi pojavi na 18 kmetijah v nadaljnjih šestih občinah, tako da je bila tega dne bolezen javljena v 8 okrajih z 20 občinami in 37 kmetijami.
Cepilo in sicer tri sto litrov bo predvidoma ' prišlo iz Francije šele danes. Kakor poročajo, je za cepilo zelo težko, ker je potreba po vseh sosednih državah velika. V Avstriji pa cepila ne proizvajajo, ker pristojne oblasti niso doslej pokazale za to nobenega razumevanja. Sedaj se opravičujejo z izgovorom, da tozadevnega zavoda niso mogli pravočasno ustanoviti, ker pogajanja za potrebno zamenjavo zemljišč, kjer bi poslopje gradili, še niso zaključena. (Kakor da bi v celi Avstriji ne bilo primernega objekta za takšen zavod. Gospoda pač misli: živela birokracija, kmetom pa naj živina črka).
do 13. decembra ujetih približno 70 do 80.000 južnokorejskih vojakov in 12 do 14.000 vojakov drugih držav, ki imajo svoje čete na Koreji. Zidaj pa so z nasprotne strani predložili sezname, ld vsebujejo le 11.559 ujetih zavezniških vojakov, od katerih je 3198 Američanov, 919 Britancev, 234 Turkov in 66 drugih državljanov, Francozov, Avstralcev, Kanadcev in Japoncev, ostali pa so južni Korejci. Med ujetniki ,ki jih navaja seznam, je tudi poveljnik ameriške divizije, generalmajor William F. Dean. V seznamih torej manjka kakih 80.000 imen vojakov, o katerih usodi pa Kitajci in Severnokorejci nočejo govoriti.
Seznami, ki Jih je predložilo zavezniško poveljstvo, navajajo imena 132.474 kitajskih in severnokorejskih vojakov.
Slinavka in parkljevka se nadalje Siri
Posebno Zilja in Rož
Na Koreji izmenjava vojnih ujetnikov
Pariz. — Izvršilni odbor UNICEF je določil 155.000 dolarjev za pomoč žrtvam poplav v Italiji in to v zvezi z resolucijo, ki jo je 21. novembra izglasoval socialni odbor OZN.
Haifa. — Nekaj stražnikov, ki so skušali spraviti z ladje stavkajočo posadko, so stavkajoči vrgli v morje. Na pomoč so prišli nato policijski in mornarski oddelki. Prišlo je do spopada, v katerem je bilo več oseb ranjenih. Posadka se je morala izkrcati.
Pariz. — Svečanost za razglasitev Idnsss El Mahdi el Senussija za kralja Libije bo verjetno še pred koncem leta v smislu sklepa Združenih narodov, ki so določili L januarja 1952 zadnji rok za proglasitev Libije za neod visno in suvereno državo.
Ne morejo pozabiti, česar so se naučili
Minilo je sicer že več kot šest let, odkar je odzvonilo smešnemu pozdravu nacističnih oblastnikov, ki so s svojim „Heil Hitler*' ob vsaki mogoči in nemogoči priložnosti peli hvalo svojemu firerju, kljub temu pa se dogaja še danes, da nekateri posamezniki še vedno ne morejo pozabiti teh Časov.
Tako je moralo ljudsko sodišče v Linzu preti kratkim obsoditi dve osebi na šest mesecev strogega in poostrenega zapora. Prvi obtoženec, Ferdinand FleiBner, je v pijanosti nekega ameriškega vojaka očitno zamenjal s kakšnim nekdanjim hitlerjevim borcem in ga strumno pozdravil s „Heil Hitler!" Drugi kršilec zakona, neki „Volksdeutscheer“ Franc Putsehogl. pa je dal izraza svojemu razpoloženju s klici ,,Heil Hitler! Sieg Heil! Oesterreich mufi nieder!" Kakor piše celovški dnevnik ..Die Neue Zeit", se je Putsehogl en dan pred zbru-hom svojega junaštva udeležil nekega VdU-jevskega zborovanja.
Po vsem tem izgleda. da so ljudje, ki trika kor ne morejo pozabiti, česar so se naučili r komaj pretekli dobi. Mogoče pa je za take ljudi prav zapor najboljša šola pozabljenja
Avstrijska diploma za jugoslovanskega kiparja
Pretekli teden je profesor Einberg v akademijo likovnih umetnikov na Dunaju podelil častno diplomo Avstrije znanemu jugoslovanskemu kiparju Ivanu Meštroviču, ki je zdaj vseučiliški profesor v Združenih državah Amerike.
Meštrovič je pred 50 leti obiskoval dunajsko akademijo likovnih umetnosti, v svoji domovini Jugoslaviji pa je vzgojil nov rod likovnih umetnikov, katerih dela so znana daleč preko meja domovine. Pri Meštroviču se je šolal tudi kipar Matijevič, ki je izdelal spomenik padlim borcem proti fašizmu v Št. Rupertu pri Velikovcu in v Selah.
Gottwald še ni zadovoljen
> OSKRUNJENA STOLETNICA
Radio Praga je objavil, da pričakujejo reorganizacijo češkoslovaške vlade. Na seji Češkoslovaške vlade je predsednik Clement Gott-tvald izjavil, da so tuji imperialistični vohuni pripravljali pobeg bivšega generalnega tajnika partije Rudolfa Slanskega ,ki je sedaj v zapo-ru Gottwald je potem poudaril, da ..likvidacija v partiji še ni končana", kakor tudi to, da je Slansky bil voditelj zarote, v katere so bih zapleteni bivši zunanji minister Vladimir klementis, bivši namestnik generalnega tajnika Marija Švemova in več drugih Članov partije.
Radio Praga trdi. da so ustanovili novo nadzorstveno komisijo KP Češkoslovaške, za katere predsednika so postavili Jana Šaruta. An-tonin Novotny in Antonio Zapotocky sta postala nova člana prezidija partije, medtem ko Vaclava Kopeckega, ministra za informaci
Visoke cilje so imeli pred očrni naši predniki, ko so pred sto leti postavljali temelje Mohorjevi družbi v Celovcu. V teku let in desetletij se je razvila v eno največjih in med širokimi ljudskimi sloji močno priljubljenih slovenskih knjižnih založb. S svojim široko zasnovanim, najrazličnejša življenjska področja zajemajočim književnim programom si je v teku stoletja pridobila nesporne zasluge pri izobraževanju našega ljudstva, pri oblikovanju, dviganju in utrjevanju njegove narodne zavesti, njegove kulturne ravni in gospodarske razgledanosti. V odgovorni zavesti svojega na-rodno-kulturnega poslanstva je pritegnila k sodelovanju širok krog kulturnih delavcev iz vseh delov slovenske zemlje. Dolga vrsta pomembnih slovenskih zgodovinarjev, prirodoslovcev, gospodarstvenikov, zdravnikov, naravoslovcev, glasbenikov in drugih ustvarjalnih slovenskih ljudi je posredovala po Mohorjevi družbi svoje znanje širokim slovenskim ljudskim množicam. Nesmrtna dela slovenskih pesnikov in pisateljev je slovensko ljudstvo po njenih knjižnih izdajah spoznalo in jih vzljubilo kot glasnike svojega hotenja. Jurčič, Aškerc. Stritar, Gregorčič, Meško, Finžgar
najtežjih letih zgodovine slovenskega naroda izkazali kot prodani sodelavci nemških nacističnih in italijanskih fašističnih osvajalcev, po vojni pa se raztepli po zapadnem svetu, od koder skušajo v svoji zaslepljenosti blatiti lastni slovenski narod, ki se je v nepopisnem trpljenju otresel su-
mobranskih propagjuidno-poliiičnih člankov." -,.Ljubljanski dnevnik" pa v članku, ki sta ga objavila tudi ,.Primorski dnevnik" v Trstu in ..Borba" v Beogradu piše med drugim: Mohorjeva knjižna zbirka za lerto 1952 ni pisanje, kot bi ga človek pričakoval po statutu te cerkvene družbe. Na-
ženjskili verig in si ustvaril svojo svobodno drža- sprotno, je zbirka izrazito politično propagandni! vo v bratski skupnosti z ostalimi jugoslovanskimi : člankov, polnih zagrizenega sovraštva do naše dr-narodi.	žave. Posvečena je vzgajanju izdajalcev v službi
Treba je samo bežno prelistati letošnjo zbirko
knjig celovške Mohorjeve družbe, in že postane vsakomur jasno, kakšnemu namenu služijo in kaj hočejo njihovi pisci doseči: zanetiti med koroškimi in vsemi ostalimi zamejskimi Slovenci bratomorno medsebojno sovraštvo in jih duhovno oddvojiti od matičnega naroda v Sloveniji.
Zaman iščemo med letošnjimi knjigami celovške Mohorjeve družbe vsaj nekaj tega, kar bi odgovarjalo njenim pravilom. Namesto „verskih, leposlovnih in splošno koristnih knjig" kot jih predvidevajo na platnicah koledarja tiskana pravila, vsebuje že ta sam pretežno strupene politične
tujih sovražnikov slovenskega ljudstva. Možnost objave je dal celovški škofijski ordinariat, ki vodi Mohorjevo družim. Zbirka torej kaže tudi odnos koroške oerkvene hierarhije do Jugoslavije. Knjižna zbirka je izrazito političnopropagandna literatura, ki izraža željo vmešavanja v notranjo jugoslovanske zadeve ih je zato toliko bolj obsojanj* vredna.
Koroški Slovenci, ki se čutimo kot živ del slovenskega naroda, k temu samo še ugotavljamo, da se vsebina letošnjih celovških Mohorjevih knjig uvršča med rjajhujše protislovenske izpade v avstrijskem nacističnem tisku, ki imajo en sam
M* vaciava	---------- čič, Aškerc, Stritar, liregorcic, Meško, rmzgar
je sprejeli za člana političnega tajništva par- I jn Cankar, da omenimo le nekatere, so preko ce-tj;	lovške Mohorjeve s svojo umetniško besedo in
V oddaji V nOttai radio Prag. poroto, d* je .število članov Centralnega komiteja KP Češko- diužljivo celoto.
slovaške priznalo, da je napravilo napako, ker ' Kot dan od noči pa »e od te stoletne slovenske ni razkrinkalo podtalne dejavnosti Slanskega. I knjižne ustanove razlikuje današnja Družba sv. ,	j . . j . nv vP Mohorja v Celovcu. Popolnoma podrejena proti-
\ /vezi s tem poudarjajo, da j« CK KP ^venski politiki nemškega Škofijskega ordinariata Cc ! oslovaške Slanskega enoglasno izključil iz v cej0VCl, je postala skoro izključno torišče pi-partije.	»ane družbe narodnih izkoreninjencev, ki so se v
članke najbolj razvpitih domobranskih in belo- i cilj: razbiti enotnost slovenskega ljudstva na Ko-rardističnib ubežnikov. V knjigi , Čez izaro“ pa se roškem in ga odtujiti slovenski celoti. Tokrat se > z bednimi prispevki zvrstila cela rajda bivših 'a cilj sicer skriva pod plaščem slovensko pisane lemških in italijanskih sodelavcev in narodnih j besede, krščanstva in vere. Krinka je preveč očit-izkoreninjencev.	| na, da bi naše ljudstvo za njo ne prejmznalo pra-
Zato ni čudno, če je vsa slovenska javnost i vega obraza.
ngorčeno obsodila to knjižno zbirko in jo temu 'limerno ocenila. Pod naslovom ..Politični pamfleti" ugotavlja ..Slovenski poročevalec": Celovška Mohorjeva družba, ki je jmd pokroviteljstvom celovškega škofijskega ordinariata, je prelomila stoletno tradicijo in je namesto literarno-umetniš-kih del v letošnji knjižni zbirki izdala izbor do-
Nedvomno si je večina koroških Slovencev osvojila oceno, ki jo je izrekel sloveaski duhovnik v Rožu, ko je o letošnjih knjigah celovške Mohorjeve družbe dejal: Kar se je obetalo kot jubilejna izdaja, se je izkazalo kot vse obsodbe vredna skrunitev stoletnice.
Anton Vodnik;
Sveta noč
Naša vas je Betlehem.
Nocoj nikamor ni daleč.
Daljave so se stisnile ... kakor vrtovi, sami vrtovi, so krog nje se razvrstile — da bo imela krajšo in slajšo pot Marija k narn.
Vesoljstvo iz dna v srebrnih valovih udarja ob našo vas.
In vendar smo kakor od daleč se zbrali za sinjimi okni,
kot v cerkvi smo na mizi luč prižgali . . Nocoj ne bomo spali.
Morda sta se zakesnila?
Ena je izba zanjo pripravljena.
Čujmo, kdaj v veži zazveni.
Marijina stopinja ...
Nad našo hišo zvezda gori.
Nocoj imaš, žena, še lepše oči.
In kogar pogledaš — vsak v čudni svetlobi stoji.
Tedaj se angel oglasi.
Iv&n Cankar:
Božična zgodba
Bilo je blizu pred božičem, ko sva govorila j z znancem o tistih genljivih s solzami nainoče-j nih božičnih zgodbah, ki jih beremo vsako leto ! ] v svobodomiselnih in židovskih časopisih.
»Nikar me ne zasmehuj!" je rekel. znanec. j ,.Jaz berem tiste zgodbe vse po vrsti: kolikor , bolj so neslane, toliko bolj me ganejo. .. Nič ; drugega ni, kakor z onimi zaničevalnimi in i opljuvanimi šundromani. V družbi jih človek | po iškarjotsko zataji, na stranišču pa jih bere.
; Ne pomaga nič! Saj vem, da je vse skupaj gre-i hotna neumnost, ali človek je po svoji naturi. i bolj k neumnosti nagnjen nego k pameti...
| In še nekaj drugega je vmes, nekaj resnega.
! Bral sem tako bridko storijo in toliko, da sc I nisem razjokal. Kaj da so počeli in kako so se j ljubili v tisti bridki štoriji, več ne vem. Geni la ; me je ena sama beseda, ld jo je bil lačni Stu-| dent napisal najbrž čisto ponevedoma. To je | namreč vsa skrivnost teh zgodb; človeku je tre-j ba besede začetnice, treba mu je šepetalca, da začne v njegovem srcu razločno govoriti stare, sladke otroške bajke. Takih besed začetnic ni v resničnem življenju, tudi v umetnosti jih ni.
| Resnično življenje te pobije s kolom na tla, umetnost ti razgali dušo v ogledalu. Edini
šund pozna I« blagoslovljene Ijesedc. ki se jih sramujeta umetnost in življenje."
Znanec je pil v dolgih požirkih, cmokaje in j z za Usnjenimi očmi; nato pa je pravil:
»Poznam božično zgodbo, ki je od kraja j do konca resnična. Zato ni prava božična j zgodba, ni ganljiva in ne pretresljiva; treba j bi Ihlo šele, da bi jo spretna roka lačnega študenta preust varila v šund."
*
Starec sedi za pečjo in čaka. da mine pol- j aočnica. Vsakih pet minut zapoje zamolklo ve- i liki zvon od farne cerkve svetega Pavla.
»Mislim, da so že pri povzdigovanju!" pravi starec; skloni glavo, potrka se po prsih ter se pokri%. Noge ima preko kolena ovite z žak-lievino. Pred seboj na mizi, kjer se dimi dre- j motna svetilka, ima tobak, pipo in steklenico žganja. Peč je še topla, v izbi pa je mraz.
Stare*.: je zaspan in lačen. Soseda mu je bila obljubila, da mu 'hoj po polnoči prinese peče- i no krvavico.
»Ali kdaj bomo že pri kraju!!" vzdihne žalosten. »Zdaj so šele pri povzdigovanju in polnočnica se vleče, vleče!"
Vajen je bil samote in dolg čas mu ui bilo nikoli. Tisti večer pa ga je obšla misel, da bi ne bilo neprijetno, če bi imel poleg sebe mačka ali psa. Mlado, belo mehkužno mačico, ki bi mu predla v naročju; ali črnega psa, ki bi dre mal v klopič zvit za pečjo, ozrl se včasih nanj s svetlimi očmi ter narahlo pozibal z repom.
Prižgal si je pipo, da bi ne zaspal. Vzel je poleno izpod peči in gh skrbljivo potehtal v rola. Drva so draga in zima je dolga. Spustil je poleno n« tla in se resneje ovil z žakljevino okrog nog.
»Da bi človeka noge ubogale! Stopil bi m»b> in se koj ugrel!"
Potegnil je močno iz pipe, da so se mu lica globoko udrla; ali pipa je zamolklo zažužljala v cevi ter ugasnila; ker je ni maral več prižgati, jo je položil na mizo. Nato je sklenil roke v naročju, povesil glavo in zadremal.
V poldreuiavici so mu prihajale v dušo misli, presekoma, posamezno in v gručah, kakor hodijo ljudje od maše.
»Čudno je. oj čudno, da sem tako »troha« sam pod svetim Bogom! Še sneg. ta mrtvi sneg se pogovarja s sonconi. jaz pa se nimam i
kom!"
M. N.
\ T 1 V • V •	V*
V bozicm noči
Utripajoče svetlikanje se je pomikalo v dolino. Škripala in pela je bela cesta pod nogami, trde snežne grudice so pršele izpod nog. j V dolini je zvonilo ubrano in slovesno. Ljud- ( je so stopali v gručah ah po dva skupaj, toplo zaviti do ušes v suknje in velike rute, iz naglo , sopečih ust se je kadila para. Male svetilke, ki so jih nosili v rokah, so mežikale v noč. Med raztrganimi oblaki so trepetale zvezde in kadar je izza oblaka posijal mesec se je zaiskrila vsa bela ravan v milijonih, drobnih, drob-canih zvezdic.
Miokino srce je bilo širom odprto. Oči so : zrle veliko in strmeče v belo noč, pesem zvonov je odzvanjala v njeni duši kot mogočni j angeljski »hosana". Tako čudno skrivnostno je bilo vse okrog nje in tako majhna in uboga je bila ona v tej čudežni noči.
»Stopi, Minka, stopi, kaj dremaš!"
Teta s sestrično in mlajšim bratom je po j stala in počakala.
Minka je stopila hitreje, jih dohite a, toda I že čez par korakov jc zopet zaostala. .Motilo- J jo je govorjenje tete, motila jo je bližina dru- I gib ljudi sploh. Bolj kot kedaj prej je nocoj čutila potrebo po samoti.
Šla bi čisto sama v goro, ki mogočna, bela in mrzla zaslanja pogled. Mimo tistih smrek bi šla in čez hudournik, ki molči, ves obit v led in čez spečo senožet do tistega kozolca, kjer je poleti sedela z poštarjevim študentom doli iz trga in ji je tgjro čudno lepo govoril o domači dolini.
Tam doli se je vlil zelenomodri trak reke,
, zelenomodri trak" je rekel, mimo gričev, mimo lok in njiv, mimo pokopališča na hribčku, kjer spi pesnik, ki je za živa tako lepo opeval te zelenomodre valove. Beli domovi čepe ob belih cestah in tam daleč na križpotju, komaj viden v daljavi, ponosni dom, prelepa domačija njenih starišev.
Tedaj je njeno mlado srce vklenilo vase resnično lepoto, ki ji jo je pokazal in s tisto lepoto je vtonilo vanjo tudi njegovih dvoje oči.
Šla bi nocoj sama v goro, da bi gledala belo j božično noč njenega doma, da bi prisluhnila šepetu prebujenega srca.
»Saj spiš, dekle! Glej, vsi .so že pred nami, še v cerkev ne bomo mogli. In nocoj bo igral na gosli poštarjev Slavko."
Slavko! Ko je bila včeraj v trgu. sta govorila, povedal ji pa ni, da bo pri polnočnici svital na gosli.
Sestrična jo je prijela za roko in morala je pohiteti. Že so dospeli do prvih tržkih hiš. Iz oken je sijala luč. Tu in tam so stopili na cesto glasni ljudje, se veselo pozdravljali in hiteli proti cerkvi. Trg pred cerkvijo je bil živahen kot ob nedeljah po deseti maši in še bolj. Moš- j ki so stali v gručah in naglo vlekli še posled-nje dime iz svojih pip in cigar. Fantje so živahno govorili, se prestopali z noge na nogo in bliskali po dekletih, ki so mimo njih bežale v cerkev. Skozi široko odprta vrata jc sijala svetloba daleč ven na cesto.
Minka se je prerila do srede cerkve. Tam se je naslonila na steber in dvignil* obraz k
oltarju. V sinjih očeh so utripale luči, dekliška usta so trepetala molitev, ko ni bila molitev.
O, Jezušček mili! O. veliki, svetli praznik božični! O, bela, skrivnostna noč!
Pritisnila bi čelo na kamenita cerkvena tla in jokala Hi solze sreče.
Zabučale so orgle. Vonj po kadilu se je razširil po cerkvi. Množica se je priklanjala, se trkala na prša; vsi obrazi so razodevali blažen
i
mir.
Potem je utihnilo petje vernikov in v tišino j so zapele gosli. Pesem so spremljale orgle. Sprva skromna ponižna melodija se je dvig- • nila, rastla, trgalm se iz duše, poveličevala, molila. Sred; vriska je padla v skrivnostno raz-

mišljenje, v tiho prošnjo. Trepetajoča je raz- J krivala ljubezen in končno izzvenela kot glo- j bok vzdih iz sproščenega srca
Ljudje so se ozirali na kor. si priznavajoče prišepetavali.
