Insorati so sprojomajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr. čo se tiska enkrat, 12 kr. če so tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspo-dicija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
Vredništvoje na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . .
40
Političen list n slovenski narod.
V	administraciji velja:
Za eelo leto . . KI gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 8 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Izhaja vsak dan. izvzemši n delje in praznike, ob '/jO popol'
Nasledki liberalizma.
Kolikorkrat izide zlato solnce, tolikokrat p kaže nam v novi luči pogubljivo in škodljive nasledke židovskega liberalizma, ki je, kakor nekdaj bog Saturn lastne otroke. svoj lastni sad žreti začel. Pri vsem tem pa liberalcev še dandanes ni sram trditi, da se nam je za vse dobro edino le liberalizmu zahvaliti, vse hudo in kar jo slabega na svetu, pregrešili pa da so konservativci. Ti ljudje na vsa usta trdijo, da so železnice, brzojav, in druge novodobne iznajdbe sad njihovega truda, kakor da bi pred liberalno ero ne bilo železnic, telegrafa, cvetoče kupčije in trdno obrtnije. Kakor iz enega roga čuje se povsod ena in tista pesem: zmešnjava je bila pred nami, zmešnjava mora biti za nami, in žalibog, da je še zadosti neumnih ljudi, ki takemu kričanju verujejo. So sicer to le tisto vrste ljudje, kojili mišljenje le toliko daleč seže, kolikor ravno oko polju, ki se danes vže več ne spominjajo, kaj je bilo včeraj, in jih čisto nič ne briga, kaj bo jutri iu zakaj tudi ne? saj je tako prijetno druge za-se misliti pustiti. „Kakor Bog da", pravi Bošnjak, kadar se mu nepremagljiva zapreka pred noge zavali, in oprtemu na tako občinstvo je liberalizmu pač prava igrača povsod kolikor toliko vkore-niniti se, in če mu množice tudi ne pojo ravno na glas svoj „hozana", kakor se je to še pred desetimi leti godilo, pripoznavajo ga vendar le še vedno iz navade.
Žalostni neredi po Ogerskem in Hrvaškem potisnili so nam pero v roko. Kdo, ki se koli-kaj s politiko peča, nam bode odrekal, da niso krvavi protižidovski vstanki po Madjarskem in še bolj žalostni in vsega pomilovanja vredni upori hrvaških kmetov proti Židom in madja-ronom pravi pravcati sad madjarskih liberalnih zakonov? In odkod toiiko uporov po vseh krajih? Oče vseh je brezverni liberalizem. Mi nikakor nismo Židom odurni zaradi tega, ker so ravno židje in ne kristjani, mi jih le no maramo iu ne moremo zaradi njihovih vsemu svetu in celemu človeštvu pogubljivih djanj. V minulih tridesetih letih so je pa ravno vse storilo, Židom po postavnem potu polje njih delalnosti še bolj zrahljati. Žida barantija in obrtnija živi, ker mu ni treba o potu svojega obraza od zgodnje zoro do poznega mraka trdo delati, temveč si dostokrat na mehkem stohi v pol ure več zasluži po svoji špekulaciji, kakor naj-trdneji kmet v pol leta iz zemlje izorjo! Ozrimo so pa na postavodajalno polje zlasti poslednjih dvajset let, in videli bomo, kako so liberalci postavo za postavo ,.kovali", ki je le Židom in zopet lo Židom na korist bila. Delali so liberalci ravno tako, kakor bi druzega nič ne bilo potrebno, kakor vse druge reči veliki barantiji, veliki trgovini in velikemu obrtu podredjiti. Kakor povsod, tako je tudi tukaj manjkalo prave mere in enostranstvo porodilo je odmah svoj
sad. Pod krinko povzdige kupčije in obrtnije, pod krinko povzdige narodnega gospodarstva krpali so liberalci postavo za postavo, ki jo komaj iz lupine izlezla, kapitalizem toliko oja-čila, da si je koj na to veliko množico delavnega ljudstva, d;i! še več, še celo celo države podvrgel. Dokler je kapitalizem v lupini, ki se trgovina in obrtnija zove, tičal, bil jo blago-tvoren in plodonosen toliko posameznim, kolikor celim državam. Odbacnivši pa lupino, postal je pogubljiv, oprt na postave, ki so mu jih liberalci skovali in skrpali. Sistema državnih dolgov, ustanovljenje velikih delniških zadrug (naj bi ne bile nikoli goljufnc, ali...!), agiotaža na borsi,. neomejena postava nasproti oderuhom, kaj pa je vse to druzega, kakor podredjenje cclega organizma socijalnega življenja pod gospodstvo kapitalizma! Kdor ima denar, ta ima moč, ima čast, ima prednost povsod, in ta vlada svet!