»Lepo. kaj?" jo je dregnila sestrična.
Minka je molčala. Slonela je ob stebru in z odsotnimi očmi stremela v migi jan je na oltarju.
„0. Jezušček, ti ljubi, sladki Jezušček!" je kliculo srce. In potem se je spozabilo in zaihtelo: Slavko! Slavko!
Pred cerkvijo se je teta ustavila z botro iz sosednje vasi. Postali sta in se na široko razgovorili.
»Pa stopite naprej! Z botro že prideva za j vami," je rekla teta.
Šli so. Minka je hitela, da pridejo čiinprejj, na polje, izven glasnega govorjenja ljudi. Ko‘ so šli mimo zadnjih hiš. je prihitel za njimi Slavko.
..Pa se vam mudi domov! 'leta vas ne bo mogla dohiteti, videl sem jo še pred cerkvijo."
Pristopil je in vsem Ir etn stisnil roko:
»Vesele praznike!"
Minka je rahlo trepetala. Pridržal je njeno roko v svoji in jo {»ogledal:
»Ali te tako zebe. Minka?"
Ker mu ni odgovorila, — saj ji je bilo grlo kot zavezano — jc nadaljeval:
..Videl sem te v cerkvi, tako čudna si bila. Mislil sem. da ti je slabo."
„0 ne, bilo je zelo lepo."
Pogledal jo je začudeno, naglo, poletn se je nasmehnil:
»Da. Minka, lopo je bilo. Videl sem, da si to res občutila,"
Šla sta molče za onima dvema. Stopinje so enakomerno škripale v snegu. Svetlo jc sijala mesečina na prostrano belino Gore so stale mrke in ponosne, čisto tiho jc žuborela reka skozi noč.
Obstal je na klancu in se ozrl nazaj.
,,Se spominjaš, kako sva gledala s senožeti v našo dolino? Nocoj je kraj ves drugačen; tih je. sam vase zaprt. Še voda šumi le pritajeno in smreke ob poti stoje kot začarane. Še ti, Minka, si tako velika, tiha in bela, da ne vem, kako bi govoril s teboj. . .“
Njegov glas je bil zastrt.
»Se ine bojiš?" se mu je nasmehnila, da so se zasvetili beli zobje in je oživel ves skrivnostni obraz.
,.Ne. sedaj ne več. da si le spregovorila."
Šla sta počasi dalje.
„Ko sem sta! na koru, sem videl le tebe in sem čutil nepremagljivo željo govoriti s teboj še nocoj. Ti si kos moje domovine. Ti si otrok mojih gora. Minka. V tebi je vrednost in svežina našega ozračja. V tvojih očeh je modrina domačega neba. Ko me izpusti šola, se vrnem domov in ostanem tvi vedno."
Zastal je, dvignil njen obraz k sebi: »Tudi ti čutiš tako, vem. Zato boš prišla k meni in ostaneš pri meni."
Vrh klanca sta stala, dva mlada človeka sredi božične noči. Bela luč je sijala na njegov resi« obraz in Minkino srce je molilo: »Slavko! Slavko!"	'
In se je spozabilo in zaklicalo;
»O, Jezuček. mali sladki Jezušček!"
Milan Lipovec:
» /itir ljudem na zemlji
Več tisočletij že oznanjajo preroki vodniki narodov, plemen in verski žreti vesoljni mir na zemlji, bratsko spravo. Omamljajoč človeštvo s pestrimi simboli, z zvezdami eni, drugi s križem v roki vabljivo govore na javni leči, kako jim ni za čast in ne za slavo, marveč za mir in za triumf pravice Na čelu tisočev postanejo oholi mogočniki: v jeklene ptiče spreminjajo pohlevne golobice in angele miru. Izrabljajoč postave v krvavih rekah močijo zastave in z oljčno »vejicokrope mrliče

»Kako bi zameril tebi, ti družica moja, ki « šla tako zgodaj počivat, ker si bila trudna! Štirje so te nesli, jaz sem šel za njimi in n sem nič jokal; nič nisem jokal, grešnik, le v blato sem gledal, ki se je mrežilo po cesti. Ali zdaj :3 vidiš, vidiš me skozi okno, saj ni zagrnjeno!"
»Kairo bi zameril vam. tovariši, prijatelj! moji! Segli srno si v roke, nič nismo rekli; zdavnaj je že. Koder koli blodite, kjer koli samujete, pod snegom in križem, pozdrav'ioni!"
»Ali kako šele bi vam zameril, sedmeri vrabci moji?"
»Sedmero vrabcev sem imel: ko so bili gml-ni, so sfrfotali bog ve kam. gnezdo je'veter razdejal."
»Prvenec moj. klical sem te mnogo kdaj. ali si me slišal? Pot je dolga in zamudna. Cr si me slišal, ne zameri starcu, da je nadlolert in cmerav. Zdaj si gospod, nosiš črno suknjo. Oženjen si, otroke imaš, bele metulje, vesele. Nocoj ste v topli izbi. luč gori prod jaslicami, otroci kriče, ti plešeš /. njimi, ziblješ jih v naročju. Rad bi vas videl, vsaj skozi ključavnico. Ne bodi hud, 6e ti potrka na okno ta moj spomin!"
»Dragi moj, ti si gospod še večji, roko ti poljubljajo; tudi jaz bi jo poljubil da bi mogel do nje. Ali kam bi s terni bolnimi nogami?"
,,Oj vri moji. vseh sedmero! Saj vas ne vabimo v gnezdo, godnih, kakor ste! Le včasih hi rad videl, kako frfotate pod svetlim soncem. Ali, joj meni. tudi oči so mi že opešale, ne vidim tako daleč!"
»Ne zameri pa mi tj med vsemi, zadnja moja, najljubša, ne zameri mi. da scin tako sam in da bi te rad videl. Prav pohlevno pridem, prav spodobno te pozdravim . .. Mein Kom-pbhient. gnadige Frau!... Le tvoje oči bi rad videl, tiste plave, le jamice v tvojih licih ... saj je še vse tako, kakor je bilo, čeprav si oblečena v žido. Potrkam ti nu okno prav na rahlo, samo z nohtom, da se malo začudiš... tenk . .. tenk ..."
»O Bog, hudo si udaril človeka, grešnika, z marsikatero boleznijo in nadlogo; najhuje p* si ga udaril s samoto!"
»Krojač sem bif. ej slab krojač, nepreuda-ren! Blago, kolikor mi ga je bilo dano. sem bil razrezal na sedmero kosov, za sedmero toplih sukenj; zame ni ostalo nič. Zdaj si pokrivam ta stara kolena z žakljevino... z žakljevino."
Soseda ga je stresla za rameni, starec se jc zdramil. Na mizi je »tal krožnik s prijetno dišečo pečeno krvavico.
»Kaj se vam je hudega sanjalo? Tako urile ste vzdihovali, da se je Človeku srce paratol '
»Hude sanje, botra hude sanje! Bog nas odreši takih sanj... hujše so od bolezni in hujše, mislim, od same smrti!"
Taka je bila božična zgodba, ki mi ju je pravil znanec. Ko je končal, je hlastno posegel po kozarcu in oči je imel nabrekle od solz; jaz pa »sem se začudil.
»Ta zgodba res ni da bi se človek jokal!''
»Kaj zgodba!" je zamahnil široko. ..Saj sem rekel, da ni zgodba. . . čisto navadna, vsakdanja strahota jel Tisti starec je moj oče in jaz sem tretji med sedmerimi!"
Božični običaji po širnem svetu
Skandinavija, dežela prostrano raztresenih , naselij, je na božični večer še prav posebno i povezana v družinskem krogu. Cerkve so da- j leč vsaka sebi, zato se je treba zgodaj odpra- j viti na daljno pot. Cele karavane se pomikajo ‘ v bledi polami svetlobi skozi zasnežene poljane in gozdove, čez zamrznjene reke in jezera. Peš prihajajo le bližnjiki, vsem drugim služijo sani in smuči. Med polnočnico se ta ali oni mladenič kradoma izmuzne iz cerkve in zunaj na tihem prepreže konje iz enih sani v povsem tuje sani. To je zmešnjava, ko se po polnočnici zgrne vse na plan in vsakdo hiti, da bi bil prvi doma, ker bo po stari veri on imel potem prihodnje leto najboljšo žetev.
Doma jih že čaka gospodinja z večerjo. Naj- j prej se prikadi pred polnočkarje mastna svinj- j ska juha, ki ji sledi lutibik, Nordijcem posebno ljuba jed. V močno opoprani apneni vodi, pomešani z gorčico in z drugimi izdatnimi začimbami, so tri dni kuhali mastnega karpa, da bo krasil svetonočno mizo in radostil lačne in premrzle božičkarje. Tudi na živino ne pozabijo. Za praznike prejme dvojni delež. Ptičke krmijo posebno vneto z zrnjem in z drobtinicami božičnega kolača, da bo vsa narava srečna in zadovoljna.
Premožnejši meščani se že četrt leta prej pripravljajo na božično praznovanje. Preskrbe se z omelo, drevesno zajedavko, znano in priljubljeno tudi pri nas. Morajo jo uvažati, ker je že verski kult stare dobe omelo na hrastih med Nordijci močno skrčil, krščanski goreč-niki pa so kasneje drevje, na katerem je omela rasla, zatrdili, in tako v vsej Skandinaviji in Angliji omele sploh več ni. In ravno te dežele je za božične in novoletne praznike porabijo največ. Ob pomanjkanju omele okrasi za božič meščanske domove bogato okitena jelka, ki jo otroci oropajo njenih dobrot že na sveti večer. Za otroci obdaruje božiček odrasle, prej pa pogasijo na drevescu vse svečke in vje luči. Darila, ki so po navadi opremljena s prigodnimi stihi, so neverjetno temeljito zavita in zamotana, da se pričakovanje in nestrpnost v poltemi čim bolj stopnjujeta.
Na velikobritanskem otočju
Spočetka javno praznovanje je božič bolj kot kateri koli drug praznik združil sorodnike in prijatelje pod domačo streho, čeravno še vedno ni to, kot ga pojmujemo in praznujemo pri nas. So pa spet med Angleži posebnosti in to še predvsem na deželi, daleč od svetnega vrvenja.
in na videz odmrlem drevju. Omela je dobrodošla prispodoba upanja na blagoslov, poljub pod njeno vejico je slutnja prihajajoče ljubezenske sreče. In prastar je v Angliji običaj, da se sme pod omelino vejico poljubiti vsak parček. In omelinib vejic je na sveti večer povsod dosti. Pokrile so strop, da njihovi nežni sadeži bingljajo navzdol, po kotih in ob oknih in nad vrati vise omenile vejice.
Višek božičnega praznovanja je bogata pojedina na sveti dan. Puran je za to priliko narodna jed, ki si jo privošči, kdor le količkaj more. Ce tega ni, pečena gos gotovo ne manjka na nobeni mizi, kot tudi ne običajni roastbeef in plumpudding. Pudingov je več vrst. Bogatini in reveži, vsi jih pripravljajo in pečejo za božič že več tednov prej.
Drugi božični dan je bančni praznik, bark-holidav. Vse trgovsko življenje počiva, ljudje se obiskujejo, prirejajo izlete, polnijo gledališča ter skrbe tudi za veselje manj petičnih, saj je ta dan tudi obdarovalni dan, boxing-day. Pismonoše prejemajo darove, ki so jih včasih nabirali v škatle, boxcs.
Edinstven in veličasten je na sveti dan radijski razgovor številnih narodov angleškega imperija. Z vseh delov sveta, z vseh celin in neskončnih morij se oglašajo pozdravi, ki se polagoma stope v mogočne simfonije edinstva
in sile, čemur da še poseben poudarek zaključna božična čestitka angleškega kralja.
Na Francoskem
Lepo božičujejo južnjaki Provensalci. Ob nastopajočem mraku prineso iz shrambe ali žitnice v jedilnico težko klado, ki so jo hranili celo leto. Postavijo jo sredi sobe in hišni gospodar jo poškropi s kozarcem najboljšega vina, rekoč: „0 panj, vsi v hiši te blagoslavljajo! Zbogom, Adam, zbogom! Bog nam daj dobro in srečno leto!“ Nato zgrabita najstarejši in najmlajši rodbinski član panj in ga položita v kamin ter podkurita ogenj. Prve plamene, ki obliznejo badnjak, pozdravi vsa družina z vzklikom: Božič, božič , potem pa si napijajo in trkajo z besedami: „Daj nam bog milost, da bi dočakali, še prihodnji božič."
Burgundcu izdolbejo v božični panj luknjo, ki jo napolnijo z raznimi dobrotami, luknjo potem zapro z lesenim pokrovcem, panj okrase z zelenjem, nato pa pokličejo otroke, ki so dotlej morali čakati v drugi sobi. Prihite s palicami ter prično tako neusmiljeno udrihati po badnjaku, da poklopec kaj urno odleti, ven pa se usujejo sladkorčki, orehi in kostanji. Splošno veselje zmoti Zamolklo trkanje na hišna vrata. Trikrat zaporedoma vpraša hišni gospodar, kdo je zunaj, potem šele odpre otroke, ki
'f.
88 iH
mšš
mm.
Po zasneženi cesti...
Foto Weis»
Pri nas prepevajo naokoli po novem letu j trije kralji, v angleški pokrajini Wales pa ima- i jo za božič tri pevce, svojevrstno našemljene, j Kot strahovi so zaviti v dolge bele rjuhe, eden med njimi nosi masko konjske glave. „Beli konj" dirka s svojima tovarišema od vasi do j vasi, od koče do koče. Postajajo pred zaklen- j jenimi vrati ter v vezani besedi tožijo o sla- i bih časih ter prosijo jesti in piti. Onstran vrat jim domači v veži odgovarjajo prav tako v stihih, kar traja včasih tudi zelo dolgo, potem pa „konjičkom‘' odpro ter jih pogosto in obdarijo.
Po manjših podeželskih mestih in po vaseh hodijo na sveti večer po ulicah cerkveni pevci in prepevajo pred hišami stare božične pesmi. To je že prastara angleška navada. Tem pevcem pravijo „waits". Po večjih mostih so že bolj izbirčni in cerkvene pevce nadomeščajo tam godbeniki, ki prično osem dni pred božičem svirati svoje božične popevke po cestah vsako noč od polnoči do ene. Za nagrado prejmejo kasneje Christmas-box, dobesedno ..božično škatlo", ki pa pomeni darilo v denarju. V Londonu dramijo zaspance svetonoč-ne podoknice s harfo in violino, ki se jim včasih pridruži še troblja. Redki so posebno po večjih mestih še otroški koledniki, ki na sveti večer od hiše do hiše prepevajo božične pesmi.
Irci razsvetle na sveto noč svoja okna, da bi božiček, ki hodi sam naokoli, ne taval v temi.
Skoti poznajo tudi badnjak, božični panj. ki mu pravijo Yule — log, in ki je kot na našem jugu središče svetonočnega slavja.
Znamenje božiča je Angležu omela. Okrasi si dom sicer tudi z zimzelenom, z bršljanom in z božjim drevcem, postavi otrokom na ljubo celo okrašeno smrečico, glavni okrasek pa je za božič Angležu bila in ostane trdoživa za-jedavka omela, ki zeleni sredi zime na golem
Zofk« Kveder V TRAMVAJU
Tiho je sedela v kotu tramvajskega voza. j Stara, sključena m bolna. Njene trde, izsušene j roke, polne brazd in žuljev, so drhtele na sla botnih kolenih. Vele ustnice brez krvi so se bolestno zatezale nad brezzobimi čeljustmi. Njeno razorano lice je bilo rjavo in hrapavo kakor staro, zgrbljeno usnje in njene oči. zalite s krvjo, so ugasle počivale v globokih jamicah kakor dve črni pogorišči.
Voz se je v enakomernem taktu gibal dalje, kopita konj so glasno peketala po kamenitem tlaku.
Stara ženica v kotu je vzdihnila. Peljala se
Srečko Kosovel:
BALADA
V jesenski tihi čas prileti brinovka na Kras.
Na polju
že nikogar več ni, le ona
preko gmajne leti.
In samo lovec ji sledi...
Strel v tišino; droben curek kivi; brinovka obleži, obleži*
je v bolnišnico.' Njene vdrte, izsušene, stare prsi so bile polne bolesti in gorja. V možganih na ni bilo misli. Otrpnili so in otrdeli. Prej nekdaj je mislila in vpraševala: zakaj, zakaj? Zdaj že dolga leta ne več. Bila je točna kakor avtomat, tiho in ubogljivo je stopala v svojem tiru kakor tramvajski konj. Drugega ni vedela o svetu, kakor da so v njem velike tvornice. Mlada dekleta se sučejo okrog strojev in režejo papir kakor ona nekdaj. Ko pa ostarč in niso več točne in zanesljive, smejo zbirati cunje, nositi les in pobirati trske. In če zbole, smejo v bolnišnico, kjer dobe lepo, čisto, belo posteljo in hrano. Nekoč je bila že tamkaj in všeč ji je bilo. Zdaj gre spet. Morda bo smela ostati dalj časa tamkaj v beli, čisti postelji... Zelo je bolna, o da, zelo ...
Voz se je močno stresel in obstal. Začul se je krik in ljudje so silili iz voza.
Tudi ženica je zlezla iz svojega kota in počasi splezala venkaj. Na cesti je ležal konj, prav pred vozom. Bil je tramvajski konj — med vožnjo je padel na tla. Ležal je na tleh in vse mišice so mu trepetale. Zenica je stopila prav blizu. Kako so se mu tresle mišice! in glavo je imel sklonjeno. Gledal je predse na tla. Prav med vožnjo je padel, vsa oprema je bila še na njem. Suvali so ga in tolkli, da bi vstal, a on je ležal in se ni ganil, le mišice so se mu še bolj tresle in glavo je sklonil in pogledal na ljudi. Njegove oči so bile ugasle in meglene in čudno so se svetile, kakor od solz.
V otrplih možganih stare ženice se je rodila slaba, nejasna misel. Počasi se je vlekla dalje — do bolnišnice ni bilo daleč.
Njena brezzoba usta so topo mrmrala:
„Kakoi ta konj... kakor ta konj..
hodijo po hišah koledovat, ter jih obdaruje s kruhom, mesom, klobasami in jajci. Za lepo pesmico, ki jo koledniki zapojo, dobe od hišne gospodinje še kaj sladkega za pod zob.
Burgundci poznajo tudi jaslice kot mi. Tudi oni jih postavijo v kot. Pred jaslicami poganjajo iz raznobarvnih loncev klice najboljšega žita prejšnjega leta. Vsejali so zrnca na dan sv. Barbare, tri tedne pred božičem.
Predvsem po mestih je zelo razširjen običaj, da premožnejša hiša povabi na sveti večer goste, ki gredo potem skupno z domačimi k polnočnici. Po povratku se goste pozno v noč. Glavna jedača je pečen puran, ne sme pa manjkati tudi navadna pečena krvavica. Za posladkanje poskrbe obeski na razsvetljenem božičnem drevesu, ki je podrlo tudi že v francoske meščanske domove. Te vrste nočnih gostij imenujejo reveillon. V navadi je tudi na Silvestrovo.
Na novega leta dan, ki ima v Franciji mnogo večji pomen kot božič, se ljudje pozdravljajo z besedami: „Au gui l’an neufl" (Omeli bodi posvečeno novo leto!), zakaj tudi Francoz ljubi omelo, ki mu prinaša srečo kot štiriperesna deteljica.
V Italiji
Prav svojevrsten božični običaj imajo Lom-bardijci. Na glavnem trgu svojega naselja postavijo zlat prestol, okrašen g cvetjem in zelenjem. Nanj posade najlepšega dečka in najlepše dekle v kraju. Vse mesto se potem zvrsti mimo njunega prestola, da se jima pokloni z obljubo na lepše in boljše življenje v prihodnjem letu. Vsak jima prinese tudi darove domače zemlje, predvsem sadje. Večina ljudi pride v temnih spokorniških oblekah.
V Nemčiji
Kot ni božično drevesce krščanski običaj, tako ni nemškega izvora, kot se marsikaj trdi. Navada okrasiti drevo z obeski in lučicami je prišla v Evropo iz Indije. Sprejeli pa so jo najprej in najbolj Nemci, od katerih se je potem razširila po mnogih deželah predvsem na zapadu. Danes velja okrašena smrečica za simbol božiča.
Sveti veer smatrajo ponekod tudi za praznik mrtvih. V bližini Magdeburga so baje na sveto noč leta 1025 med polnočnico neki godci svirali okoli pokopališke kapele, da bi „raz-veselili mrtve". Prihitel je iz cerkve duhovnik in preklel godce, da so ubožci godli leto in dan, ne da bi mogli nehati.
V nekdanji Dolnji Avstriji je ohranjen zanimiv staroletni običaj. V gostilniški sobi, ki je okrašena z jelkinimi vejicami, visi jelov venec. Cim stopi pod njega mladenič ali dekle, skoči iz kota Silvester, našemljen človek, Id ima na glavi venec iz omele, ter tisto osebo poljubi. Ko pa je polnoč, zapode Silvestra iz hiše.
Na Slovaškem
Sveta Lucija, ki goduje 13. decembra, že uvaja slovaško mladino v božič. Na njen god prično fantje zbijati stole brez žebljev, da bi pri polnočnici na njih sede videli vaške čarovnice prihajati izza oltarja. Dekleta prično na ta dan tešče jesti jabolko, vsak dan le majhen odgriz, ki ga zadnji košček použijejo šele na sveto noč tik pred vstopom v cerkev. Ce tedaj prestopijo cerkveni prag z moškim, bo naslednje leto poroka, če pa po nesreči stopi na njihovo stran ženska, bo leto še vedno samsko. Tudi v vodi, ki so vanjo pred odhodom k polnočnici s čelom ubila jajce, iščejo dekleta po povratku iz cerkve obraz bodočega moža.
Kmečko ljudstvo ima na sveto noč svojevrstno zabavo. Pred hišo zapoje harmonika in na vrata potrkajo trgovci, ki vlačijo s seboj velikega medveda. So to le preoblečeni vaški fantje, vprašajo gospodarja, če ima na prodaj kako teličko ali jalovico. Od tod tudi njihovo ime „jalovičarji“. Pokažejo jim domače dekle. Trgovci so zadovoljni, prično se pogajati zanjo. Ker gospodar noče papirja namesto denarja, mu ponudijo trgovci srebro, ki ga imajo polno vrečo. Pri tem vrže eden izmed njih vrečo s črepinjami po tleh, da zažvenke-če ob hiši in se zaziblje strop. Tudi te vrste denarja očka ne sprejmejo, pač pa jalovičarje pogoste. Spet zahrenči harmonika, mladina se | zavrti, starejši se smehljajo in čez nekaj časa odpravi gospodar goste s pozivom, naj se na-i slednje hutro še enkrat zglasijo zaradi kupčije
JOSIP JURČIČ
Pri Obrščaku
ODLOMEK
Bilo je popoldne okoli treh, ko so sedeli Do-lef, deseti brat Martinek, dva kmečka možaka pri enem, dva druga — eden mlad, čeden fant okrog dvajsetih, imenovan Francelj Dra-žarjev, eden pa več ko še enkrat toliko star, Miha izpod Gaja — pri drugem vinu. Ker je krčmar videl, da imata poslednja dva sama med seboj govoriti, se je mešal le bolj med prvo druščino.
„Jej, naj te vrag!" je dejal eden kmečkih možakov, Matevžek, „gospod Dolef, kaj je zdaj v vašem gradu novega, kaj? Tako je vendarle res, da ste dobili novega šolmoštra, sami zase, posebej. Enega sina ima gospod slemeni-ški, ta vaš brat, pa učeniku daje jesti in piti in
—	kaj bom drugače govoril: dobro vase in dobro nase mu preskrbi in še denarja mu bo dal, vem da, in kaj bo iz vsega tega? Niči"
„Denar bo potekel," pravi drugi.
„Vidva-tega ne zapopadeta; molčita rajši!" je dejal Dolef.
„Kaj bi vraga ne vedel?" se huduje Matevžek. „Ali nisem svojega paglavca celo zimo zaganjal k šolmoštru, da bi ga bil kaj izučil? Po svetem Urbanu, to se ve, sem moral pastirja imeti, potlej je s šolo preč. Pa sem bil on-dan, ko sem prašiče v mestu prodal, kupil ene bukvice, češ naj bo fant v cerkvi na branje molil, da ne bo stal kakor trot pred bogom. Ali kaj menite, da je znal brati! Hudirja je znal, namalanega! Beri kaj iz bukvic, sem mu dejal v nedeljo popoldne. Pa se je pripravljal ko bolni iz postelje, tako zbiral besede in tolkel in jecljal, kakor bi kislo repo jedel iz škrbaste sklede. In ko mi je ondan birič pečat prinesel, zakaj nisem peska na cesto napeljal, še razločiti ni mogel, kdaj je dan postavljen, da se imam pri gosposki zglasiti. Sember te vzemi, sem dejal, pokaj sem te pošiljal vso ljubo zimo k šolmoštru, ko se nisi naučil nič in si še večji telek ko jaz sam. Mar bi bil jaz fanta doma imel, da bi mi bil prejo vil v klobčiče! Zato jaz pravim, grajski gospod mora imeti čudno pamet, da našemu farnemu šolmoštru bero daje kot mi vsi in še več, potlej si pa še sam enega vzame in ga sam plačuje."
„Kaj ne .veš, zakaj tako dela?" pravi ,lqržf mar.
„Zakaj?“ pravi mož.
„Ko bi ti imel tako kopico denarja, pa bi ravno tako delal."
„Ta je pa resnična," pristavi drugi izmed možakov. „Ko bi jaz ali ti hodil po ajdovi setvi od kozolca do kozolca z velikim povezanim vozom in z žrdjo in bi vsak deseti snop izpulil in tako nekatero razstavko pšenice, ki so jo drugi ljudje pridelali, domu napeljal, i, menim, da bi potlej denar trosil in razmetal."
„Le pijte pa molčite!" reče Dolef, kateri ga je že v možganih imel, da so mu oči vkup lezle, potem je z glavo pritrkovaje začel peti z onemoglim glasom:
En starček je bil, je vince rad pil, je glažek izpraznil, je druzga nalil.
,.Vidite, tega je že vrglo, za danes ga ima dovolj božjega daru," reče Matevžek, ko je vstal Dolef izza mize in se kolovratil na klop k peči, si tam nekaj cunj vkup zdrgnil za vzglavje in se zleknil po klopi.
Kaj mu pomaga, da je gosposke matere sin! Kaj mu pomaga, da ve več ko vsa naša vas, da je rajnki poprejšnji gospod nekateri tolarček vrgel zanj iz mošnjička? Vse je bilo tako, kakor bi jaz pšenico vsega letošnjega pridelka v gnoj zakopal. Saj je tak človek, dasiravno dosti ve in zna in ima ime in suknjo nosi na sebi, še zmerom manj vreden ko jaz ali pa ti, Obrščak, kaj ni res? Za koliko je boljši ko moje babnice petelin? Petelin moje babnice
—	že dostikrat sem dejal, da ga bom s krepelcem pobil ali pa Krjavlja najel, da mi ga bo ustrelil — petelin drugega ne dela ko škodo na božjem svetu, in to je: na dvoru mi vse razbrska in razkoplje, med seno mi tistega perja nanese, da pozimi junci kašelj dobodo, in ječmen mi pozoblje. Za drugo ni na svetu. Tako tudi ta gospod Dolef za drugega ne tava pod soncem, kakor da nič ne dela, da travo tlači in da vino, dar božji, končuje."
„GIej vraga, kako jo je dpbro razpeljal, kakor bi pravljico pravil. Vem,* da še Martin ne bi bil bolje povedal."
Čudno se je zdelo možem, da deseti brat ni govoril danes nič in se je vedno obračal na drugi konec mize, kjer sta ona druga dva sedela in se menila.
„Ti, Krjavelj, na pojdi piti"
Ta posljednji govor je veljal starcu, čisto samosvoje, nenavadne postave in podobe, ki je bil stopil v hišo in se približal mizi.
Ali preden je Krjavelj prijel kupo, da bi radodarnemu sosedu odpil, se prigodi nekaj, kar je storilo, da je moral oči obrniti drugam, dasi je bil suhoten po grlu skozi in skozi doli. Kakor je torej bil kaplje željan je moral pogledati desetega brata, svojega prijatelja, ki se je ravno v tem trenutku spel izza mize, zrasel za pedenj više, kakor je bil sicer velik, strahovito metal oči okrog sebe in naposled zarohnel nad starejšim izmed spodnjih dveh pivcev:
„Ti, Miha izpod Gaja, nisi vreden, da za mizo sediš. Ti si oderuh, tebe bomo dali h ko-njeredki v službo; vrgli te bomo na smeti, če se brž brž ne pobereš ven! Ven!"
Tisti, kateremu je to veljalo, in njegov sosed sta vzdignila glave. Priletnemu Mihu so se gube na licu pomnožile in barva se je spremenila v zeleno, ko je videl, da ga podi Martinek ven. Obledel je od jeze in sramote, da ga tak človek hoče iztirati iz družbe, in ni ga bilo volja iti; nasproti pa je bil toliko babjeveren, da se je bal z desetim bratom prepira, kateri
Mati brani sinu Petru, da bi odšel v partizane, saj je tam že sin France. Francetova četa se pod domačim krajem spopade z italijanskimi okupatorji in Franceta ranjeneua ujamejo. Francetov prijatelj Andrej, ki je v tem spopadu tudi bil ranjen, prinese to vest na njegov dom.
MATI (mirno): Kje jo France, moj France? ANDREJ: Ne vem, kje je zdaj.
MATI: Kam je odšla vaša četa?
ANDREJ: Pri četi ga ni.
MINCA: Andrej, ti nekaj prikrivaš. Kje je France?
ANDREJ (pokaže na enO izmed obeh pušk, ki ju je prinesel s Seboj, počasi): Tale puška je njegova. (Vsi se zgroze, Peter prime puško v roko, pogleduje njo in Andreja. Čez nekaj trenutkov postavi puško nazaj.)
MATI (z grozo): Mrtev?
ANDREJ: Ranjen... je bil. Zraven mene se je zgrudil. Hotel sem ga rešiti, čeprav sem bil že sam ranjen v nogo. Tedaj dobim drugi strel v ramo, bil sem brez moči. Pač pa sem vzel njegovo puško, da bi je ne dobili Italijani v roke.
MATI: In France?
ANDREJ (počasi, mukoma): Italijani so ga ranjenega ujeli.
MATI (skrušena, glava ji omahne v roke); France, moj France, moj fant! (Ihti.)
MINCA: Mama, saj morda še živi! Kaj misliš, Andrej? (Andrej molči, v zadregi se ozre proč. Molk. Slišati je le materino ihtenje in pridušene vzdihe: Moj France! Moj fanti Peter stoji odrevenel, videti je na njem, da se je odločil.)
ANDREJ (čež čas): Boštjanov £iril... ta Judež lopovski... (Vsi se ozro vanj.) ... ta ga je ujel in izročil Italijanom ... (Vsi ostrmijo. Odmor. Med naslednjim razgovorom stopi mati k omari, vzame iz nje črno ruto, se vrne k mizi, sede. V njej se bije boj.) (Trkanje na vrata. Vstopi partizan Marko.)
MARKO (pozdravi po partizansko, s pestjo na prsi): Pozdravljeni! Tovariš Andrej, na pot bo treba. Si se okrepčal? Zunaj vasi čaka voz, da te odpelje v našo bolnišnico.
ANDREJ: Sem. Takoj grem. (Vstaja.) PETER: Težko pojde, podpirati ga boš moral. MARKO: Ni prvi, že nosil sem jih.
MATI (za mizo strmi predse.)
ANDREJ (na tiho Marku, da ne bi slišala mati): Kaj so storili Italijani z ujetimi?
MARKO: Ustrelili so jih, tudi Franceta! (Mitiča krikne, mati sliši in razume, kaj se je zgodilo. Zdrzne se za hip, zaječi, a obraz ji ostane trd. Odmor.)
MARKC: Pojdiva!
ANDREJ (Minci, ki se je bila ihte naslonila nanj): Minca, potolaži se! Bodi močna! MARKO: Daj mi puško; sam je ne moreš nositi.
bi mu lahko napravil, da mu bodo krave krvavo mleko imele in drugih urokov veliko. Tudi ga je morda vest toliko pekla, da ni niti šel niti ne prče odgovoril, zakaj ne gre.
Ali si me slišal? Kaj sem dejal?" vpije Martinek.
„Pa zakaj?" vpraša Martinek s svojim zoprnim glasom.
„Zato, ker smo tukaj sami pošteni ljudje, ti pa si mrcina pasja, oderuhi Ti pojdi h konjedercem in rabeljnom za hlapca, ne pa med poštene može za mizo. Poglejte, možje," se obrne deseti brat do drugih, „tukaj sem dolgo poslušal, kaj imata ta dva, in bog Oče me udari, če sem še kaj takega slišal. Za štiri tedne odloga prosi .ta vaš sosed Francelj. Vsi veste, da temu hudirju denarja ni treba. Pa zakaj ga tako terja, da se še z jokom ne da preprositi? — zakaj Francelj je res jokal pod pestmi, le pod oči ga pogledajte! Zato, ker mu meni domačijo prodati, ker ve, da ga bodo potlej v vojake vzeli in bo potlej lahko za njegovo deklico hodil v,svojem šestdesetem letu, palica ga potiplji! Kaj počnemo z njim? Ah ni prav, da se najprej izkida izpred nas?"
ANDREJ: Ne, puške ne dam iz rok nikomur in nikoli!
MINCA: Tudi meni ne?
ANDREJ (se začudi, veselo vzklikne): Minca? (Mati sliši in se samo ozre v Mineo. Peter ostrmi.)
MINCA: Da, s tabo grem, da ti bom stregla, Andrej. Mati, ne bodite hudi, jaz grem z Andrejem! (Vzame Andreju puško.)
PETER: Mati, ne mislite, da smo brez srca. toda —
M ATT (s črno ruto na glavi, vsa spremenjena v obraz vstane izza i»ize, počasi; Kje leži Francetov truplo?
MARKO: V Smrekovcu, v tistem delu gozda, ki ga je France krstil za „Tiho hosto".
UNCA: Nekoč je bila naša. .
ANDREJ: France mi je pogosto rekel: če padem blizu domače vasi, me pokopljite v Tihi hosti. Naj vrhovi našega gozda šumijo nad mano. Miren bom in zadovoljen.
MATI (govori kakor sama zase): France, to željo ti izpolnim. Če zamežim (zameži), te vidim pred sabo živega... Resen si... France, rada bi se ti za nekaj zahvalila. Večkrat sem govorila, da se otroci mnogo nauče od staršev. A to je le pol resnice. Tajila sem, a danes vem in priznam, da se tudi starši mnogo naučimo od otrok. Ti si me naučil marsičesa, poučil si me, kaj je čast, kaj ponos. Zahvalen od srca za to, moj fanti V mojem srcu je bil le strah zate, samo to je stopilo med naju. Videla sem le tebe, bala se le zate, drugih nisem štela. Bilo je krivično. Postavljeni smo v ta svet, da živimo drug ob drugem, da si delimo veselje in žalost, da gremo vsi skupaj postavljat jezove, če vdere povodenj na naša polja, in da moramo pri tem tvegali tudi najhujše žrtve. Tvoja smrt mi je strah pregnala, zdaj vem, kaj je pogum, in zdaj sem taka, da bi me bil ti, moj fant, vesel... Smehljaš se, France? Me šele zdaj poznaš vso, kakršna sem? Zahvaljen! (Na vse so napravile materine besede močan vtis. Molk. Odmor.) Minca, prinesi iz shrambe nahrbtnik in zloži vanj nekaj kruha in drugega prigrizka ter odejo! (Minca odide in se kmalu vrne z nahrbtnikom.)
ANDREJ: Zame? — Mati !
MATI (Petru): Daj mi Francetovo puško 1 (Peter ji jo dd.) Francetova puška! Poldrugo leto jo je nosil. (Položi jo na mizo predse in večkrat poboža.) Moj France, moj sin!
ANDREJ (ki se opira na Mineo in Marka): Mati, ko je bil France ranjen, mi je naročil: Povej materi, da jo zadnjič prav iz srca pozdravljam in naj nikar nič ne žaluje. S svojo smrtjo bom storil samo svojo zadnjo, največjo dolžnost.
MATI (stoji odrevenela): Moj fant! (Gladi puško.) Moža mi je vzela prejšnja vojna. Zakaj je padel ,ne vem. Zakaj je padel moj sin, vem.
„Aha, dobro govoriš, Martinek!" se oglasi Krjavelj in izpije kozarec. Drugi možje so pa na Spakovo vprašanje molčali, in sicer iz raznih razlogov. Krčmar Obrščak se ni hotel zameriti Mihu. še manj pa desetemu bratu, ker je dobro vedel, da če z enim potegne, drugega ne bo več blizu. Izmed pivcev pa je bil eden Mihu v rodu po krvi, drugi po mošnji; torej sta se oba tako namuzovala, da se pi vedelo, ali odkimavata ali pritrjujeta.
„Ven bom šel, ali b e r a č i me ne bodo po-dilil" pravi Miha.
Deseti brat pa je stopil izza klopi in z močjo, kakršne v njegovih koščenih udih ne bi nihče pričakoval, ubere Miha za vrat in ga zlahka zvleče izza mize do vrat ter ga sune venkaj.
Krčmar, ki se pri vsem tem ni ganil, je zdaj dejal: „Prav, saj ta skopuh ne da tako dosti več skupiti ko nič."
Kakor bi se ne bilo nič zgodilo, sede Martinek spet za mizo:
„Nič se ne boj, Francelj, pa vesel bodi, plačala bova tvoj dolg hiša ti ne bo prodana in ljubico boš imel."
MINCA: Mati, jaz grem z Andrejem. Zdaj ... po vsm tem, kar ste nam povedali, se vas ne bojim pustiti same.
ANDREJ: Minca, jaz se bom kmalu izlizal, potem pojdem spet v brigado in v boji
MARKO: To so hudi, prehudi napori zate, tovarišica.
MINCA: Tudi tja pojdem s tabo! — Mati, pozdravljeni! Ste hudi in mi ne daste roke?
PETER: Mati, zdaj vendar —
MATI: Potrpi — Kje imaš puško?
PETER: Zakaj? Da mi jo vzamete?
MATI (odločno, mirno in ne glasno): Kje imaš puško?
PETER: Skrito imam, ne povem.
MATI (odločno, a ne ukazovalno): Prinesi jo seml
PETER (odide v sosedno sobo, se takoj vrne s puško v roki. Minca, Andrej, Marko gledajo molče, kaj bo.)
MATI: Postavi jo tja v kot za peč, da bo pri roki (Andreju.) Boštjanov Ciril, praviš, je Franceta ujel? In Italijani so ga ustrelili? Če je tako ...
(Od zunaj je slišati korakanje čete. Korakanje je zmerom glasnejše. Korakajo mimo okna in pojo partizansko pesem: Iz krvi rdeče padlih partizanov vzklije roža svobode! — ali kakšno drugo partizansko koračnico. Vsi v sobi stoje ko pribiti, dokler ne odkoraka četa mimo in ni več slišati.pesmi.)
MATI: Peter! Na Francetovo puško! (Mu izroči puško in nahrbtnik.) Pojdi! Še pustoši -sodrga po naši zemlji, še je Bojtanov pri nas. Pojdi! Franceta ni več, stopi ti na njegovo mesto! Tudi svojo puško vzemi, da jo daš komu, ki je nima.
PETER (veselo): Mati! (Prime veselo puško.) Poldrugo leto jo je nosil France. Ne bom ji delal sramote.
MATI: Kolikor je ljubezni v mojem srcu, toliko je zdaj tudi sovraštva in, kolikor je bilo strahu, je zdaj srda in poguma. In kakor kolf sem vas učila dobrega, zdaj vam ukazujem, da bodite brezobzirni, neusmiljeni, kakor so oni do nas. V tej neusmiljenosti je usmiljenje, v tej brezobzirnosti dobrota za nas! Mati vam tako ukazuje. Vrnite se z zmago in vas pričakam ali pa se ne vrnite m vas ne pričakam!
PETER: Mati! Vedel sem. Zahvaljeni in zbogom!
MINCA: Mama! (Plane s Petrom proti materi, da bi ji segla v roko.)
MATI (ju ustavi s kretnjo roke): Mudi se, brigada čaka. In če vas kdaj zanese pot tod mimo, vabi Francetova mati že zdaj, za vse vas bo hiša in miza pogrnjena.
PETER: Mati, gremo! Pozdravljeni!
VSI: Pozdravljeni! (Mati objame Petra in Mineo. Vsi ji drug za drugim segajo v roko.)
MATI: Zbogom! (Odidejo. Zunaj pesem. Mati sama. Odmor.) Saj so vendar moji otroci!
(Zastor pade.)
Mile Klopčič
MATI
Fran Ksaver Meško
Požigalec

..Jezus, Marija!"
Komaj je zavil okoli vogla in mu je pogled objel gospodarska poslopja krčmarjeva, se mu je izvil iz prsi plašen krik. Zagrabil se je z obema rokama za glavo, omamljeno od žganja.
„Torej je res!“ Ni čutil več pijanosti; kakor bi ga bila udarila nevidna roka in mu pregnala vso težko omotico.
,,Hotel sem, zdaj je storjeno!"
Strmel je na streho skednja in hlevov. Gost dim se je valil iz nje; v širokem snopu je kipel iznad slemena, se zibal v zraku kakor stari jagnedi spodaj ob reki, ko jih maje jesenski veter. V tišini je bledel in se izgubljal, ko da bi ga pila žejna noč.
„Ali ni moči pomagati? Ko bi —“ Ne! Že sika plamen s svetlimi jeziki skozi razpokano opeko. „Gori!“
Ni bil on, hlapec Gregor, ki je zavpil. V nadstropju, skoraj tik nad njim, se je s plašno naglico odprlo okno. Od groze vreščeč ženski glas je drugič zavpil: „Gori!“
„Natakarica!“ je pretreslo Gregorja. „Če me vidi 1" Nevarnost mu je vlila novih moči v otrple ude. Tiho kakor senca se je umaknil za vogal. Tam je bilo polmračno, a cesta pred njim vsa svetla. V zvoniku se je zdrznila ura. Ozrl se je proti cerkvi. Tudi njo so že obsevali žarki. Temne, bežnim duhovom podobne sence so se podile čez resno, molčeče zidovje.