Pred kapitalom se pa tudi klanja dandanes cel svet; kapital je, kakor že rečeno, pravi malik liberalnega sveta. In nasledek tega? Obožanje posestnikov, obrtnikov in države, nasproti pa nezmerno bogatenje borsnih špekulantov. Tako n. pr. si Madjari po takem liberalnem postavodajalstvu v 15 letih niso več kakor malenkost poldruge milijarde državnega dolga na glavo nakopali, zraven tega pa skoraj tretjino nekdanjih posestnikov večili in manjših po svetu pognali. Enako se je godilo vsem ovropojskim državam bolj ali manj hudo po veči ali manjši meri osnovanih in izdanih liberalnih postav. Zdajni finančni ministri, ki morajo le gledati, kako obresti za ogromne državne dolgove vkup spravijo, so res milo-vanja vredni in sicer toliko bolj, kolikor več srca za blagostanje državljanov imajo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. sept.
Avstrijske dežele.
Avstrijski cesar in španjski kralj prišla sta v ponedeljek v Bruk ob Litavi.
Praga, 18. sept. Nadvojvoda Ludovik pride jutri sem cesarici Mariji Ani čestitat k 80. godu v imenu cesarja.
V torek so zvezdoznanci imeli tretjo in zadnjo sejo letos. Sprejeli so 9 novih udov in za zborovanje leta 1885 volili Cienevo. Potoni so bile dopolnilne volitve v predstojništvo za dobo 4 let. Potem so bila znanstvena predavanja. Ko je bil dnevni red končan, zahvalili so se c. k. vladi oziroma naučnemu ministerstvu, akademiji znanosti in vsem tem, ki so jim za čas bivanja prijaznost skazovali in predsednik je s tem sklenil zborovanje. — Pri gostiji na dunajskem Golovci dajali so zvezdoznanci novo iznajdeuim planetom imena. Planet št. 234, ktorega je iznašel Peters v Kielu, je dobil ime ,.Barbara", št, 229, ktorega je našel Avstrijanec Palisa, se ima imenovati „Adelinda", št. 231 „Vindcbona" in št. 225 „Henrietta".
Iz Unca, 18. septembra. V deželnem zboru je predložila vlada dvoje načrtov postave
in sicer zarad vstanovo posredovalnih ura za spravo med prepirajočimi strankami in d kar se tiče porabe nejavnih žebcev. Voli se potem pot odsekov, kterim se izročo predloge. Zbor sklene potem povodom veselega dogodka v cesarski rodovini, da se vstauovi 10 štipendij po 84 gld. za gojence v deželnem zavodu za gluhoneme in da se ima dati vsako leto 200 gl. zavodu za preskrbovanje slepih ženskih v Lincu. Prihodnja seja jo v petek.
V deželnem zboru v Galiciji je bral deželni glavar telegram iz cesarjeve kabinetno kancelije, kjer se cesar zahvali za voščila deželnega zbora povodom veselega dogodka v preslavni cesarski rodovini. Potem so volili odbore in nadaljevali verifikacije volitev.