,Jezus, saj cerkve nisem nameraval!"
Od groze se je pokrižal z naglim spakedra-nim križem; roka mu je bila težka in je drhtela. „Domov, preden se zbude na vasi!"
Odbite! je, kar je uajtiše mogel v velikih okovanih čevljih. Do krčmarjeve koče, kjer je začasno gostoval, ni bilo daleč. Vendar se mu je zdela pot dolga kakor še nikoli; Ves se je upehal. Strah ga je izmučil. Jasno je slišal naglo prasketanje za seboj, ko da bi se bila po-
. dila vsa opeka za njim, ki jo je bil izročil j ognju.
.,Ce pogleda kdo skoz okno in me vidi! —
! Obrnem se in zakričim: Gori, pomagajte! — To me reši." Nikjer se ni odprlo okno. Že je odpahnil duri v vežo in jib naglo zaprl. „V posteljo! Potuhnem se, da spim. Do jutra, do j belega dne. Nihče se ne bo mogel dolžiti."
V temi se ga je spet lotevala omotica, spet ga je prevzemala prijanost. A z nepremagljivo silo in s trdovratnostjo, kot da bi ne hotela nikoli več leči in zaspati, se mu je povračala misel:
„Gregor, kaj si storil?"
Ravno se je vrgel na trdo, zanemarjeno ležišče, ko so se hrupno odprla vežna vrata na drugi strani ceste. „Gori!" je zavpil močan moški glas. Gregor je potegnil odejo čez glavo. A jasno je slišal glasno bežeče korake.
Spet sredi vasi: „Gori!“ Čuj, že se mešajo plašni glasovi; že bije plat zvona. Čudno votlo in tesno doni v noč.
„Gregor, Gregor, kaj si storil? Če zgori cerkev? Zvonik je krit s skodlicami. lahko se vname. — A tega nisem nameraval, bog ve, da ne! Ne, ne! Cerkev ubranijo. Da bi jo le! Oče naš..
Ni mogel moliti. Zvon ga je motil. Vmes je donel zategli zvok roga in klical gasilce. V prihodnjem hipu je pridrdral mimo voz z briz-galnico. Skozi pricestni okni so zasijali p amenj bakel, na pol ležeči od nagle vožnje, skoraj rdeči. Gregor je vedel: ,.Vsa vas je pokonci! Le mene ne bo iz bajte! Tn če ravno to zbudi sum? Pa porečem: bil sem pijan. To vražje žganje!" Ni samo hlinil jeze. Stisnil je pest in si jo položil na če'o. ko da bi bolel sam sebe udariti. „Ko bi ne bilo žganja! Trezen bi tega i ne bil storil! Se v ječo me spravi ta strašna pijača!"
Pridržal je sapo in prisluškoval. Ujel in razumel je iz naglih pogovorov zdaj posamezno besedo, zdaj ves stavek, Vse misli so se stekale v eno vprašanje: „Kako je nastal požar? Ali je kdo zažgal?"
Odgovor je bil vedno isti: ,,Skoraj gotovo. Ni drugače mogoče."
„Torej vsi mislijo, da je zažgano. A kako bi mogli ravno mene sumiti? S kakšno pravico? Ker mi je krčmar odpovedal? Saj ima tudi druge sovražnike! Zakaj ravno jaz? Kaj mi morejo dokazati? Kdo me je videl?" Bled strah in mlado, cvetoče upanje sta se bojevala v mislih. Spet je drdral voz mimo. ,,Iz mesta!" je pomislil Gregor. „Ti obvarujejo cerkev." Zadihal je proste je. „ Gostilničar pa — ali ni zaslužil? Spodil me je, lahko rečem. Ker sem vsak dan pijan, pravi."
Postal je v mislih. Se trpkeje, še teže mu je leglo na prsi. „Res, pijača je moja nesreča." Zaječal je pod težo, ki jo je v tem hipu začutil na vesti. Globlje mu je upognila voljo in moč ko ves ta večer. S silo se je je poskušal otresti. ..Kaj bi, to! Krčmarju je lahko:	vsak dan je
mesa sit in pšeničnega kruha. A jaz? Spodil me jee, Zdaj pa ima."
S ceste je slišal krepke, enakomerne korake. ..Ali gredo vojaki? Gotovo. Neumno! Ne: prav je, da so prišli. Ti gotovo ohranijo cerkev." Ta zavest ga je umirila. Začel je trezneje misliti na prejšnji večer, na zadnje dni. Že tisti dan, ko mu je gospodar odpovedal, se mu je rodila misel: „Maščujem sel" V prvem trenutku se je ustrašil. Ustavljal se je, branil se je. Slednji dan se je bojeval, zmagoval in omahoval, teden tako, tri tedne, mesec dni.
*>
Sinoči je omahnil. Ko bi ne bil pil! To je bila nesreča. „Gregorij, nocoj! — Ali bi res? — Nocoj! Nedelja je, ves dan delo. Dolgo ostanejo pokonci, vsi bodo trudni. Ko pivci
LEV. N. TOLSTOJ
VOJNA IN MIR
ODLOMEK
odidejo, pozaspe domači kakor ubiti. Tedaj, Gregor!" Vzel je steklenico s police. Nagnil je in hlastno pil „To pokrepča. Po polju pojdem, med njivami, ne po stezi." Ko je zavil s ceste na polje, je slišal cerkveno uro: bila je enajst. „Ne bo treba dolgo čakati. V vasi ni nobene luči več razen pri krčmarju."
Počasi je stopal po mehki travi med njivami. Omahoval in švedral je sem in tja, včasih se je opotekel, da bi bil skoraj padel. „Malo preeveč sem ga!“ Zavil je proti vasi. Postavil se je ob vogalu hlevov in poslušal. Nič vpitja iz gostilne, še govorjenja ne. A luč je svetila skozi bele zastore. „Najbrž pospravljajo." Sedel je na sklad drv, ker ni mogel več stati.
Zadremal je. Ko je spet dvignil glavo in pogledal proti hiši, so bila okna že ©temnela. ..Zdaj, Gregor!"
Planil je kvišku, a se opotekel; moral se je za zid prijeti, da ni padel. ..Zdaj ali nikoli, Gregor!" Zbral je vse moči in stopil proti ske-denjskim vratom. Odprl je, kar najtiše je mogel. Postal je, poslulinil. Vse tiho. Naglo je vstopil. Kje je slama in seno, je vedel. Ni bilo treba iskati. Rrsk! Že je gorela žveplenka, že je tlela slama; rumen, trepetajoč jezik se je iztegnil iz nje. Se v pijanosti je čutil vročo slast in drhtečo grozo: „Ce mi pride pred vrati kdo naproti in poreče: Kaj si delal v skednju? Ali si podnetil? Požigalec!"
Toda noč je bila tiha in mirna, ko je stopil na piano. Hitro je zavil za vogel in krenil po polju. Med njivami je postal in se ozrl. „Mor-da ne gori. Če sem slabo podžgal? Ali bi pogleda!? Nevarno je." Dolgo se je bojeval. Nazadnje je odkolovratil proti domu. Previdno, kolikor je v hudi pijanosti mogel je stopil v temno čumnato. Že se je nameraval sleči, kar ga je spet vznemirila misel: ,.Ali sem ali nisem?"
Sedel je na posteljo in premišljeval. Vse duševne in telesne moči so se mu napenjale, v senceh mu je tolklo kakor s kladivom. Polagoma se ga je lotevala čudna omamnost. Nagnil jo glavo na prsi in malone zadremal. „Saj nič,.ni!" .si je govoril v dremotnih mislih. ..Bile so le grde sanje!"
Peti november je bi! prvi dan tako imenovane bitke pri Krasnem.
Proti večeru, ko so bili po mnogih prepirih in napakah generalov, ki niso bili prišli na določen kraj, že zaposlani pribočniki z nasprotnimi povelji in je bilo že popolnoma jasno, da sovražnik povsod beži in da bitke ne bo in ne more biti. je Kutuzov odhajal iz Krasnega in krenil v Dobroje, kamor so bili danes postavili glavni stan.
Dan je bil jasen in mrazen. Kutuzov je z velikanskim spremstvom nezadovoljnih generalov, ki so šušljali za njegovim hrbtom, jaha! na svojem tolstem belem konjičku proti Dobremu. Po vsej poti so se prerivali oddelki današnjih francoskih ujotnikov (sedem tisoč so jih bili zajeli ta dan). Nedaleč od Dobrega je hrumela velikanska truma raztrganih obvezanih ujetnikov, ki so stali, zaviti v vse. kar je moglo priti človeku pod roke, na cesti ob dolgi vrsti izpreženih francoskih topov in se glasno razgovarjali. Ko se je približal vrhovni poveljnik. je razgovor utihnil, in vse oči so se uprle v Kutuzova. ki je v svoji beli. rdeče obšiti čepici in podloženem plašču, ki se mu je grbil na usločenih ramenih, počasi jahal po cesti. Kden izmed generalov je poročal Kutuzovu. kje so vzeli topove in dobili ujetnike
Kutuzov je bil videti nekam zamišljen in v skrbeh in ni posluša! generalovih besed. Nezadovoljno je pripiral oči ter pazljivo in napeto opazoval postave tistih ujetnikov, ki so bili posel no klavrni na pogled. Večina lrancos-kih vojakov je imela izmaličene obraze z zmrzlinid nosovi in lici, skoraj vsi pa rdeče, zabrekle in ognjene oči. <
Gručica Francozov je stala tik ob cesti in dva vojaka — obraz enega izmed njiju je bil poln krast -- sta z rokami trgala kos surovega mesa. Nekaj strašnega, živalskega je bilo v naglem pogledu, ki sta ga vrgla na jezdece, in v zlobnem izrazu, s katerim se je krastavi vojak, ko je ošinil Kutuzova z očmi, takoj spet odvrnil in nadaljeval svoje delo.
Kutuzov je dolgo in pazljivo gledal ta dva vojaka še bolj je nagrbančil čelo, priprl oči in zamišljeno /majal z glavo Na drugem kraju je opazd ruskega vojaka, ki je smeje se trepljal Francoza po ramenu in mu prijazno nekaj govoril. Kutuzov je spet s tistim izrazom zmajal z glavo.
„Kaj praviš?" je vprašal generala, ki je še
vedno poročal vrhovnemu poveljniku in ga opozarjal na uplenjene francoske zastave pred čelom Preobraženskega polka.
„Da, zastave!" je rekel Kutuzov; videti je bilo, da se je težko odtrgal od predmeta, ki mu je bil na misli. Raztreseno je pogledal okoli sebe. Tisoči oči so z vseh strani zrli vanj in čakali njegove besede ...
Pred Preobraženskim polkom je obstal, globoko vzdihnil in zaprl oči. Nekdo iz spremstva je mignil vojakom ki so držali zastave, naj sto-
Ivan Andrejevič KryIov:
LEV
Ko lev poslal že star je in mator,
mu trda postelja začela
je žuliti kosti in ga i več ni grela . ..
In sklical je bojarjev svojih zbor, medvedov in volkov, puhatih in kosmatih. ,,Prijatelji," jim je dejal. „ta postelja je trda le preveč za leva starega.
Kako bi, ne žaleč ne ubogih ne bogatih,
jaz dlake si nabral,
da ne bi več na golih kamnih spal?"
,.Presvetli lev!" odgovore veljaki.
„komu bi žal bilo kedaj,	,
odreči zate se — še koži, ne le dlaki!
Mar nima dlakastih zveri dovolj ta kraj? Košuta, jelen tu žive, srnjak in srna, ki ne plačujejo ti davka skoraj zrna.
S t e h dlako ti čimprej pobrati daj!
Od tega ne trpe nobene škode, nasprotno, še prijetneje jiin bode ..."
In brž ta modri svet izpolnjevat gredo. Lev kar ne more jih prehvaliti za to!
A s čim so vnemo svojo proslavili?
S tem, da so ubožce polovili in jih do golega obrili...
Čeprav je vsak bojar bil dlake prebogat, od svoje ni odstopil ni kocine; narobe, kdor je zraven bil takrat pri davku tem ni zabil nase rad ter si za mraz natlačil je blazine ...
pijo bliže in jih razpostavijo okoli vrhovnega j poveljnika. Kutuzov je nekaj trenutkov molčal; j nato se je, očitno nerad, uklonil neogibnosti j svojega položaja, vzdignil glavo in pričel govoriti. Trume častnikov so ga obstopile. S pazljivim pogledom je obletel krog častnikov in spoznal nekatere izmed njih.
„Hvala vam vsem!" je rekel, obračaje se k vojakom in nato spet k častnikom. V tišini, ki je zavladala okoli njega, so razločno slišali njegove počasi izgovorjene besede. „Hva!a vam za težko in zvesto službo. Zmaga je popolna, in Rusija vas ne bo pozabila. Slava vam | na veke!"
! Premolknil je in pogledal okoli sebe.
.,Nagni mu glavo", je rekel vojaku, ki je j držal francoskega orla in ga je bil slučajno pobesil pred zastavo Preobražencev. ..Niže, še I niže, tako. Ura, fantje!" je vzkliknil, ko sc je z j naglim gibom obrnil k vojakom.
,,Ura-ra-ra!“ je zarjovelo tisoč in tisoč gla-j sov.
I
Medtem ko so vojaki kričali, se je Kutuzov sklonil na sedlu in pobesil glavo in oko se mu je zasvetilo s krotkim, nekam posmehljivim bleskom.	\
„Veste kaj, bratje. Vem, da vam je težko, a i kaj hočemo! Potrpite — saj ne bo več do’go Spravimo goste na mejo, potem se oddahnemo. Car ne bo pozabil vaše zveste službe. Tež-> ko vam je, a vi ste vsaj doma; ti pa — vidite, kam so prišli", jo dejal in pokazal na ujetnike. ..Slabše se jim godi, kakor najzadnjemu be-| raču. Dokler so bili močni, jim niso prizana-I šali, zdaj pa se nam tudi oni lahko smilijo, j Ljudje so, kakor mi. Ali ni‘tako fantje?" j Gledal je okoli sebe in bral v nepremičnih, j spoštljivo začudenih pogledih, ki so se upirali j vanj, pritrjevanje svojim besedam. Obraz se mu je vse bolj in bolj jasnil od krotkega starčevskega smehljaja, ki mu je zvezdnato guban-čil kotiček ust in oči. Pomolčal je in kakor v dvomu pobesil glavo.
„A tudi to je treba reči: kdo jih je pa klical k nam? Prav jim je, vrag jim j... m.. J" je rekel zdajci in vzdignil glavo.
Nato je mahnil s korobačem in — prvikrat v vsem času vojne — v skok odjahal od veselo se smejočih vojakov, ki so zapuščali vrste in klicali „ura".,,
Zunaj je hrušč ponehal. Le posamezni so še prihajali mimo, počasi, kakor bi se jim mudilo. „Da so le cerkev rešili!" je slišal Gregor
..Človek bi rekel .da je čudež. Ogorki so kar padali na streho."
„Ko bi tega satana dobili, ki je zažgal! V ogenj bi ga vrgel."
..Drugega res ne zasluži," je pritrdil glas, Gregorju povsem neznan.
Stieslo ga je v postelji. ..Ali je prišel nalašč pod okno, da mi to pove? V ogenj! To bi bila nagla sodba in kazen." Začutil je bolečino po vsem telesu. Ni se upal ganiti, kor se je bal, da postelja zaškriplje. Brez šuma si je potegnil odejo čez glavo. „Tako torej sodijo? V ogenj! Samo zdaj naj še mine brez nasledkov, nikoli več! Obljubim ti, o bog — Oče naš..Začel je moliti. A misli so mu poletavale spet in spet k ognju. Hipoma so se mu vse zmedle in zavozlale. Trgal jih je, da bi ga povsem ne oplele z grozečimi zankami. Pomislil je na svoje delo v gozdu. ..Takoj zjutraj pojdem. Navsezgodaj. Ves teden bom delal. In denarja ne zapijern."
Nenadoma so se mu misli spel zmešale. „V ogenj! To bi bilol"
Dolgo je tako ždel pod odejo. Že je naslanjala zarja svoj bledi obraz na okno in strmela z radovednimi očmi skozi obledele zastore.
Naenkrat je glasno udarilo po vežnih vratih: „Odpril"
Gregor se je prepadel. „Zdaj je konec! Zdaj me imajo!" Potuhnil se je in na glas zasmrčal.
„A!i odpreš ali ne?“ je zaklical isti osorni glas.
„Zdaj ni več rešitve." Vzdignil je glavo. ..Kdo pa? Kaj pa?" ja zavpil in se trudil, da bi bil glas zaspan in začuden.
„Odpri! Mar ti sam spiš, ko je vsa vas pokonci?"
V naglici je nategnil hlače. Brez suknje in telovnika, bos je stopil v hladno vežo, na vlažna, ilnata tla. Počasi je odrinil zapah. Vrata so se naglo odprla. Prod njim je stal orožnik in ga meril z bodečim pogledom. Gregor je odprl usta, a ni mogel nič reči. Zazibal se je, v glavi mu je zašumelo. Bilo mu je, ko da se pogreza v vaJove. Zadrhtel je in se nehote zvil v dve gube kakor osemdesetleten starec, ko mu je položil orožnik težko roko na ramo in glasno spregovoril: „Požigalec!‘‘
Proizvodnja jugoslovanskega filma
Vse republike imajo proizvodna filmska podjetja, ki <o že 1. 1949 presegla petletni plan v proizvodnji dok- 'cn'arnth filmov, filmskih obzornikov in filmskih novosti — Filmski laboratorij v Beogradu, eden najsodobnejših v Evropi — Uspehi slovenskega filma.
Jugoslovanski film je nastal šele po vojni. Vsi poskusi pred ojno si bili le poskusi in nič drugega. Zato je bila filmska ledina po osvoboditvi popolnoma neizmerna. Ni bilo tradicije, ne delavnic, ne delavcev. Vse je bilo treb^ ustvariti čisto na novo. Tako se je tudi zgodilo, čisto na novo je bilo vse ustvarjeno z veliko ljubezuijo in delovnim poletom Zato se pa danes, komaj po dobrih petih letih nastanka more ponašati jugoslovanski film z vrsto res lepih in tudi zasluženih uspehov.
V	vseh republikah — proizvodna filmska
podjetja
V	vseh jugoslovanskih republikah delujejo proizvodna filmska podjetja, ki so že 1. 1949 presegla petletni plan v proizvodnji dokumentarni h filmov, mesečnih obzornikov in filmskih novosti. Pred vojno 1. 1937 je bilo v Jugoslaviji posnetih samo 40 dokumentarnih filmov in 31 mesečnih obzornikov. V 1.1949 pa je dala slovenska filmska proizvodnja poleg 4 umetniških filmov še 63 dokumentarcev, 82 mesečnih obzornikov, 52 tedenskih lilmsl ' pregledov, 25 vzgojnih in prosvetnih filr n v in 1 lutkovni film. Prav tako se je tudi zelo razširila mreža kinematografov, ki ji. od 343 v L 1937 narasla do 1. 1950 na 876.
Osrednji filmski laboratorij v Beogradu je poleg drugih v državi eden izmed najmodernejših v Evropi. Opremljen je z najsodobnejšimi stroji in napravami, ki so jih montirali domači strokovnjaki Posledice informbiroj-skega konflikta so v precejšnji meri prizadele tudi jugoslovansko filmsko proizvodnjo. Mnoge dobave strojno tehničnih naprav so izostale Vse to je bilo potem treba izdelati doma. To se je tudi zgodilo. Tako ima dane slovensko filmsko podjetje „Triglav film" med svojimi stroji malo uvoženih naprav. Z izdelki lastnih delavnic je podjetje zagotovilo za bodoče delo zadostno število tonskih snemalnih kamer z vsemi pomožnimi napravami.
Ugotovljeno je bilo, da je
kakovost domačih zvokovnih kamer v mnogočem boljša
od posnetkov z mnogimi uvoženimi kameri Tehniki .Triglav filma'* so opremili z zvočnimi napravami poseben avtomobil, s katerim je mogoče snemati zvok v ateljeju in na prostem. Mlad slovenski tehnik Tratnik je po svoji zamisli izdelal poseben razvijalni
stroj, ki se v ničemer ne razlikuje od inozemskih izdelkov.
Jugoslovanski umetniški filmi so na dostopni višini
Kljub temu, da je jugoslovanska filmska umetnost tako rekoč komaj zlezla iz povojev, lahho trdimo za večino doslej izdelanih umetniških filmov, da so na dostopni višini, kar priznava tudi mednarodna javnost. Lani so imela jugoslovanska filmska podjetja v delu 13 novih umetniških filmov, izmed katerih so mnogi, kakor tudi prejšnja leta zajeli vsebino iz narodno osvobodilne borbe, kat je razumljivo, saj je bila to doba. ki je najbolj živ prizadela vse jugoslovanske narode in ki je ustvarila t melje nove Jugoslavije. Precejšnje število izmed teh je že doživelo svoj krst ter se pridružilo tistim prvim filmom, ki j. h že nekaj časa vrte v kinematografih; »Slavici**, ,,To ljudstvo bo žjvelo“, ..Nesmrtna mladost'*, Življenje je naše“, ..Sofka ‘. „Na svoji zemlji**. ,,Zastava**, „Barba žva-ne“. ..Zg Jha o tovarni** in ..Jezeru".
Uspehi in novi načrti slovenskega filmskega podjetja ..Triglav film"
še med, rezkimi rafali prodirajočih osvobodilnih brigad, ki jih je Ljubljana tako težko pričakovala — so prvi filmski operaterji posneli na prve metre filmskega -traku prekipevajočo radost Ljubljane ob prihodu osvoboditeljev, Takrat je nastajal prvi slovenski film. ..Ljubljana pozdravlja osvoboditelje** je bil naslov tega prvega slovenskega dokumentarnega filma, la mu je nato v teku kratkih let sledila dolga vrsta drugih, krajših in daljših.
Po pičlih treh letih je ..Triglav film" svoj umetniški in tehnični kader, ki ni imel strokovnih predizkušenj, pač pa cel koš trdne volje in resnične ljubezni do dela, tako usposobil, da je ustvaril prvi slovenski celovečerni umetniški film „Na svoji zemlji" po sceni ju slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Na ta film je mlada slovenska filmska umetnost lahko upravičeno ponosna.
Med tem, ko je ,.Triglav film" l. 1945 iz-i delal le dva kratka dokumentarna filma in
Delavska knjižnica v Ljubljani — druga največja knjižnica v Sloveniji	v
Delavska knjižnica v Ljubljani je druga naj-večja ljudska knjižnica v Sloveniji. To velja predvem za število knjig, po katerem se uvršča takoj za šentjakobsko sedanjo Mestno knjižnico, ki je največja ljudska knjižnica Slovenje. Ce bi šlo pa za kvaliteto knjig, bi prav gotovo Delavska knjižnica zaslužila prvo mesto.
Brez študijske knjižnice, ki ima nad 3000 knjig ima Delavska knjižnica nad 45.000 knjig : izmed katerih jih 40.000 redno izposoja Knjige si izposoja nad 20.000 stalnih članov, izmed katerih so mnogi člani že dolgo vrsto let. Po | poklicu je med njimi največ nameščencev, nato študentov ter delavcev. Nedavno se je knjižnica preselila v Delavski dom, kjer ima na razpolago dovolj in tudi zelo primerne! prostore. Ti prostori so bili odprti koncem julija na čast Dneva vstaje, vendar do popolne ureafrve. -ki je bila predvidena do jeseni je začasno poslovala dvakrat tedensko, pozneje pa redno vsak dan.
Knjižnica je razdeljena na dva oddelka; ; v prvem so slovanska, v drugem so germanska in romanska dela. Slovanski oddelek bo najbolj sodobno urejen. Knjižnica bo v kratkem izdala tudi nov seznam vseh njenih knjig, ki bo prvi, ki je bil izdan po osvoboditvi. Med knjigami v tujih jezikih ma Delavska knjižnica največ nemških, italijanskih, francoskih in ruskih knjig. Za knjige v tujih jezikih se zelo zanimajo tudi študentje, s katerimi se urijo v znanju tujih jezikov, ki se jih uče v šolah. Velika škoda je. da Delavska knjižnica, kakor tudi druge ljudske knjižnice ne razpolagajo s
sodobno inozemsko literaturo. Tu gre namreč za devize, ki si jih knjižnice same ne morejo nabaviti. Morda bi se dalo temu za silo od-pomoči na ta način, da bi se skušale doseči kakšne zamenjave domačih knjig s tujimi? Vsekakor bi knjižnica zelo pridobila na svoji vrednosti in tudi koristnosti, če bi mogla to vprašanje na kakšen način zadovoljivo rešiti
Letos je v Delavski knjižnici odprta tudi čitalnica študijske knjižnice, kjer bralci lahko najdejo mnogo gradiva zlasti za proučevanje gospodarstva in zgodovine delavskega gibanja, saj knjižnica razpolaga s tem gradivom od najnovejših del do najstarejših izdaj ki segajo tja do leta 1900.
Kaj berejo Nemci
Nemški knjižni trg jc preplavljen s prevodi iz ameriške, angleške, francoske in italijanske literature. V izložbah je tuja literatura in le-tu in tam kakega Nemca Nemški bralec bi verjetno imel rajši nemške pisatelje, a založniki pravijo, cia imajo premalo nemških rokopisov, ki bi vzdržali konkurenco s tujimi avtorji. Nemški književnik je danes v takem položaju, da le težko živi od peresa. Nemški literaturi manjka tistega poguma, ki ga imajo nekateri tuji pisatelji, ki so danes znana in jjriznana imena v svetu in tudi pri Nemcih, ker so ti avtorji povedali stvari, ki se jih prej ni nihče dotaknil. Med nemškimi pisatelji so pokazali največ poguma emigranti, kot Thomas Mann, Hermann Hesse, Franc Werfel in še nekateri, medtem ko se drugi nemški pisatelji še niso znašli. Zato je razmeroma malo nemške literature iz povojnega časa prodrlo v svet in je tudi vzrok, da je nemški knjižni trg danes preplavljen s tujo literaturo.
dva filmska obzornika, se jc v naslednjih le-; tih začela filmska proizvodnja naglo dvigati, j Izdelana je bila ' rsta filmskih obzornikov, dokumentarnih filmov iz slovenske gospodarske in kulturne dejavnosti, kratkih in poljudnoznanstvenih filmov itd.
Lani je »Triglav film" snemal drugi celovečerni umetniški film po scenariju pisatelja Franceta Bevka, ki je nedavno pod naslovom „§e bo kdaj pomlad" doživel svojo premiero.
Slovenski f m na mednarodnem festivalu r Cannesu
Aprila je bil v Cannesu v Franciji mednarodni filmski festival, ki se ga je udeležila tudi Jugoslavija. Poslala je tja tri dokumentarne filme, med katerimi je slovensko filmsko proizvodnjo dostojno predstavil dokumentarni film ..Oton Župančič**. To je film o življenju in delu velikega slovenskega pesnika, Id je bil lani izdelan po scenariju in v režiji Franceta Kosmača ter z glasbeno spremljavo Cirila Cvetka.
Letos dva nova umetniška filma
..Triglav film", ki si je lani zgradil nov veli . atelje, nov provizorij in laboratorij z oddelki za pozitivno in negativno montažo, mo J demo urejeno kc. -nico, foto oddelek, risal-nico in kontrolno predvajalnioo, opremljeno x domačimi „Iskra“ projektorji, ima mnogo novih velikih načrtov.
V	ospredju je predvsem prvi mladinski film, za katerega so že končane vse priprave in ki so ga začeli snemati že v začetku aprila. Scenarij je napisan po mladinski povesiti Josipa Vandota, ki je izhajala pred leti v mladinskem listu „Zvonček‘‘ tet takrat zelo navdušila mlade bralce. Zgodba opisuje junaštvo pogumnega kmečkega fantiča Kakca, ki jih doživlja v gorah. Poleg otrok nastopajo v filmu tudi mnoge živali kar bo zlasti privlačno za mladi svet. Film bodo snemali v najlepših predelih Gorenjske pod Jalovcem in Mojstrovko.
V	jeseni pa so bile dovršene ■ priprave ter so začeli snemati četrti slovenski celovečerni film, ki bo po svoji monumentalnosti prekosil dosedanje, »Visoško kroniko** po romanu pisatelja Ivana Tavčarja. V filmu fe mnogo izredno učinkovitih prizorov, pri katerih nastopajo množice, kakor n. pr. »božja sodba** čarovnice itd. Poleg teh dveh umetniških filmov snema »Triglav film** letos tudi kratek metniški lutkovni film ..Suzao-ka" po scenariju Lidije Albanove.
Visoka šola za filmske igralce
V	dosedanjih filmih nastopajo večinoma poklicni dramski igralci. Kmalu pa bo dobil jugoslovanski film nov kader, prve jugoslovanske poklicne filmske igralce, ki se šolajo
i na Visoki filmski šoli v Beogradu, kar bo | nedvomno pripomoglo k še večjim uspehom j jugoslovanskega filma.
22
Vsi so že mislili, da je umrla ponoči, ali si storila kaj žalega. Zatorej ulomijo vrata. A kako se zavzemo, ko ji ni nikjer ne sledu, ne tiru! Obupani so tekali stražniki in strežaji po vsem poslopju, ali lepe kristjanke ni bilo zaslediti nikjer.
Sultan je dal takoj vse stražnike vtakniti v temno ječo, le enega ne; zakaj Marka ni bilo nikjer. Proti večeru so šele zapazili na cesarskem vrtu vrv, ob zidu visečo. In zdaj je bilo jasno kakor beli dan, da je s stražnikom vred ušla iz sužnosti lepa kristjanka.
J ga ne dobe v svojo pest. Njim ubežati jc bilo torej za 1 kristjana nemogoče.
Tako strašne ljudi je, kakor pripoveduje pravljica, poslal turški car za lepo Zaliko, da jo ugrabijo.
Večkrat so ju že bili jezdeci zasledili. Ali Zalina in Marko sta se jim vselej srečno umaknila. Zvedela sta namreč skrivnost, kako je edino mogoče, uiti pesjanom.
V	temni noči sta došla v veliki gozd v deželi bolgarski. Tu sta se hotela skriti. A počivati nista mogla nikjer, kajti divje zveri so ju preganjale povsod.
Šla sta torej dalje in dalje po gosti šumi, sama ne vedoč, kam prideta. Naenkrat zagledata majhno luč. Kreneta proti njej in prideta do samotne koče sredi gozda.
V	hišo stopivši, jo najdeta prazno. A hitro prikrevsa šantava, sivolasa babica, rekoč:
„Kaj iščeta tukaj o polnoči, nesrečna Človeka? Bežita; , tu so tolovaji doma. Ravnokar so šli na lov. Ako pridejo j domov, vaju ovohajo, ker sta kristjana, in raztrgajo na drobne kosce.
tistim deželam, od koder teče voda! Nato prideta do manje reke, po imenu Sava. Hodeč proti njenemu izviru, dospeta v svojo domovino!"
S srebrom in zlatom je poplačal Marko sivolasi ženi prerokovanje. Ob pravem Času sta se še ločila od starke ter ušla tolovajski druhali. *
Po cele noči sta tavala potem naša potnika po gozdih in gorah puste dežele bolgarske. Povsod so ju zasledovali pesjani. Le kadar sta stopila v potok ali reko in se skrila pod drevesne korenine, so izgubili pesjani njiju sled. Čestokrat je tedaj slišala Žalika, kakor pripoveduje koroška narodna pesem, da so govorili pesjani:
„Tu jc bla, tu je ni... krščanski duh diši."
Strašno težavna in nevarna je bila za Zaliko in Marka pot po nepoznanih deželah. Naposled sta srečno došla v deželo srbsko ob globoki Donavi, ali pesjani so jima bili še vedno za petami.
še tisti dan je poslal sultan jezdece za kristjansko sužnjo na vse strani svojega velikega cesarstva. Imeli so ukaz in povelje, obadva živa ujeti. Zatorej so po cele noči jahali na brzih turških konjih ter iskali ubegla kristjana.
Zaline zasledovalce in vohune imenuje slovenska narodna pravljica „pesjane“. O njih se pripoveduje, da so bili ljudje, ki imajo eno nogo in sredi čela le eno oko, in da so največji sovražniki kristjanske krvi. Od daleč že ovohajo kristjana. Zasledujejo ga, kakor zajca psi, dokler
Tudi jaz sem bila nekdaj vajine vere. Ali zdaj sem že skoro pozabila na Boga in molitev. Le kako dobro dejanje še storim v zveličanje svoje grešne duše. Zatorej se mi smilita, ker vaju zasledujejo pesjani. Ako jim hočeta uteči, morata tole storiti: Ponoči bežita naprej, kakor hitro moreta. Podnevi pa počivajta, stoječa v vodi, pod drevesnimi koreninami, ki rastejo ob rekah ali potokih. Glavo imejta pokrito z zeleno celino!
Ako hočeta priti domov, hodita vedno proti severu! Tam prideta do velike, velike reke. Ob njej idita proti
Moči so ju že zapuščale. Zdvojila bi bila skoro m obupala nad svojo rešitvijo. A v vseh nezgodah in nevarnostih je zaupala Zala še zmeraj v božjo pomoč. Kadar koli je pogledala na sliko Matere božje in iskreno molila, rodil se je nov up in nova nada. Srčno hrepenenje po Mirku se ji je vzbujalo z novo silo v njeni duši. Vse bi rada iii voljno pretrpela, ako bi 1? še enkrat videla blago lice svojega moža in ženina.
Ta misel in up sta dajala zvesti ženi novo moč in pogum. Ali Marku, Zalinemu zvestemu spremljevalcu in
Na svetu je še mnogo nepismenih ljudi
Po podatkih Statističnega urada OZN živi na svetu 2.400,000.000 ljudi. Od teh jc dobra polovica nepismenih. Dobra polovica ljudi na svetu živi v revščini. Njihov zaslužek je tako pičel, da se komaj za silo preživljajo. Največ nepismenih jc v Aziji in Afriki. Tam žive ljudje povprečno 30 let, medtem ko znaša povprečna starost v Zahodni Evropi 55 in še več let. V Latinski Ameriki, ki ima 106,000.000 prebivalcev, sta nepismeni dve tretjini. To pomeni, da 70 milijonov ne more sodelovati v napredku celega kontinenta.
Celo v Združenih državah Amerike, kjer sta stopnja izobrazbe in življenjski standard med naj-višjimi na svetu, nepismenost še niso odpravili, pač pa nenehoma nazaduje. Po podatkih, ki jih je zbral Utad za statistiko ZDA, je padla od 20 odstotkov leta 1870 na 6 odstotkov leta 1920. V oktobru 1947 ni znalo od 10,000.000 prebivalcev v starosti nad 13 let brati in pisati ne v angleškem ne v nobenem drugem jeziku 2,800.000 ljudi in zato so jih označili za nepismene. Zdaj je v Ameriki med belci nepismenih povprečno 1,5 odstotkov, med črnci pa še vedno 16,3 odstotkov.
Pred petimi leti, ko so znanstveno in kulturno organizacijo — Organizacijo združenih narodov UNESCO prvikrat napotili, naj se loti likvidacije nepismenosti širom po svetu, so predlagali kampanjo, da bi ,.si pridobili simpatije vsega sveta/'. Toda to prizadevanje je bilo sprejeto skeptično. Kmalu so spoznali, da bi bilo združeno s tolikimi stroški, da namena ne bi mogli doseči. Vzlic temu pa se je UNESCO tega dela lotila. Leta 1947 jo je Haiti naprosil, naj se loti tam osnovne izobrazbe. Ko se je začela >ani vojna, je grozila Marbialovi dolini in njenim 30.000 prebivalcem suša in lakota. Preden so mogli pripraviti gradivo za osnovno šolanje, so ugotovili, da bi bilo treba kreolsko abecedo in način pisanja standardizirati. Lani je ustanovila UNESCO v Marbialu izobraževalni center, ki ima že srednjo šolo in 10 osnovnih šol za 500 nepismenih.
UNESCO hoče polagoma zajeti s svojim načrtom o zatiranju nepismenosti ves svet. Šolanje nepismenih naj bi trajalo 12 let in stroški bi znašali okrog 30,000.000 dolarjev. Sklenjeno je bilo vzpostaviti globalno omrežje mednarodnih centrov za osnovno izobrazbo na šestih svetovnih področjih, kjer je stopnja izobrazbe pod povprečnostjo. Centri bodo v Indiji, na Srednjem vzhodu, v Latinski Ameriki in ekvatorski Afriki, dva pa na Daljnem vzhodu. Na vsakem področnem centru bo za učitelje prirejen 21,mesečni obvezni tečaj, da se
bodo usposobili v tehniki osnovne izobrazbe. Ko se bodo vrnili domov, bodo pomagali ustanavljati nacionalne centre za osnovno izobrazbo. Centri bodo izdajali učbenik in razne druge šolske knjige ter skrbeli za učila.
Za prihodnje leto je določila UNESCO v ta namen 453.000 dolarjev. Nekaj denarja bo šlo iz njenega proračuna, nekaj pa ga bodo dale ameriške države. Tako bodo izšolali prvih petdeset učiteljev, le-ti pa bodo poučevali doma nove učiteljske kadre. 1. januarja 1952 bo sprejetih 100 novih slušateljev učiteljskega tečaja, tačas pa bodo že pripravili vse potrebno za ustanovitev tretjega centra leta 1953.
V mestecu Patzuaro na bregu gorskega jezera 250 milj od Mexiko Cityja je UNESCO V maju ustanovila mednarodno šolo za izobrazbo in labo-
ratorij za raziskovanja, da bi se dvignila življenjska raven z izobrazbo. To je zdaj nekakšno kulturno podjetje z letnim proračunom 100.000 dolarjev. Poslopja in svet je dala brezplačno na razpolago mehiška vlada. Šolo vodi bivši ravnatelj šole za kmečko izobrazbo v Mexiku Lukas Ortiz. Učno osebje je iz Columbije, Danske, Portorike, Mehike in ZDA. V tem centru jc zbranih 52 diplomiranih študentov. Vso si bili učitelji, bolničarke, ekonomisti, inženirji agronomije ali vzgojitelji. V Patzuaro so prispeli iz Kolumbije, Costarice, Ekva-dora, Salvadora, Hondurasa, Perua, Guatcmalc, Haitija in Mehike. Razdeljeni so v deset skupin, ki delajo po vaseh, kakor so jih dodelili za enoletni tečaj. Delajo skupaj z vzgojitelji, izdajajo učbenike in snemajo tudi vzgojne filme. Tako bodo delali tudi doma, ko se bodo vrnili iz tečaja.
Železnice odpirajo pot do naravnih bogastev
Z gradnjo železniških prog so pričeli v Bosni j leta 1946, ko je bila zgrajena prva mladinska proga Brčko—Banoviči, v dolžini 92 km. Isto leto sta bili zgrajeni še dve manjši progi v Sr- I biji.
Leta 1947. je bilo zgrajenih 275 km novih j prog, med katerimi je najvažnejša druga mla- ' dinska proga Samac—Sarajevo v dolžini 242 kilometrov.
V	letu 1948 so zgradili celo vrsto krajših prog v Srbiji, Črni gori, na Primorskem, zgrajen pa je bil tudi drugi tir na progi Zagreb— Beograd v dolžini 146 km.
Leta 1949 je bila zgrajena 74 km dolga proga Šabac—Zvornik in dve manjši progi v Bosni.
V	letu 1950 so bila najvažnejša dela pri gradnji istrske proge Lipoglav—Štalije. Letos pa je bila zgrajena 60 km dolga proga Doboj —Tuzla, dočim je proga Doboj—Banja Luka, ki jo gradi mladina, še v gradnji
Dokaj časa že nadaljujejo gradnjo normal-notirne proge od Sarajeva proti Jablanici, Mo-
V številu porok Jugoslavija prva na svetu
Prirodno gibanje prebivalstva v neki deželi je barometer življenjske sile naroda in njegove življenjske ravni. Zvezni statistični urad v Beogradu je izdal obsežen statistični bilten, v katerem so objavljeni rezultati popisa prebivalstva iz leta 1948 z mednarodnim pregledom. Podatki za druge dežele so vneseni iz Mesečnega statističnega biltena Združenih narodov in sicer za 16 evropskih držav, štiri kontinente ter Indijo in Združeno britansko kraljestvo. Primerjava posameznih dežel med seboj in primerjava istih z Jugoslavijo je zelo zanimiva in poučna. Od vseh 21 kontinentalnih evropskih in izvenevropskih dežel ter Združenega britanskega kraljestva je število živorojenih na 1000 prebivalcev višje kot v Jugoslaviji edino-le na Japonskem. Potrebno pa je dodati, da rojstva na Japonskem in v ogromni večini ostalih de-
žel nazadujejo, medtem ko v Jugoslaviji rojstva naraščajo. Manj napredujejo rojstva edi-no-le v Kanadi, na Portugalskem, v Španiji in v Zapadni Nemčiji.
Ker je pa število rojstev v tesni zvezi s številom porok, je razumljivo, da je tudi teh manj in sicer v vseh deželah. Zanimivo pa je, da je največ porok v Jugoslaviji, tako da je Jugoslavija na tem področju brez konkurence. Medtem ko je v Jugoslaviji na 1000 prebivalcev letno povprečno 12 porok, pa znaša povprečje v vseh drugih deželah od 9 do 10. Pri porokah so najresnejši tekmeci Jugoslaviji Američani, ki so leta 1947 imeli celo več porok kot v Jugoslaviji, leta 1949 pa nekoliko manj. Sorazmerno veliko porok je še v Zapadni Nemčiji, Kanadi in Avstriji, najmanj pa jih je v Španiji, kjer pride na 1000 prebivalcev letno sedem porok.
slarju in pristanišču Kardeljevo. Gradnja te proge je doslej tudi najtežja v državi. Dela na gradnji proge do Jablanice bodo pospešena, ker bodo po njej dovažali turbine in drugo opremo za tamkajšnjo orjaško hidrocentralo.