Iz Ivo ca, 17. sept. V današnji seji deželnega zbora so bile na vrsti volitve in preskušanje volitev. Vprašanje zarad ljudskega šolstva bode poglavitno delo letošnjega zbora, Zoper znano misel v deželnem odboru, ktero podpirajo konservativci, bodo nasproti stopili naprednjaki in poprijeli se ideje, ktero zastopa Romanovič, da bi se namreč dolg za zemljiško odvezo spremenil in tako bi bilo mogoče veliko storiti za ljudske šole, a ne bilo bi treba deželnih stroškov zvišati. Minister baron Ziemial-kovski je dobil odpusta 14 dni. Prebral se je dopis c. kr. namestnika na deželni odbor. Svitli cesar se zahvalijo za voščilo o priliki rojstva nadvojdinje Elizabete in pristavijo milostno, naj se nikar no trudi posebno poslanstvo do cesarskega dvora, ker cesar ne morejo naprej povedati, kedaj bi mogli sprejeti to poslanstvo. Groholski je tedaj nasvetoval, deželni glavar naj se pooblasti, da v imenu zbranega deželnega zbora pošilja Njiju Veličanstvoma in prestolonasledniku telegrafično svoja prepo-nižna voščila. Volijo se potem tajniki, kvestorji, revidentje in potrdijo se volitve. Zastran dveh volitev sta se oglasila rusinska poslanca An-tonievicz in Romanczuk. Iver vendar nista navedla dat, ki bi zavrgle volitev, bilo je obojo volitev potrjenih.
„Voliko poklicanih, pa malo izvoljenih" se v pravem pomenu besede lahko na dunajski magistrat obrne glede odlikovanj o priliki d o vršen j a nove mestne zbornice. Župan Uhl jih je napisal dolgo vrsto takih, ki so sami sebe vredno šteli, ter se tudi še kakega križca, baronstva ali kaj enacega nadjali, kakor „Pokrok" ve. Namestništvo jo imenik jako skrčilo, ter ga tako obrezanega ministerstvu predložilo, ktero jo pa zopet za pero prijelo i u vse druge iz imenika zbrisalo, da je le pri zgradbi delajoče osobje ostalo. Tako sta mesto zaželenih križčev in baronstva župan l lil in njegov namestnik, dr. Prix, le najvišjega priznanja deležna postala. Posebno fakcijozui levičarji so bili menda mnogoštevilno v tistem nesrečnem imeniku zastopani in vsi so propadli.
„Pokrok" piše o žalostnem stanji tkalcev v Krkonošah (Riesengebirge). Tamkaj, kjer jo pred 20 in 25 leti vladal še očividen blagostan, sedaj siromaštvo iu beda na vrata trka, da se Bogu usmili. V tistem času, ko svet še ni toliko bombaža poznal nogo danes, sejali so češki kmetovalci, osobito po severnih krajih, mnogo lanu, ki so vsega v platno po-delali. Platno so za lepo novce prodajali v Rumburg. Odkar so pa kapitalisti jeli tovarne za bombaž graditi, poplavili so s cenejim bombažem celo severno Cesko, lanu se je od leta
do lota manj pridelovalo, ker se je platna manj prodalo in tkalci, ki so poprej večinoma lastne pridelke tkali, morali .so so sedaj tovarnikom podrediti, ako niso hoteli rok križem držati. Zaslužili so na teden po 2 gld. Sedaj se jim je pa še ta skromni zaslužek toliko skrčil, da le še tisti, ki so jako marljivi, na teden po eden goldinar in štirinajst krajcarjev zaslužijo. Kakor pa že navadno, da so posebno reveži z otroci bogato obdarovani, si lahko mislimo, v kako žalostnem položaji pač te uboge družine žive. Poprejšnja leta porabili so se otroci in slabotni starčki za prejo, za vitje preje in druga postranska dela, tako, da je za-sl.užek rodovine vendar le svoje 4 do 5 gld. na "teden dosegel, ako sta vsaj dva tkala, sedaj je to vse odpadlo, kajti preja vže pride iz tovarne za tkanje pripravljena, in stari ljudje so mnogokrat prisiljeni za beraško palico prijeti in stopiti s trebuhom za kruhom, da se prežive.
Staro- in Mladocehi so si zopet v laseh. Prepiri za stara zahtevanja, ktera so svoje dni v deklaraciji vže odložili, so se zopet razvneli. Obe stranki jeli ste se tudi za ranjkega Havlička puliti, čegav naj bi bil. Ker tedaj ni bilo ne Mlado- in ne Staročehov, temveč le ('"hi, ki so se pod Havličkovo in drugih zasluženih mož trobojnico za domovinske pravice potezali, narod budili in ga navduševali, in od tistih se v. č. gg. kanonik Štule in rektor univerze Tomek živita, ki sta bila s Havličkoin velika prijatelja, pač ni težko uganiti, kteri stranki bi se Havličekprišteval, ako bi še živel.