Z dograditvijo proge Tuzla—Zvornik in pro-
Znainenje v samoti
Foto Rehsman
ge Sarajevo—Kardeljevo bo zgrajena šele prva polovica nujno potrebnega železniškega omrežja.
V bodočnosti pa bodo čimprej gradili normalnotirno progo po dolini Vrbasa do Jajca, potem progo proti Dalmatinskemu Zagorju in Splitu, progo po soteskah Drine do Zvornika naprej in progo iz Sarajeva na vzhod proti Čačku in Kosovo polje.
Maksim Gorki:
Med ljudmi
(Odlomek)
,.. Skoraj vsak dan sem prosil babico: „Pojdiva v gozdi"
Rada je pristala in tako sva preživela vse poletje do pozne jeseni in nabirala trave, rdeče jagode, gobe in orehe. Nabrano je babica prodajala in s tem sva se hranila.
„Zastonj vaju živimi" se je jezil ded, čeprav nisva njegovega kruha niti okusjla.
čedalje bolj sem občudoval babico, navadil sem se jo šteti za bitje, ki je višje od vseh drugih ljudi, najbolj blago in pametno na zemlji, ona pa je moje prepričanje utrjevala Nekoč zvečer, ko sem nabral bele gobe, sva šla po poti domov in prišla do obronka gozda; babica je sedla, da si odpočije, j^z pa sem šel med drevesa iskat gobe.
Nenadoma sem slišal njen glas in videl: sedela je na korenini in mirno rezala korenine gob, ob nji pa je z iztegnjenim jezikom stal siv, mršav pes.
„Ti pa kar pojdi proč!" je dejala babica. „Pojdi zbogom!..."
Stekel sem na stezo, pes se je nenavadno skrivil in ne da bi obrnil glavo, pogledal vame z zelenim pogledom lačnih oči, stisnil rep in skočil v gozd. Nič ni bil po postavi podoben psu in ko sem zažvižgal, se je divje pognal v grmovje.
„Ali si videl?" je z nasmehom vprašala ■bali ica. „Sprva sem se zmotila, mislila sem, da je pes, gledam — pa vidim, da ima volčje zobe, in vrat je bil tudi volčji 1 Kar prestrašila sem se: no, pravim, če si volk, pojdi stran! Dobro, da so volkovi poleti mirni...“
V	gozdu ni nikoli blodila, ker je znala nezmotljivo najti pot domov. Po vonju trav je vedela, kakšne gobe so morale biti na tem kraju, kakšne na onem, in me je pogosto izpraševala.
„Pod kakšnim drevesom raste rjavka? Kako ločiš užitno gobo od strupene? A kakšna goba raste v praproti?"
Po neopaznih praskah na drevesni skorji mi je znala pokazati veveričja dupla, plezal sem na drevo, pobiral iz gnezd živalce, za zimo spravljene orehe in pustošil gnezda; včasih je bilo v gnezdu po več deset funtov orehov ...
V	poletnem času sem se zelo okrepil, izgubil zanimanje za življenje sovrstnikov in v gozdu podivjal...
Nekoč je prišel ded iz mesta ves moker, — jesen je bila in deževalo je, — na pragu se je otresel kakor vrabec ter svečano dejal:
„Na, nagajivec, jutri se spravi v kraj!"
„Kam pa še?" je jezno vprašala babica.
„K tvoji sestri Matrjoni, k njenemu sinu ..." „Ah, oče, zlo si naumil!" .
„Molči, neumnica! Morebiti postane še • «< risar.
Babica je molče sklonila glavo...
Ko bi bilo poletje, bi babico pregovoril, da bi šla po svetu, kakor je hodila, ko je bila deklica.
Toda bila je jesen, po cesti je pihal hladen veter, nebo se je zavilo v neprodime oblake, zemlja se je nagubala, postala blatna in nesrečna ... In spet sem šel med ljudi...
rešitelju, so čim bolj od dne do dne pojemale moči. Naposled se od same slabosti ni mogel več vzdržati pokonci.
Neko jutro je stopil iz vode in se vlegel tja pod košato drevo, da bi po dolgem času zopet zatisnil oči. A takoj ga ovohajo pesjani. Jezdeci turški pridejo ter ugrabijo nesrečnega moža. .
Žalika, to videč, jame vpiti in klicati na pomoč. A vse zastonj. Marko je sicer pogumno in junaško branil sebe in svojo spremljevalko, ali pesjani ga ubijejo in raztrgajo na kosce. Potem plane divja pesjanska druhal tudi za nesrečno ženo in dere za njo do reke Donave.
Zala sc vrže vsa obupana v peneče valove, srečno preplava široko reko, njeni vohuni pa najdejo grob v hladnem vodovju.
Osemnajsto poglavje
V Svatnah v Rožni dolini so delali med tem velike priprave za imenitno ženitovanje. Ženila sta se Mirko, gospodar na velikem Serajnikovem domu, in Almira, bogata hči Tresoglavova.
Odkar je sivolasi oče Serajnik zatisnil oči, se ni nihče več protivil tej poroki in zvezi. Zaliko so ze davno imeli za mrtvo. Almira je pa vedela tudi skrbeti za to, da ni prišlo njeno izdajstvo v zadnjem turškem boju na svetlo. Vsem se je znala prikupiti. Mladeničem se je dobrikala kakor poprej, starim jezičnim babicam pa je zavezala jezike s tem, da jim je pri vsaki priliki poklanjala majhnih darov.	m
Le nesrečni mladenič Davorin se ni hotel ukloniti Almiri. Le on jc vedno hudo govoril o njej, naštevajoč ji čestokrat njene pregrehe. Toda na Davorina se niso ozirali, njemu ni nihče veroval.
V zadnjem času ga je bila spravila Almira celo izpod Serajnikove strehe. Davorin je živel nato kot berač; raztrgan in razcapan je prosil miloščine od hiše do hiše, da se je preživih
Prišel je dan poroke. Bogate so bile priprave za to gostijo. Še večja bogatija in potrata se je videla sedaj, kakor takrat, ko se je ženil Mirko z Miklovo Zaliko. Vsi sosedje od blizu in daleč so došli kot svatje na gostovanje. Tudi radovednih gledalcev in prežarjev ni manjkalo, in samo od sebe se razumeva, da se je zbralo ob tej priliti tudi mnogo beračev v Svetnah.
Ob pot in cesto, ki vodi v cerkev, so se postavljali ubožci, da bi prijeli kak milodar od bogate neveste in srečnega ženina. Tudi pri peči v hiši in pri vratih v veži so posedali, željno pričakujoč dobrega grižljaja.
Miklov pes Kastor je imel ta dan mnogo jeze in opravkov. Vedno je lajal in se ljuto zaganjal v raztrgane berače. Nobenemu ni prizanesel, kdor sc je le od daleč bližal Serajnikovi hiši.
Na Mirkovem domu jc bilo že v jutru na poroke dan vse veselo in radostno. Ženin, nevesta in svatje so sedeli za bogato obloženo mizo. Napivali so drug drugemu. Starejšina je ravnokar začel jemati slovo za nevesto Almiro; zakai bbž^la se je ura, da gredo v cerkev k poroki.
Vsem se je iskrila radost v očeh. Le ženin Mirko ni kazal pravega veselja. Vselej ga je izpreletela nekaka groza ter obšel neprijeten in tesen notranji čut, kadar koli je pogledal na berače, sedeče pri peči. Njegovo oko se je srečalo s pogledom nesrečnega Davorina. Tedaj pa se je nehote vzbudila Mirku nekdanja misel v glavi; Almira, njegova nevesta, je izdala njega in ranjko njegovo Zaliko...
Okoli cerkve sv. Jakoba je čakalo že mnogo radovednega ljudstva na svate. V cerkvi ni bilo nikogar. Le tam pri velikem oltarju je klečala neznana žena v raztrgani, tuji obleki. Ko pa je domolila, se je napotila tudi ona iz cerkve. Začudena se je ozirala po zbrani množici misleč: Kaj le pomeni toliko čakajočega ljudstva?
Nato je ubožica pazno poslušala, kaj govorijo ljudje med seboj- In oj čudo! Pomenkovali so se o bogatem ženinu Mirku in o srečni nevesti Almiri; tu pa tam je tudi še slišala ime nesrečne Žalike.
Začuvši to govorico, zavre tujki kri v glavi. Vsa iz-begana in obupana se napoti z naglim korakom proti Svetnam. Ljudje so radovedno pogledovali, za njo, a spoznal je ni nihče; saj je bila po beraško oblečena in začrnelega lica, kakor zamorci.
Kmalu je došla v Svetne. Ondi postoji ter posluša. Na uho ji udarjajo mični glasovi srebrnih strm, vrisk in petje doni iz Serajnikove hiše. Vse je bilo veselo in Židane volje.
(Dalje)
IE3EHŠ0OI3II
Petek, 21. december: Tomaž Sobota, 22. december: Demetrij Nedelja, 23. december: Viktorija Ponedeljek, 24. december: Adam in Eva Torek, 25. december: Božič, Roj. Gospod.
Sreda, 26. december: Štefan
Četrtek, 27. december: Janez Evangelist
Petek: 28. december: Nedolžni otroci
SPOMINSKI DNEVI
21.	12. 1382 — Habsburžani so dobili Kranjsko v
fevd — 1765 Umrl Čeh Prokop Di-viš, izumitelj strelovoda —	1900
Ameriški zdravnik Rccd je dokazal, da prenašajo rumeno mrzlico komarji.
22.	12. 1779 — Umrl slovenski prekmurski prp-
testantski pisatelj Štefan Kuzmič — 1878 Bolgarska prestolnica Sofija osvobojena izpod turškega jarma — Dan Jugoslovanske aimade — 1946 v New Yorku svečano otvorjen Ju-goslavenski narodni dom.
26.	12. 1825 — Rojen slikar Janez Wolf — 1898
Zakonca Pierre in Maria Curie sta sporočila pariški Akademiji znanosti, da sta odkrila radij.
27.	12. 1361 — Umrl jezikoslovec France Metel-
ko — 1938 Umrl češki pisatelj Karel Čapek.
28.	12. 1789 -— Prva uprizoritev Linhartove »Žu-
panove Micke“ — 1839 Rojen eden prvih slovenskih socialistov Ivan Železnikar — 1908 Potres razdejal italijanski mesti Mesino in Reggio.
VESAVA NAD ROŽEM
Pri nas smo precej oddaljeni od ostalega sveta. Naša vas spada še pod obično Bilčovs, kamor imamo skoro poldrugo uro hoda in smo torej najbolj oddaljena vas od središča bil-čovske občine. Kot župljani pa spadamo v faro Kotmara ves, kamor imamo peš tudi skoro eno uro. Da bi se mi vozili s kakim avtom, o tem sploh ni govora, ker še doslej nimamo takih potov, da bi mogel brez skrbi kakšen avto do nas. Davkoplačevalci pa smo seveda ravno tako kakor v drugih krajih naše dežele. Ker smo pa tako daleč v hribih, se pa nas le težko kdo spomni, razun tedaj, ko nam pošiljajo davčne položnice. Mogoče bo sedaj nekaj več upanja, da bodo pristojne oblasti posvetile več pozornosti našim potrebam.
Poročati moramo tudi, da je preminul Janez Adlasnik, pd. Dravc-Petric na Ve?ijyi, »Dočakal je lepo starost 80 let. Pokojni je bil-kmet s srcem in z vso svojo voljo, ljubil je svojo po pradedih podedovano zemljo. Več let je bil tudi odbornik občinskega sveta v Bilčovsu in kot tak ni skrival ,da je rojen Slovenec in se je tudi za našo stvar možato postavil. Dolg je bil sprevod pogrebcev, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, kotmirški pevci pa so mu zapeli v slovo ganljive žalostinke.
Kmalu za Dravcem pa je preminula Magdalena Lausekar, pd. Kompanjeva mati na Ve-savi. Dosegla je častitljivo starost 87 let. Lep kos zgodovine naše vasi je legel z njo v grob, saj je rajna mati spremljala dejanje in nehanje v naši vasi desetletja.
Naj bo obema lahka domača zemlja! Vsem preostalim naše sožalje!
ST .JAKOB V ROŽU
Preteklo nedeljo smo bili v našem Narodnem domu deležni kulturnega užitka, ki nam bo dolgo ostal v najlepšem spominu. Obiskala nas je igralska skupina z Brnce in uprizorila znano ljudsko dramo »Kadar se utrga oblak . Vajeni smo sicer marsičesar, saj smo videli že neštetokrat igranje raznih igtalskih skupin, toda kar so nam nudili igralci v nedeljo, nas je kljub temu iznenadilo. Težko je povedati, kaj smo bolj občudovali: ali dovršeno igranje treh poklicnih igralcev, la smo jih videli v vlogah Andreja, Lenčke in trgovca Izde, ali pa igranje ostalih igralcev, ki so se kot diletanti z izrednim uspehom uvrstili med poklicne igralce.
Čeprav se nam je pred začetkom predstave zdela vstopnina mogoče nekoliko visoka, ker jo pri domačih prireditvah navadno znižamo na minimum, smo že med dejanji in posebno po končani prireditvi soglasno ugotovili: nikakor nam ni žal, videli srno nekaj, česar le redkokdaj vidi mol In to ugotovitev združujemo z željo, da bi nas skupina z Brnce kaj kmalu spet obiskala.
Poročati pa moramo tudi žalostno vest, da smo se za vedno poslovili od trgovca Franka, ki jo podlegel zahrbtni bolezni. Rajnega je poznal vsakdo od blizu in daleč, zato ga je spremljala na njegovi zadnji poti množica, kot je Šentjakobčani sploh še ne pomnimo. Pogrebne obrede je opravil g. kaplan Česen, la se je rajnega spomnil v obeh jezikih. .Naj mirno počival
rtr u.a§t 2ervcCj\
KORTE v/
Nagrobna pesem „Oj težka pot, oj tožna pot, ko oa srca srce se loči... “, ki sem jo najraje pel ob pogrebnih svečanostih, mi je vso pot v Korte, ko sem šel na pogreb Smrtnikovega očeta, pripovedovala doživljaje, ki sva jih s Franceljnom skupno prestala. Mnogo prijetnih a tudi bridkih spominov me veže na srce Franceljna, posebno pa na ona leta, ko je srce bilo brez vsake potvorbe in čisto, kakor bije v nedolžnem otroku.
Francelj je bi! vedno mlad, vedno ponosen, zvest in samostojen. Pogosto mi je pripovedoval, kako je bil od ljudi obrekovan, kako je živel za svojo družino in koliko je trpel. Vedno se je srčno nasmejal, ko je končal svoje pripovedovanje, kakor bi hotel reči. zmagal sem pa le, čeprav težko, zmagal, ker je bila pravica na moji strani. „Pri Franceljnu" se imenuje lesena hišica, ki je zgrajena tako prikladno v lepi gorski naravi, kjer je Francelj pletel gnezdece svoje družine. Mnogo njegove ljubezni, dela in trpljenja se je odigralo v tej hišici.
Ko se odprejo skale, prideš iz romantične div-ne soteske, ki loči Obirsko od Kort, po kateri se pretaka bisernočisti potok z mnogimi postrvmi. To so Korške peči kamor šele trideset let vodi v skalo vsekana cesta. Francelj, ki smo ga v četrtek, dne 15. decembra, položili v prerani grob, je neštetokrat hodil v Železno Kaplo in nazaj z natovorjenim nahrbtnikom po strmi stezi čez Korške peči, ko še ni bilo ceste, kadar je ni mahnil preko Jezerske, kjer je bilo bližje in udobneje za hoditi.
Dvajset minut od Franceljna je Smrtnikovo posestvo. Težavno je sicer, toda ima tako lepo in ugodno gorsko lego. da je rajnemu še uspelo pridelovati dosti jabolk, hrušk in češpljev. Francelj je bil gospodar na Smrtnikovem, kjer je s svojo številno družino delal in delal.
Korte, ki imajo samo sedem številk, so precej odrezane od ostalega sveta. Leta 1942 je pridivjal tudi v Korte krvi žejen fašistični osvajalec. Smrtnikova družina se je 15. aprila 1942 nahajala v korški cerkvici, kjer je bil dan vednega češčenja. Fašistična policija je Smrtnikove aretirala in jih izgnala naravnost iz cerkve v tujino. Mnogo je bilo solza in žalosti, Francelj pa je bil jezen. »Kar zaškripalo je po 'meni," mi je nekoč pripovedoval, »a kaj sem mogel pomagati, ko je bilo toliko otrok. Če bi bil sam, bi imeli ti zločinci dovolj opravka z menoj." Po srečnem naključju pa je bil Francelj s svojo družino samo par mesecev v izseljeniškem taborišču v Nemčiji. Ko pa je prišel z vso družino nazaj na svoj dom k Smrtniku, se je začelo za njega in njegove težko in tvegano delo. Korte so bile ven.čaa- pVotifašiMičue osvobodilne vojne zelo prikladen teren za partizane. V Ktittahšo bili prvi spopadi s fašistično policijo. Vse hiše so bile v službi narodnoosvobodilnega gibanja. Smrtnikova pa je brez dvoma stala na čelu odpora proti krivici. Kakor je bil Francelj vedno tam, kjer je bila pravica, tako je tudi partizanom nudil nasmejanega obraza vse, kar zmore zvest in pogumen slovenski človek, kadar velja braniti čast svojega ljudstva. Francelj je bil tak človek in tudi za napredek še je potegoval. Ko so drugi sladkim besedam tujih izkoriščevalcev nasedli in se dali podkupiti za denar in morda tudi za ničvredne predmete, je Francelj ostal trden.
Francelj je na primer mnogo vedel povedati,
VELINJA VES
Končno smo le uspeli in izgradili v korist vsem vaščanom, posebno pa kmetom, prepotrebno pot, ki nas veže s Celovcem. Nihče si ne more predstavljati s kakšnimi težavami in napori smo na primer prej spravili voz drv na trg v Celovec, če pomislimo, da je imela prejšnja skrajno slaba pot 30 odstotkov strmine, danes je ima pa le 10 odstotkov. Novo izgrajena pot je zares v blagor vsem, ki se je morajo posluževati.
2e leta 1939 smo začeli z gradnjo poti od glavne ceste iz Celovca na Vrbo v našo vas, ki leži ob Dravi. Delali smo okoli pet let, po končani vojni leta 1945 pa smo z delom prenehali. Zelja pa, da bi začeto delo nadaljevali in pot izgradili pa ni prenehala. Leta 1948 smo na pristojne oblasti znova vložili prošnjo za podporo. Toda preteklo je mnogo časa preden so se spomnili, da bi v tej zadevi kaj ukrenili. Na vztrajno dreganje so našo prošnjo junija 1951 le rešili in sicer je naklonila deželna vlada 40.000 šilingov podpore in iz tako imenovanega plebiscitnega fonda smo dobili 30.000 šilingov. Na ta način je bilo mogoče izgradnjo dogotoviti, ki so jo vodili višji gradbeni svetnik Ortner, gradbeni svetnik inž. Obry, dr. Hinna in gradbeni vodja Glavvar.
Dne 27. novembra so novo pot kolavdirali, to se pravi pregledali in odobrili. Pri tem dejanju so bili navzoči imenovani gradbeni strokovnjaki in zastopnik Kmetijske zbornice inž. Luckmann. Po kolavdaciji je bilo v gostilni pri Knaberlnu za udeležence pripravljeno kosilo.
Nujno potrebno je tudi izgraditi 4 do 5 km dolgo pot, ki vodi v Bilčovs. Upamo, da bodo imele tudi za to prepotrebno pot pristojne oblasti razumevanje in bomo spomladi že mogli pričeti z gradnjo.
kako borbo je vodil, ko se je gradila cesta v Korte in je zaradi neodločnosti drugih bila postavljena žična vzpenjača, da je prešel potem les korških kmetov na milost ih nemilost v roke tujih veleposestnikov. Francelj je bil tudi pobudnik za elektriko v Kortah. Ko pa mu ni uspelo prepričati ostale, da bi napravili skupno centralo, je zgradil svojo. Komaj mu je posvetila električna luč, pa je umrl in ni mogel uživati produkta svojega naprednega in razumnega dela.
Francelj mi je večkrat tudi pripovedoval, kako je bil kot lovec, — imel je svoj lov, — zasledovan od tistih, ki ne govorijo našega jezika. Večkrat so ga po metodi gestapovcev zasledovali, nekoč so mu celo puške pobrali, ko je iskal izgubljene ovce v sosednem gozdu. Košuta, Potok, Korški Storžič, Belski Storžič, Dolga njiva, to so bili njegovi naj-
I ljubški kraji, o katerih je rad in mnogo pripovedoval, kadar mi je kazal kot lovec svoje močne lovske trofeje. Videl sem v Franceljnu vedno človeka, ki se ne da zasužnjiti, ki si ne da vzeti svoje neodvisnosti in svobode.
Pogrebne obrede je opravil gospod župnik Hol-mar. Rajhman Jaka iz Podravclj je spregovoril ob grobu kot njegov sotrpin v imenu Zveze slovenskih izseljencev. V imenu partizanov pa sem se Franceljnu ob grobu tudi jaz zahvalil za vse, kar je storil dobrega meni in vsem partijzanskim borcem v dolgih treh letih osvobodilne borbe, ko sva bila vsa leta za slovenski narod najtežje zgodovine mnogokrat skupaj, kakor sva se srečevala že pred in tudi po vojni.
Francelj! Počivaj v tvojih Kortah v miru! Mi gremo naprej in nikoli tvojih plemenitih lastnosti ne bomo pozabili, vedno bo nam zgled tudi tvoja vest, katero si poslušal predvsem takrat, kadar je bilo za tebe in nas vse tvegano.	Gašper
Igralska skupina na Brnci
I
Na Brnci je pričela delovati igralska skupina, ki bi jo lahko imenovali »Ljudski oder“ ali kakor koli, ker do zdaj si še ni nadela imena. Ta skupina pod vodstvom režiserja Jožeta Kepolda, ki je poklicni igralec, si je zastavila nalogo, dvigniti slovensko odrsko umetnost na
čim bolj dovršeno višino. Prvi nastopi z 2i-gonovo dramo »Kadar se utrga oblak" so že pokazali, da skupina napreduje k začrtanemu cilju. Povsod, kjer so igrali, so se ljudje prepričali, da je velika razlika med dobro naštudirano igro in nastopi, ki so jih običajno vajeni. Učinek igre je vse globlji in silnejši.
Ansambl bmške igralske skupine pa še plo-donosno izpopolnjujeta dve igralski moči od Mestnega gledališča v Ljubljani, ki sta se odzvali povabilu in prišli na Koroško, da bi prak-
tično pokazali, kaj zahteva igralska umetnost. Igralka Marjana Maherjeva in igralec Jože Zupan sta že pri prvih vajah pokazala, da uspehi ne bodo izostali.
Takoj po njihovem prihodu se je skupina lotila dveh novih iger in sicer 2agarjeve drame »Vrtinec" in Mannersovc veseloigre »Peg, srček moj". V obeh igrah sodelujeta gosta iz Ljubljane. Na ta način bomo našemu ljudstvu nudili mnogo poučnega razvedrila in pravega umetniškega užitka za božič in zimo. Prepričani smo ,da bo brnški igralski skupini že pri prvih predstavah uspelo izboljšasti igralsko raven. Na te predstave že danes prisrčno vabimo!
Slovenska prosvetna zveza naznanja
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Škofičah bo priredilo na Štefanovo, dne 26. decembra 1951, ob 14.00 uri pri Schiitzu
DVE VESELI URI
z burko »L a ž i z d r a v n i k a" in več šaljivih prizorov za dobro voljo. Poleg tega bo še obilo petja.
Prisrčno vabimo k številni udeležbi od blizu in daleč!
GOSTOVANJE IGRALSKE SKUPINE IZ ŽIROV
Od 15. decembra gostuje na Koroškem igralska skupina iz Žirov. Gostujejo z igro »Prevarani soprog" in so nastopili v št. Janžu, Kotmari vesi, Dobrli vesi in v Šmihelu. Dne 22. t. m. pa bodo gostovali še v Zinotičah.
Povsod so drage goste ljubitelji slovenskega odra prisrčno pozdravili in z navdušenjem prisostvovali dovršenemu nastopu. Obširneje o uspelem gostovanju bomo poročali.
Knjižni dar Slov. prosv. zveze
Te dneve in med prazniki bodo potrkali na vaša vrata kolporterji lepega in vsebinsko bogatega knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze. Petih knjig, ki vam jih bodo raznašalci predložili in ponudili v nakup, se boste brez dvoma razveselili. Zbirka knjig obsega naslednja dela:
1.	Koledar Slovenske Koroške 1952
Koledar (160 strani), ki ga je izdala Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, je po svoji obliki in poleg koledarskega dela po temeljiti in aktualni vsebini, ki obravnava pereče probleme mnogovrstnih področij naše borbe za obstanek, poučnih člankih in leposlovju, kakor tabelah za praktično porabo, knjiga, kakršno si želi imeti vsakdo. Koledar Slovenske prosvetne zveze bo vaš zvest tovariš in spremljevalec skozi vse leto, ki ga boste z veseljem vzeli pogosto v roke.
2.	Nadaljnje tri leposlovne knjige so izšle v založbi Mohorjeve družbe v Celju kot zvezek 100 in 101 priljubljenih Slovenskih večernic, kot nalašč prikladno čtivo za 2hmske večere. Te knjige so:
Julij Bračič: Graščinski stradarji
Požgana Radovna in druge zgodbe
I’’. S. Finžgar: V Triglavu.
Peta knjiga znamenitega ruskega pisatelja Leva N. Tolstega: Polikuška in druge povesil je iz založbe Prešernove knjižnice.
Zbirko petih lepih knjig dobite po zelo nizki ceni, ki jo vsakdo zmore, niti toliko ne stanejo kot liter vina. Z nabavo navedenega knjižnega dam boste obogatili vašo domačo knjižnico, sebi in družini pa boste za prosti čas privoščili plemenit užitek, ki ga nudi lepa knjiga.
BRNCA
Igralci brnške igralske skupine smo dne 9. decembra t. 1. gostovali z Žigonovo dramo »Kadar se utrga oblak" na Bistrici na Zilji. Nekoliko smo se bali, da številna množica gledalcev ne bo lahko razumela precej težko razumljive drame, toda na naše veselje so ji vsi sledili z največjo napetostjo in nestrpno čakali, da se je zastor od dejanja do dejanja spet dvignil. Brnški igralci že lepo napredujejo in so kar domači na odru. Le včasih je še morda kateri premalo zbran in premalo pri stvari, kar ne sme pri nobeni predstavi popuščati. Iz pomanjkljivosti se učimo in potrudili se bomo, da bo vsaka nadalnja predstava čim boljša.
Prva elektrarna v Kortah
smrtnikova i.uktrarna
Skozi Korškc peči, obrobljenimi z divjeroman-ričnimi skalami, šumi skozi 5 km dolgo strugo Korški potok. Na zgornjem koncu tega naravnega čuda je Franc Smrtnik, kmet v Kortah, izkoristil vodno silo tega hudournika in izgradil prvo elektrarno v okolici. Z napravo elektrarne je okoli 900 m visoko ležeče gospodarsko poslopje oskrbljeno z razvestljavo, nova žaga in gospodarski stroji pa z električnim tokom. Tudi k Smrtnikovemu posestvu spadajoča gostilna v Kortah je vključena v omrežje svetilnega toka.
Za mogočnim jezom se zbira potrebna množina vode za pogon turbine, ki je spravljena v ta namen zgrajenem prostoru.
Napravo celotne elektrarne je kmet Smrtnik poveril znani elektrotvrdki Haas & Co. v Celovcu. Tvrdka Haas 81 Co. je njej poverjeno nalogo pod tehniškim vodstvom elektro-mojstra Rudolfa Gut-tererja izpolnila v 5 mesecih na odličen način. Oskrbela je kompletno električno opremo sestoje-čo iz generatorja in vklopne ureditve v strojnem prostoru, kakor okoli 1000 metrov dolgo prosto napeljavo s potrebnimi vzponi nad cesto in potokom, električno opremo za žago in motor in vse inštalacije za razsvetljavo
Osnutek za vodno napravo je delo gospoda inž. Alojzija Zengererja stat v Celovcu, ki je ugodno stopnjo vodnega padca spretno izkoristil.
Vodno zgradbo, sestoječo iz jeza, nadvodne ureditve, zatvornice, strojne hiše s podvodno ureditvijo je izvedlo gradbeno j>odjetje Valentin Ka-vellar v Železni Kapli.
Kovaška dela pri napravi, kakor vodne grablje in dvigalno varnostno napravo, je oskrbela tvrdka Pavel Miksch v Železni Kapli.
Pokrajinski sliki harmonično prilagojena elektrarna je izpeljana z zmogljivostjo okoli 20 PS (ca 23 kw).
Gospodarska in stanovanjska poslopja Smrtnikove kmetije v strmem hribovitem svetu žarijo v električni razsvetljavi. Ni se treba več ukvarjati z nerodnimi petrolejkami in slabo razsvetljavo s svečami, žaga in gospodarski stroji pa so oskrbljeni z električnim tokom kot pogonsko silo.
Oče Smrtnik si je z napravo elektrarne postavil trajen spomenik, ko si je kot pionir modernega gospodarstva v tem od prometa oddaljenem kraju prvi osvojil koristi pridobitev moderne tehnike. Prva elektrarna v Kortah bo tudi pomembna za tujski promet, ki bo gotovo zajel tudi Korte.
Preteklo soboto so ob priložnosti skromne proslave in ob navzočnosti vseh pri gradnji udeleženih otvorili obratovanje nove elektrarne. Žal pa pri proslavi ni mogel biti navzoč pobudnik za elektrarno kmet Franc Smrtnik, ki je bil težko bolan in je nekaj dni nato umrl.
RADIO-PROGRAM
RADIO CELOVEC Petek, 21. december:
5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.45 Za ženo na deželi — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo —
11.45	Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. Pregled svetovnega tiska —
15.45	Pogled v svet — 16.00 Pevska ura — J8.45 Kmečka oddaja.
Sobota, 22. december:
5.50 Pet minut za kmetijstvo — 7.15 Pestra glasba — 8.30 Pozdrav zate — 9.00 Oddaja za podeželje — 9.30 Kar si želite — 11.15 Pozdrav za mesto in deželo — 11 45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Pozdrav zate — 15.30 Solistična ura — 18.30 Slovenska narodna pesem — 21.05 Zabavni koncert.
Nedelja, 23. december:
7.15 Duhovni nagovor. Oddaja božičnih voščil
—	8.10 Kmečka oddaja — 11.45 Zabavni koncert
—	12.45 Kulturno zrcalo tedna — 13.00 Pozdrav za mesto in deželo — 15.15 Rešitev božične uganke.
Ponedeljek, 24. december:
6.10 Jutranja glasba —	8.30 Pozdrav zate —
9,00 Božična voščila — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Stare božične pesmi — 16.00 Božične pripovedke — 20.30 Pastirske pesmi — 21.00 „Kmečki božič".
Torek, 24. december:
6.30 Vesel božič! — 7 10 Slovenska oddaja — 8 05 Godba na pihala — 9.00 Mladinski zbori pojejo za božič — I0.C0 Maša — 11.15 Slavnostni koncert — 14.00 Želi si kaj — 16.00 Španski božič — 16.45 Lepi valčki.
Sreda. 26. december:
7.15 Jutranji koncert — 7.15 Slovenska oddaja
—	10.45 Lepe melodije — 14.00 Pozdrav zate —
17.45	Šport in glasba.
Četrtek, 27. december:
5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.45 Nasvet v življenjskih vprašanjih — 11.00 Veder dopoldne
—	11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Slovenska oddaja — 16.00 Znameniti umetniki — 17,10 Popoldanski koncert — 18.30 Solistična glasba — 19.15 Koncert iz Evrope.
Petek, 28. december:
40 veselih minut — 20.40 Pisan spored vedrih melodij — 21.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljub-
Nedelja, 23. december:
7.00	do 8.00 Pester glasbeni spored — 8.15 Zabavna glasba — 9.00 Literarno-giasbena oddaja —
11.00	Od pravljice do pravljice — 11.45 Želimo vas razvedriti — 12.40 Zabavna glasba — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 15.10 Vesele skladbe za ustne harmonike —	15.30 Kmetijski nasveti —
15.45	Slovenske polke in valčki — 22.15 Melodije za oddih in zabavo.
Ponedeljek, 24. december:
5.30	Pester glasbeni spored —	12.40 Zabavna
glasba — 13.00 Slovenska narodna in umetna glasba —	14.30 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in
Miško — 19.15 Pesmi Štajarske in Prekmurja —•
19.45	Zabavna glasba — 21.15 Zima v glasbenih motivih.
Torek. 25. december:
7.00	Jutranji koncert — 9.00 Slovanske narodne pesmi — 11-00 Od pravljice do pravljice — 13,00 Želeli ste — poslušajte! — 19.00 Partizanski spomini — 19.10 Priljubljen« narodne pesmi — 19.40 ^ Glasbene slike.
Sreda, 26. december:
5.30	Pester glasbeni spored —	12.40 Zabavna
glasba — 13.00 Iz predalov pionirskega uredništva
—	15.30 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — 18.30 Gospodaric ska oddaja — 18.45 Polke in valčki 21.15 Iz ! zakladnice slovenskih skladateljev.
Četrtek. 27. december:
5.30	Pester glasbeni spored — 12 00 Pevci, ki ; smo jih nekoč radi poslušali —-	12.40 Zabavna
glasba — 13.00 Gospodinjski nasveti — 13.10 Iz j Koroške v Belo Krajino (slovenske narodne) — j 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Popoldanski simfonični končen — 17.10 Umetne in narodne pesmi poje moški zbor SKUD ,,France Prešeren" — 18.00 Lahka glasba
—	20.00 Domače aktualnosti.
Petek, 28. december:
6.40 Gospodinjski nasveti — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, vmes pester glasbeni spored
—	14.30 Študentski sekstet igra za dobro voljo —
15.30	Želeli ste — poslušajte! — 16.20 Koncert po željah — 17.10 Slovenski napevi za ples in zabavo
—	18.30 Pojo Fantje na vasi — 19.45 Zabavna glasba — 20.00 Tedenski zunanjc-politični pregled
—	20.20 Srečanje z znamenitimi umetniki — 21.00 „Svet v satiri in humorju".
5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.45 Za ženo na deželi — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Narodpe pesmi in glasba — 15.30 Pestre melodije —	16.20 Za mladino — 18.45
Kmečka oddaja.
RADIO LJUBLJANA
Petek, 21. december:
5.30 Pester glasbeni spored s plošč — 6.40 Gospodinjski nasveti — 12.40 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Zanimivosti iz tehnike in znanosti, vmes pester glasbeni spored — 15-30 Zabavna glasba - 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.20 Koncert po željah — 17.45 Melodije za razvedrilo
—	19.15 Na harmoniko igra Milan Stante — 19.45 Zabavna glasba — 22 15 Za prijeten konec dneva
—	spored plesne glasbe.
RADIO SCHMIDT
..hiša malega človeka
Uadio-apatati za vsakogai (obroki po dogovoru) elektro material žarnice za domačo uporabo in prodajo • Moderna reparatuma delavnica študijo za snemanje na plošče, Celovec, Bahnhelolraue It Tel. M-M
Praktični nasveti
Belo železno pločevino najbolje očistiš z nekaj kapljicami olja in % drobnim lesnim pepelom.
9
| Svež kruh se lepo re*e. če prej pomoliš I nož v vrelo vodo
Sobota. 22. december:
5.30 Pesicr glasbeni spored — 12.40' Zabavna "lasba M 00 I? jugoslovanskega kulturnega življenja _ |4,t0 50 minut doma in po svetu — 15.10 Zabavna glasba - 15.30 Igramo po željah borcev in oficirjev | A. 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta • 18.20 Hrvatska na-rodna glasba — 19.45 Zabavna glasba — 20.00
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasoraetergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja' Rado Janežič. Tiska: Karntner Drurk-und Verlagsgeselfschaft m. b. H., Klagenfurt. — Dopisi nai se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
Objava
Slovenska kmečka zveza sporoča, da se je na | razne želje odločila prirediti v Borovljah štiritedenski
KUHARSKI TEČAJ
Posvetovalni sestanek za pripravo tečaja bo v nedeljo, 23. decembra 1951 ob 14. uri v prostorih Hranilnice in posojilnice pri Bundru v Borovljah.
Dekleta in žene. la bi se tečaja rade udeležile, vabimo, da zanesljivo pridejo na to posvetovanje.
NA CESTI PADAJO NEPRENEHOMA ŽRTVE
Serija prometnih nezgod ne preneha. Ne samo ob času številnega tujskega prometa, temveč tudi v drugih mesecih, ko je manj motornih vozil na cesti, beremo v listih dnevno o prometnih nezgodah.
APA poroča, da je bilo v enem samem tednu v Avstriji 615 prometnih nezgod, od teh na Koroškem 63. Žalostna bilanca prometnih nezgod od 3. do 9. decembra izkazuje 17 mrtvih in 311 več ali manj poškodovanih žrtev. V 28. primerih so voz-| niki pobegnili, ne da hi se zanimali za ponesre-| čenče. V 17-tih primerih so ugotovili, da je bila j vzrok nezgode pijanost šoferjev.
V	posameznih zveznih deželah izkazujejo naslednje število nezgod: Dunaj 248 nezgod, 103 poškodovanih, 2 mrtva; Gradiščanska 9 nezgod, 6 poškodovanih, 2 mrtva; Koroška 63 nezgod, 34 poškodovanih, 2 mrrva; Nižja Avstrija 42 nezgod, 47 poškodovanih, 7 mrtvih; Zgornja Avstrija 36 nezgod, 22 poškodovanih, 2 mrtva; Salzburška
j 49 nezgod, 14 poškodovanih, 2 mrtva; Štajerska 107 nezgod, 60 poškodovanih; Tirolska 37 nezgod, 11 poškodovanih: Predarlska 20 nezgod in 11 poškodovanih.
V	istem času je bilo v celi Avstriji 69 požarov s skupno doslej ugotovljeno škodo 1,415.100 šilingov. Kot vzroke požarov so doslej ugotovili: v enem primeru požig, v enem primeru požig po otrocih, ki so se igrali, v štirih primerih samovžig, v petih primerih kratki stik; v enajstih primerih pomanjkljivost v izgradnji in v osem in dvajsetih primerih različni običajni vzroki. V osemnajstih primerih pa še vzroki niso dognani
Vabimo
na zaključno prireditev in kuharsko razstavo gospodinjskega tečaja v Vogrčah, ki bo v nedeljo, 23. decembra 1951, pri Škofu v Vogrčah.
Razstava se otvori zjutraj ob 8. uri in razstavljeni predmeti se prodajajo do 6. ure zvečer.
Prireditev popolne ob 14. uhš .obseda:
deklamacije.
prizore,
božično enodejanko, petje, govor.
Vse z veseljem pričakujemo. Prostovoljni prispevki zaželjeni.
Torbe za dam«:, v usnju in NYLON kakor potne torbe, aktovke, kovčke, nahrbtnike in denarnice pri
LEDERWAREN
MARKETZ
Celovec, Bahnhofstrasse 16 (Burg)
I.jAtne izdelava in reparaturna delavnica
Zahvala
Vsem. ki so našega ljubega očeta
Franca Smrtnika
posestnika v Kortah
v njegovi težki bolezni obiskovali in ga tolažili, izrekamo‘prisrčno zahvalo. Zahvaljujemo se nadalje vsem, ki so njemu v tako velikem številu izkazali zadnjo čast pri njegovem pogrebu. Posebej se zahvaljujemo preč. g. dekanu Alešu Cehnarju, ki je podelil rajnemu poslednje sv. zakramente. Nadalje se zahvaljujemo č. g. župniku Tomažu Holmarju za spremstvo pri mrtvaškem sprevodu in za tolažilne besede ob grobu. Zahvaljujemo se vsem bivšim izseljencem, ki so prihiteli k pogrebu, zlasti pa g. Jaku Reichmanu za njegove lepe besede, nadalje Karlu Prašniku, ki je govoril v imenu Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške ter g. Valentinu Kavellarju za besede v imenu kapeljških lovcev. Končno se zahvaljujemo domačim in selskim pevcem in vsem darovalcem vencev. Vse pa prosimo, naj se njega spominjajo v molitvi in jim kličemo Bog plačaj!
Korte, 18. XII. 1951.
Žalujoča družina
^trinmwirarriiTOnnwf3H^
CELOVEC C ari n t h i a
Dne 23. decembra ob 10. in 14. uri:
„Gullivers Reisen"
Od 21. do 23. decembra:
„Der Verrat des Surath Khan"
Od 25. do 27. decembra:
„Das Schiff der Verdaminlen"
Od 28. do 31 decembra:
»Liebe in Siiden" (barvni flim)
Peterhof
23.	decembra ob 10. in 14. uri:
„Narzis der unfr. Flieger"
Od 21. do 27. decembra:
„Aut einer Insel mit Dir“ (barvni ttW :
26. decembra ob 10. in 14. uri:
„Der kleine Daumiing"
Od 28. do 31. decembra:
„Liebe an Bord“ (barvni film)
KRIVA VRBA
19. in 20. decembra:
„Der Weg nach .Schanghai"
22. in 23. decembra:
„Die schvvarze Ro*e‘‘
25. in 26. decembra:
„Maria Walewska"
BOROVLJE
22. in 23. decembra:
„Im Zeichen des Kreu/.o
25. in 26. decembra:
„F8hn“
Tečaji za gozdne posestnike
Dež. gozdno nadzor, za Koroško javlja, da bosta v okviru ukrepov za pospeševanje gozdarstva in sporazumno z zbornico za kmetijstvo in gozdarstvo na šoli za kmečko gozdarstvo v Tosehelsdorf-u dva tečaja za kmečke gozdne posestnike, vsak po 14 dni,' in sicer v času od 21. januarja do 2. februarja 1952 in od 4. do Ifi. februarja 1952.
Pozor!
IZŽREBANO ZAVAROVANJE
zavarovalnice
ASSICURAZIONI GENERALI
Pri žrebanju dne 17. XII. 1951 je bik izžrebana vrsta številke
2319
S tem odpade na vsako polico, la ima /goraj označeno izžrebano številko in ki ustreza pogojem žrebanja, zadetek v iznosu 1000 šilingov. ASSICURAZIONI GENERALI Ravnateljstvo za Avstrijo Podružnica Celovec-KIagenfur' I0.-Oktobpr-Stral3c 2.