Iz Pečuha, 17. sept. C. kr. Visokost, nadvojvoda Jožef je prišel včeraj k jesenskim vajam deželne brambe in se je nastanil v škofovi palači. Danes so bile velike vojaške vaje, pri vajah je bilo 4000 mož in topništvo.
Vnanje države.
Iz Itima, 18. sept. Časnik „Moniteur" pravi, da ni res, da bi bil papež pritrdil zadnji verski postavi na Nemškem. (Gl. včerajšnji telegram. )
»Germania" prinaša iz zanesljivega vira, da so sr. Oče v popolnem soglasji s skoti, ne priznajo v principu postavnih določil, za sedaj dovolili, da se sme prositi za dispens, kar se tiče izobraževanja duhovnov v preteklosti. Vendar s tem se izključuje, da bi se kaj enacega potrpelo tudi v prihodnjič, ako obstanejo še inajeve postave.
Kakor nekdaj ob času konventa, tako se godi sedaj v francoskih vladnih krogih. Nadzorstvo v vojski ob rudeči reki ima civilni komisar Harmand in ta je odstavil višega generala Bouet-a. V Tonkin pojde 900 mož 20. sept. in 1800 25. sept. Oba oddelka imata priti istočasno v Hai-fong. Dokler ne bode pomoči, ne bodo drli naprej proti Sontaju. Fran-cozje imajo 18 kilometrov do Sontaja, a zarad poplavljenja ne morejo naprej. Topovi, vzeti vojakom „črno zastave", se večidel od zadej bašejo.
Francoska roi/alistična stranka
je soglasno grofa Parižkega za pravega in edinega naslednika grofa Chamborda proglasila ter sedaj namerava sklicati kongres, na kterem naj se bo grof Pariški kot prestolni dedič javno proglasil. Ta proglas bi potem vsi monarhistični listi prinesli. Tudi Chambordova vdova s svojim sorodstvom pripoznala jo grofa Parižkega za bodočega naslednika na Francoskem kraljevem prestolu. ,,Gazette de France" pravi: »Konservativna Francoska čaka in se raduje v pri-poznanji tistega moža kot svojega postavnega voditelja, ki mu je bila tolika sreča, da je na kraljevih prsih slonel, in Francoska zaupa v njegov značaj, njegovo trdno voljo in domoljubje."
Francoski grof Albert de ISlun pisal je svojemu prijatelju /trot/rani za royaliste, v kterem protirevolucijo kakor podlago bodočnosti povdarja. »Mi hočemo, tako pravi grof, krščansko vlado, ki bo cerkvene pravice spoštovala, pravo svobodo podpirala in pravice vsakega posebej kakor tudi vseh skupaj branila. Mi zahtevamo socijalno postavo, ki bode družini varovala njeno prostost in .obstanek; mi zahtevamo prestvarjonje in preosnovanje narod-
nega dela, ki bode pravično tako mojstru, kakor učencu in to za to, ker so bo na mir in pravico opiral. Vsega tega nam sedanja vlada dati no more, kajti ona zaničuje božjo postavo, preganja Cerkev ter Francosko poginu nasproti tira.
Rummiija vtrdila bode svojo prestolnico Bukarešt in bode jutri 19. t. m. javna dražba za dovoz opeko, kar jo bo pri zgradbi tvrdnjave potreba. Vojaški inženirji r i saj o topo-grafične načrte okolice bukareške. Svoje dni so časniki glede tega zagnali velik krik, češ, tvrdnjava bukareška obrnila bode svoje rogove proti Avstriji, danes so za to nihče več ne zmeni — saj smo z Rumunci — prijatelji (?).