Tečajev se morejo udeležliti kmečki gozdi.i posestniki in kmečki sinovi.
Stanovanje in prehrano dobijo tečajniki v šoli za kmečko gozdarstvo.
Vsak tečajnik mora plačati kot tečajni pn»-pevek 30 šil. in za preskrbo po 7 šilingov m dan.
Prijave je poslati direktno vodstvu šole »a kmečko gozdarstvo (Waldbauern«chule) v Toscheldorf-u, pošta Althofen in to najkasneje dva tedna pred pričetkom tečaja.
Za božični nakup s« priporoča trgovina
Hans Thomasser
Beljak, Widinanngasse 38
ter želi svojim odjemalcem prav vesele božične praznike
(J)e s el h oži e in m«
Dobra strokovna trgovina končno tudi na obmejnem ozemlju;
RADIO
ELEKTRO
GRAMOFON
Podružnica celovške tvrdke
Jladio %dwi
Največja izbira radio-aparaiov — Vse za elektriko — Popravljalnica-polnitev baterij
Postrežba tudi v slovenskem jeziku
V ŽELEZNI KAPLI 60. (PRIBIL)
KONZUMNE ZADRUGE CELOVEC
(Kosumgenossenschafien Klagenfurt)
Sl.-Peter-Strafte 5
MetaHivarenfabrik Seebach
vorm. I mil Nchcr — Gcs. m. h. H.
ŠT. R UP ERT PRF BELJAKU
Emajlirani poroda i/. Jeklene pločevine cinasta posoda /.a kuhinjo in gospodarstvo kangle za prevoz mleka in cinasto mlekarsko orodje
Rezan les,
pragove, drogove
surovo in impregnirano pri
Katz & Klumpp d <.. i
najemnik FjffllitKl HOlZUfCf k& d z. o j.
I
\ ■ ‘ ...
žaga, obrat za impregniranje, lesna gradnja
želi vsem svojim dobavljaieljem
vesele božične praznike in srečno Novo leto
Emajlirane posode iz tvrdke Scebach kupite najbolj ugodno pri
jfose^ !Bateiits.ch
steklo, porcelan, posoda Celovec, Benediktinski trg 5
Deželni pridelki žito
umetna gnojila, semenja in
krompir	(S ItLllieJt M
O. H. G.
Friedrich Jtutgbouer
VELETRGOVINA Z ŽIVILI
Osrednja poslovalnica: Celovec — Klagenfurt 10.-Oktober-Strafie 28, telefon 17-83 in 33-22
PODRUŽNICE:
•
Velikovec — Volkermarkt, glavni trg 144, telefon 89 Feldkirchen, sodnijsko poslopje, telefon 80 Wolfsberg, Ritzing 48, tel. 370
Celovec, Fcldmarschall-Conrad- Plat z
Krojaški mojster
Jasef JUfimaHH
beljak, lederergasse 20
želi vsem svojim odjemalcem vesele božifne in praznike in uspehov polno Novo leto
Celovec, Vdlkermarkter Strahe 58. telefon 23-43 Popravila motornih vozil, traktorjev in stabilnih motorjev
Vesel božič in veliko uspeha v novem letni
FRANZ
Jhmmoii
uvoz mineralnega olja
Celovec, Stauderhaus
$cam Jlaunig
pekarna na paro in trgovina z mešanim blagom
Celovec, Vdlkermarkter Strasse Nr. 70
(Veiel bo žie in sreono Qk		| 1 i	
Koban Tomaž pd. Šmon Št. Kandolf	Janko Šaler Celovec	Družina Janko Čuden lesna trgovina Bistrica pri Št. Jakobu	Dipl. trg. Milan Breznik in žena Celovec
Družina Kuster Janez pd. Zulechner M o kri j e	Družina Janez Žagar pd. Tomažič Vrdi	Mihi Gabriel gostilničar Š t. J a n ž	Družina Pavlič mežnar Hodiše
Družina Franjo Ogris Celovec	Janko Male gostilna in trgovina S e 1 e — Zgornji Kot želi vsem svojim gostom in odjemalcem, vesele božične praznike in srečno novo leto	Kati in Toni Umek Škofiče	Družina Dr. Franci Zwitter Celovec
Družina Jakob Janežič L e š e — Št Jakob		Družina Pavel Zima Škofiče	Družina Tomaž Dumpelnik Š teb e n
Dr. Matko Schvvanvitzl odvetnik Dunaj	Družina Mirko Kumer pd. Crčej Blato pri Pliberku	Gregor Gabriel Lese	Vsom slovenskim sadjarjem in svojim odjemalcem želi vesele praznike in srečno Novo leto Inž. Marko Polzer drevesničar Št. Vid v Podjuni Za pomladansko sajenje se priporočam z močnimi in odpornimi drevesci po ugodni ceni
« Družina Lovro Kramer pd. Janšej H o 1 b i Č e	Kristi Lajčaher Kotmara ves	Družina Rainer Valentin pd. Vran •	Log	
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi Martič Filip trgovina v B i 1 Č o v s u vesel božič in srečno novo leto 1952	Družina Joško Piček Sekira Otok	Družina Kunčič Tomaž Spodnja Kneža	Rado Janežič urednik Celovec
	Družina	Družina	
	Franc Aichholzer ravnatelj Spodnje Dobje	Kompoš Tevžej mlinar Plašišče	Josip Lesjak Himmelberg
'4* Družina Mohar—Griiblacher Š k o c i j a n	Družine Dersola — Urbajs pd. Šmonk Dole Rožek	Vsem cenjenim odjemalcem gostom in prijateljem želi vesele božične praznike ter srečno novo leto Janko Ogris trgovina in gostilna v Bilčovsu	Družina Lutnik L a b u d
Družina Martin Berger pd. Pintar Sekira	Družina Robinik Franc H o m Zg. Trušnje		Lovro Potočnik Celovec — Pliberk
Šimej Martinjak in žena gostilna „Simej“ * v Narodnem domu v Št. Jakobu	Družina Šimen Gros Š t. P e t e r na Vašinjah	Družina Jurij Pečnik Podjuna	Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem koroškim Slovencem posebno izseljencem — želi Martelak Ivan Slov. Javornik Slovenija t	1
Tomaž VVastc pd. Rup Grubštanj	Abujeva družina Zahomc	Družina , \ Dr. Mirt Zwitter Celovec	
Kordeževa družina H o 1 b i č e	Viktor Bevc čevljar Celovec, Getreideg. 1 Se priporoča za izdelavo novih čevljev in popravila. Solidna postrežba — zmerne cene	Družina Bašnik Egidij Č a b o r č e	Družina Blaž Singer Celovec
Družina Tomo Kupper Velikovec		Družina Hauptmann Andrej Železna Kapla	Jurij Vidonig Celovec
Družina Danilo Kupper Gradec	Družina KruSic Andrej pd. Motij Novo selo	Družina Krasnik Matevž pd. Blatnik Št. J a n ž	Družina GABRIEL gostilna, žganjarna in stiskalnica sadja Lese pri Št. Jakobu
Družina Maks Kaki uradnik Loga ves	Družina Dr. Sienčnik Doberla vas želi vsem znancem srečno Novo leto	Družina Lapufi Florijan P o d sin j a ves	
vAV
r()tud bažie in Mena Olaaa leto keliha
Smojeva družina
Spodnje Borovlje Ledenice
Družina
Čimžar Mirko
Čahor če
Družina
Prašnik Kari
Celovec
Smrtnikova družina
Korte
Hranilnica
posojilnica
Velikovec

Družina
Valentin Kelih Lobnik, Železna Kapla
Hobjanova družina
Loče pri Št. liju
Franc Steši
Pin j a ves
Aichholzer Janez
pevovodja
Loga ves
Dr. Tone Jelen
D u n a j
Male Pavel
Sele Zgornji Kot
Družina
Gabriel Janko
Breg pri Rožeku
Družina
Janez Weiss krojaštvo
Št. J a n ž
Družina
Zdravko Hartinann
Korte
Dr. Franc Petek in družina
Velikovec
Rutarjeva družina
Kotmara ves
Sramaičnikova družina
Zgornja vesca
Maksimovič Živko
Kotmara ves
Družina
Reichmann
pd. Linčej
Moščenica
Cimžar Joško trgovina
K o t m a ra ves
ivl f i'X- ŽOfeJOlF
Dr. Kr. Pušnik
živinozdravnik
Št. Jakob
Franc Legat
/	Podgorje
Družina
Krušic Janez
krojač
Sekira
Sablatnik Joško
kovač
Semislavče
Družina
Janez Miklavčič
izdelava ceinetnih izdelkov
Gorinčiče pri Št. Jakobu v Rožu
Prangurjeva družina
Zmoti č e—Brnca
Družina Lombar
Cirkovče
Petrova družina
Zahomc
Jožef Wurzer gostilna in trgovina
Ž o p r a č e
Kovarjeva družina
Št. Jakob v R.
Nežmanova družina
Bistrica na Zilji
Gostilna
MARICA
Loga ves
Družina
Franc Hanin
Cirkovče
Ilanzi Schwann
pd. Mežnar, lovec
Loga ves
Janez Miki
P e č n i c a
Opetnik Gregor čevljarstvo
Pliberk
Mička Košat
Dunaj
Biceljnova družina
na Rutah
pri Bistrici nad Pliberkom
Družina
Vinko Grdblacher
pd. Hofovc kmet
izdelava strešne opeke iz cementa, kletarstvo sadjevca
Deščice, Vrba
Anton Štober
kovaški mojster
Konatiče Weniberg
Družina
Kolenik
Š m a r j e t a pri Pliberku
Kmetijska zadruga
Bela — Železna Kapla
Družina Poglič
pd. Požarnik
Spodnji Breg
Čebul Jernej
učitelj v pokoju
Kamnik
Jesenikov!
v L i p i nad Vrbo
Prhovceva družina
t
v P o d n u
Milka Wieser
Marenberg
Slovenija
Družina
Kanzian Maks
R o ž e k
Družina
Pavli Zima
P u 1 p a č e
Čemernjak Frančiška
T e h a n č e
Družina
Kori Perč
Holbiče
Družina
Uršič Martin
Potok Št. Peter na V.
Jakob Morak in družina
Ribnica, St. Peter na V.
Peter Štornik prevoznik
Družina
Št. Jakob
Nolti Černič lestna trgovina
L o g pri Vrbi
Družina Hartman
Lib u č e
Družina
Franc Prusnik
Lobnik, Železna Kapla
Družina
Družina Žele
Dob pri Pliberku
Anton Knez
Lobnik. Žel. Kapla
Potočnik Štefan
tesarski mojster
Pliberk
r()esel b&žie in sre en o Ol&ao Lete želite



(/uAriffye£au^ mMtHrm-m*
CELOVEC
FRANCE RUTAR
TRGOVINA 1	za
elektrotehniko, kolesa, železnino, orodje, štedilnike, peči, sodje, šipe, barve, papir, šolske in pisarniške potrebščine
Tel. 20.
Doberia vas
Vsem našim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto želi najstarejša koroška trgovina z železnino
JOHANN EINICHER
M S m «*» KI t • H II IN t E S EUSCHMT
KlAI ENIH NT
EISENHOF trgovina Krantorgasso 2
ustanovljena 18-17 skladlida LastonstraBo 19
Železo in železnina vsake vrste hišno in kuhinsko orodje
peči in štedilniki
Kosarjeva družina gostilna
Sv. Lucija
Manci Stornik
L e š e
Tonče Schlapper
Celovec
Družina
Možina Jožef
Dob
Družina
Maček Ignacij kolarstvo
Pliberk
Družina
Anton Gabriel
kolarstvo	b
Št. J a n ž
Družina
Krmarjeva družina
Pleiivc
Nachbar France
inšpekcija Jadranske zavarovalnice C i r k o v č e
Družina
Anton Gril
Košutnik Tomaž
Globasnica
P1 a z n i c a
Janahova družina
Reka pri St. Jakobu
Janez Egartner
S v a t n e pri Št. Jakobu
Družina Kačnik pd. Jogr
Mala v e s - Škocijan
Kolenik Janez.
Simon
Borovlje
Markova družina
B r n c a
France Wemlk
gosp. svetovalec Slovenske kmečke zveze
Celovec
Družina
Andrej Lajčaher
mlinar
Tvrdka Fritz Erich
tkalnica
Pliberk
Kotni ar a ves
August Salran
trafika
v Bilčovsu
Družina
Miratr Mojžft
Prenar
Andrej Mičej ščetar
Št Vid v Podjuni
Družina
Blato
Stefan Martin Gutovnik
Š m a r j e t a

Opetnik Blaž
krojaštvo
Rožanova družina
Prebije
Pliberk
Družina
Kos Janez
Š m a r j e t a
Boštjančič Pavel kovač
Družina
Apovnik Janez
Zdovc
Branča ves
Senčni kraj
Radio
Sommer in Madritsch
Pliberk
Prosekar Tomaž
pd. Razaj
Plešivc
Družina Besser
Račič?, St Petar na V.
Kal/ Joško
Bošank
Družina Sienčnik Hojnik
Družina
Srienc Stanko
M o k r i j e
Žvabek
Hutter Janez
slikarstvo
Dob
Družina
Morth Franc
Družina Kušej
Srienc
Pliberk
Družina
Bistrica
Družina
Košutnik France
nameščenec
Globasnica
Krušic Franc pd. Rupi
V e 1 i n j a ves
Blato
Slemnik Olga
Zagrad — Prebalje
Janez Jernej
Š t. V i d v Podjuni
FRANC LEDERER
St. Jakob v Rožu
izdelava strešne opeke in cementnih izdelkov vseh vrst
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Mdbelhaus Rudolf Slama
CELOVEC, KLAGENFURT, ST. VEITER STRASSE 15
-:fc>
(Deiel beži e in i tečne Qflei%& tete želife ^4^
RADLMAYR
Preproge, pregrinjala blago za pohištvo, posteljnina in namizni prti
BELIAK-VILLACH. POSTGASSE 3
RESTAVRACIJA
^VolkskeHer
CELOVEC
Harmonike / Gramofonske plošče Pihalni insirumenii > Radio-aparafi
JHuslkhaiu ^Ce^ijelh
CELOVEC, BURGGASSE 23 poleg Spiha
Vsa popravila
Vesalc božična praznike in srečno noro leto želi
RICHARD SCHERZER
gradnja p roče I j in ključavničarstvo
CELOVEC, PRIESTERHAUSGASSE 3
Družina
Franc Kovačič
strojno mizarstvo
Podj erbor k
Hanzi Schwann pd. Mežnar, lovec
Loga ves
Družina
Kuse j France
trgovina
Šmihel pri Pliberku
Trgovina Renko Borovlje
žeti vsem znancem in prijateljem prav vesele praznike in srečno novo leto 1952
Družina
Franc Uršič
kmet
*ntwrv
Loče
Družina Borovnikova Borovlje želi vesele praznike in srečno novo leto
Družina
Matevž Bainer
lesni trgovec
Loga ves
Družina Vavti Hanin
Šmihel pri Pbberhv
Družina
Jože, Serajnik pd. Serajnik
S v a t n e - Podrožčiea
Družina
Mihi Einšpiler pd. Crnerj
Zgornja vesca
Družin« y
Kajžnik-Strelc
8 v a t n e - Podrožčka
Družina
Galob-Trupr
Zgorn je Tehanče—M a I o Š č e
Hranilnica in posojilnica Glinje ielt vsem članom m vlagateljem vesel božič in srečno Novo leto N ačelstvo
Družina
Rudolf Slavko Rudolf
Bistrica nad Pliberkom
Družina
Jurij Dragašnig mlinar
Vinar« 10 Vrba
U rabinova drniina
Otož
Inž. Čistimir Bauer
Tresnja ve* v Zilji
Loiz Baumgartner in Žena
Št. Jakob v R
Hauptmanov« družin«
Otož
Družina
Groblacher-Martinov«
na T r e b i n j i — Št. lij
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem znancem in pri-teljem
Družina Turk
Resnica
Krebs Karl
Borovlje
Brežjak France
Celovec
Vsem znancem, pevcem in pevkam
želi vesele božične praznike in srečno novo leto
SIMEN WRULICH
pevovodja
Radiče
Popi Trap
Kosinova družina in Hubert Ferčnih
Celovec
Sveče
Družine
Družina
Mihael Schleiehe*
Loga ve*
Maks Nachtigal
Celovec
Bruno BI arnik
Borovlje
Naci in Angela Spendir
Št. Ilj
Družina
Rulic
pd. Tomažič
Kocu ha
Družin«
Miro Miškulnik
Podjerberg
Družina
Franz Schnabl
trgovina
Celov«o-Sl. Rupert
Maisengasse 1
Družina Kere
Bela. Zel. Kapla
Družina
lirch Olipic
Trnje
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Štefan Andrecs
trgovina železnine CELOVEC, KARFREITSTR. 9
HAAS & CO.
Elekiro - naprave, za luč in moč, elekiro - orodje vseh vrst, -motorji, radio, gramofonske plošče
CELOVEC, BAHNHOFSTRASSE 3
£iswfi<4
B R AT J E MICHORL
posetnika: H. & P« ŠTERN AT
na debelo trgovina Železnine na drobno BELJAK, GLAVNI TRG
(Veiel l%ožie in $ te ene Ofleos hi e žeiijs
Radio ifchmidt
želi vsem svojim odjemalcem vesele praznike in srečno Novo leto
Najceneje proizvajamo:
popolne mlatilnice s širokim bobnom in popolnim
čiščenjem................»il 11.950——
puhala za seno:
za rezanje in spravljanje sena,
slame in silirane krme • • • šil.	5.300*—■
hišne mline:
za koruzo, žito in
pšenično moko • • » • • šil. 2.525.—“'
mline-drobilce:	. . . «1.	580.—
motorne kosilnice:
motor s 5 — S PS . . . . šil. 9,600.—
Michael Mavers Wwe.
izdelava kmetijskih strojev DEUTSCH-LANDSBERG
Hermann Pinter
uvoz - veletrgovina sadje, zelenjava, južno sadje, živila, konzerve
Celovec
Rennplatz 4, telefon 13-84
Jeane Cifan
vdova
trgovina južnega sadja
CELOVEC. KARDINALSKI TRG 7
Vodilna hiša usnjenih izdelkov
Veit Miihlbacher sen.
CELOVEC
Rainerhof

KARNTNER
*--»> ■- > * •<*,, M U'„ Ml i*. »
DRUCKEREI
D E R KARNTNER DRUCK- U N D VERLAGS-GESELLSCHAFT M.B.H.
CELOVEC
VIKTRINGER RING 28, TEL. 30-90,’ 20-05
Friedrich
Lennesehmldt
telefon: 14-13
CELOVEC, HERRENGASSE 6
Redni avtopromet:
Dunaj — Celovec Celovec — Lienz
Jean*
£iegt
Mestna garaža in delavnice, oddaja bencina in diesel-olja
Celovec
Volkermarkter Ring 14
Hranilnica in posojilnica Borovlje
vsem članom in vlagateljem vesel božič in srečno Novo leto
t
Načelstvo
IVAN LOMSEK
zaloga strojev, šivalnih strojev, koles in drugo blago
Zagorje — Dobrla ves
Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem koroškim Slovencem
Demokratična fronta delovnega ljudstva
Dckrajinski odbor
Vesele praznike in mnogo kulturno-prosvetne razgibanosti v novem letu vsem Slovenskim prosvetnim društvom, pevskim zborom in vsem prosvetašem ter ljubiteljem slovenske prosvete želi
•	, i
Slovenska -prosvetna zveza
Vsemu kmečkemu ljudstvu, vsem funkcionarjem in zaupnikom vesel in zadovoljen božič in pridelkov obilno leto 1952 želi
Slovenska kmečka zveza
Pokrajinski odbor
Vesel božič ter uspešno l^Iovo leto želi slovenski in avstrijski antifašistični mladini na Koroškem
Pokrajinski odbor Zveze slovenske mladine
Pokrajinski odbor Zveze slovenskih žena
želi vsem znancem, materam in ženam Slovenske Koroške vesel božič in srečno Novo leto.
Zveza slovenskih zadrug
r. z. z o. j.
Celovec, Pavličeva 7, telefon 21-29
želi vsem .včlanjenim zadrugam, njihovim odborom in članom vesele božične praznike in uspehov polno leto 1952!
Hranilnice in posojilnice. Kmečke gospodarske zadruge in Živinorejske zadruge, bodo služile tudi v novem letu 1952 gospodarskim koristim našega ljudstva z vsestransko gospodarsko dejavnostjo!
Postani zadružnik in član naših zadrug, s tem boš izboljšal svoje gospodarske uspehe v novem letu 1952!
Vsem bivšim sotnpinom-izseljen-cem želi vesele božične praznike in srečno Novo leto
Zveza slovenskih izseljencev
Vsem svojim članom želi zadovoljne božične praznike in srečno Novo leto
Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške — Glavni odbor
Vsem bivšim političnim pripornikom, obsojencem in vsem žrtvam fašističnega nasilja želi vesele božične praznike in srečno Novo leto
Slovenska sekcija bivših političnih internirancev in obsojencev