Evropa proti 11 asi j i je najnovejša glasilka, ki so jo nepokojni politiki med svet razdali. Na prvi pogled se navadnemu človeku tudi nekako tako vidi; kajti, da se oboroženi svetovni mir ohrani, združile so se Avstrija, Nemška, Italija, Spanjska, Srbija in Rumunija proti komu drugemu, kot — Rusiji in Francoski. Kdor ima čas, naj pa premišljuje in takoj na prvi pogled se mu bodo oči odprle, pri čem da je. V Berolinu in na Dunaji, v Petrogradu in Parizu, povsod se trdi, da vele-vlasti ničesar bolj ne žele in ničesar bolj ne potrebujejo, kakor ravno miru in vendar se na iztoku in zapadu tvrdnjave grade, železnične mreže razširjajo, vojaki kupičijo in vse to, da angelj miru ne bo iz dežele zbežal. Bismark je res skoraj vso Evropo skupaj zbobnal. da bi so pred Francosko in Rusijo obvaroval, koliko bo pa od te »zbobnane lige" o času potrebe skupaj ostalo, je pa druga reč! In te hočemo pričakovati, saj nas le še nek ter i meseci od velikega trenutka ločijo.
Ha sija ima za 1512 milijonov rubljev papirnatega denarja. Od teh ga 880 milijonov rubljev leži v državni banki, in 1132 milijonov rubljev ga je pa med ljudstvom.
Iz Haag-a, 17. sept. Danes je kralj otvoril zbornico. Prestolni govor pritrjuje, da so razmere do vnanjih držav povsod prijazne. Vojska v Atčinu (vzhodni Indiji na otoku Sumatra) zahteva resnega napora. Mnogo nezgod je zadelo vzhodno Indijo. Zadnji potres pri .Javi je bil strahovit. Vendar dobrodelnost se lepo razodeva, vlada in ljudski zastop hočeta skupaj delovati, da se vse zapreke premagajo. Vlada se ozira na nasledke za naselbino Cura<;a-o, ako se predore ožina pri Panami. Zbornici boste dobili načrtov postave, da se znižajo prihodki in da se vpelje nov kazenski zakon. Kraljeva komisija ima nalog, da to izvrši. Zbornicama bode pred vsem potreba v roke vzeti indijski budget za prihodnje leto. Tukaj manjka 131/2 milijonov, tedaj 3,200.000 višje kakor v pretečenem letu. Kolonialni minister je rekel, da noče indijskih financ boljših naslikati, kakoršne so v istini, in kakor se kaže, tudi za prihodnost. Pri samoprodaji kave in kositra na Sumatri in Javi gre na zgubo 0 milijonov, ker se dobiček iz pridelovanja kave ravna potem, kaka je letina za kavo po drugih deželah, ki je pri-deljujejo, vzlasti v Braziliji. Danes, ko ste bili zbornici slovesno otvorjeni, oglasili so se socijalisti. Zbrali so se ter zahtevali splošno pravico glasovanja. Po ulicah, koder je peljala kraljeva pot, prilepili so listkov z napisom: »Splošno pravico za glasovanje!" Policija jim je za petami.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 19. sept. Odkar se Slovenci zavedamo, da smo narod in da moramo imeti enake pravice z drugimi narodi, se poganjamo za veljavo slovenskega jezika v vradnije in v javnost. V to svrho delajo vsi slovenski listi in zahtevajo, da vsakteri, ki hoče, da mu narod zaupa in izroči kterokoli poslanstvo, priseže na zastavo: občna veljavnost slovenskega jezika po Slovenskem. V prvi vrsti bi morali postavodajalni zbori vzgledno ravnati, ker v njih sede sedaj že slovenščine večinoma popolno zmožni zastopniki, kterih dolžnost je,
vsestransko dobrodejno vplivati v dosego narodnih pravic in njihovega vresničenja.
Kterega radoljuba ni razveselilo, ko jo bral pred kratkim časom poročilo, da je začel kranjski deželni odbor slovenski vradovati? Starejši slovenski dnevnik je, naznanjajoč ta spremen, pokaral knezoškofijski ordinarijat, meneč, *) da se pri njem preveč nemški vraduje, in mi mu tudi nismo zamerili zavoljo te opazke. Ne vemo, s kom jo omenjeni list v bližnjem sorodstvu, ali s knezoškofijskim ordinarijatom ali z ljubljanskim magistratom; lepo bi vendar bilo, da bi na oba strogo pazil. In je mar pri ljubljanskem magistratu, kar se tiče slovenskega vradovanja, vse v redu in hvale vredno?
Zbor, v kterem sede taki odlični narodnjaki. kakor v ljubljanskem magistratu, bi so moral pred vsem odlikovati v tem, kar se tiče slovenščine, in v tem oziru tudi napredovati. Hvale vredno je, da seje magistrat potegnil za pravice slovenskega jezika v mestnih ljudskih šolah in ga z dovoljenjem deželnega šolskega sveta vpeljal kot učni jezik v vseh razredih; spodobilo bi se bilo, da bi so bil naznanil ta odlok tudi v slovenščini šolskim ravnateljstvom, ne pa v nemščini, kakor se jo storilo z inti-macijo dne G. avgusta t. 1.
Po pravici je neki neslovenec pri mestnih šolah, zvedši po nemškem dopisu to spremembo, rekel: Tako slovenski magistrat sam sobo smeši; ako od nas zahteva slovenščino, naj sam poprej lop zgled daje. —
Res je, da se je vlansko leto dovolilo vradniku, ki poroča o šolskih zadevah, da še sme nemški vradovati; to je že prav za nekoliko časa, vedno tako bi pa ne imelo biti.
Sliši se, da nekteri vradniki pri sodnijah po zadnjem ukazu pravosodnega ministerstva zdelujejo doma akte z besednjakom v roci. Prav tako, zakaj bi se pa tudi drugod ne odpravila slovenski jezik moreča zložnost! B.
Ig pri Ljubljani, 18. sept. Tri leta je že minulo, odkar je v naši farni cerkvi daroval prvikrat nekrvavo daritev sv. maše ranjki g. Strumbelj. Mislili smo, da nove maše ne bo-donio imeli kmalu. A človek obrača, Bog pa obrne. Ravno preteklo nedeljo, 16. t. m., je bila zopet enaka slovesnost v naši krasni farni cerkvi. Daroval jo prvo sv. mašo g. Ivan Cotelj, rojen Gorenjec, duhovnik poreško-puljske škofije. Napravili so mu novo mašo naš prečastiti gosp. župnik, za kar jim vsa čast in hvala. Akopram je bilo zjutraj oblačno vreme, prihitela je vendar ogromna množica ljudi od daleč in blizu, da, celo iz Ljubljane se jih je mnogo vdeležilo slovesnosti. Ob 10. uri se je začela pomikati med pritrkavanjem zvonov in pokanjem možnarjev procesija svatov z novo-mašnikom v cerkev.
Ko odpoje novomašnik »Veni sancte Spi-ritus", stopi na prižnico domači gospod župnik. Kot izvrsten govornik je razložil pomen današnje slovesnosti in opominjal novomašnika, naj bo stanoviten v svojem stanu. Po pridigi je pol g. novomašnik prvo sv. mašo, pri kteri so domače pevko izvanredno lepo pele. Kdo se bo temu čudil, ker imajo takega vodjo, namreč: nadučitelja g. Govekarja. Vsa slovesnost je trajala do 1. ure popoldan. Pri navadnem obedu v ožjem domačem krogu so so vršilo mnoge napitnice. Vsi navzoči so bodo gotovo dolgo spominjali lepo slovesnosti. C. g. župnik
*) Tega mnenja je novejši dnevnik tudi, da nI tega /.c zdavnej opomnil, ima za to druge vzroke.
Vred n.
pa si je s tem še bolj pridobil hvaležnost no-vomašnikovo in njegove matere, kakor tudi svojih faranov. Naj ga Bog živi in še mnogo let ohrani v blagor svojim farmanom, kakor tudi g. novomašnika!
Iz Škofje Loke, 17. septembra. Danes se je v tukajšnjem uršnlinskem samostanu vršila dvojna slovesnost. Bila je namreč volitev predstojnice. Izvoljena je bila zopet stara prednica, gospa M. Benedicta plein. Renaldy, sedaj že osmič. Lansko leto obhajala je oOletnico svojega samostanskega življenja in v teku teh let je sedaj že 22. leto prednica loškega samostana. Dasiravno ima kot predstojnica že tako opravila čez glavo in je že precej priletna, vendar še vedno podučuje v notranji šoli v laščini in francoščini. Kako plodonosno pa tudi pod njenim vodstvom naš samostan deluje v odgoji šolaric, najbolj osvetljuje mnenje šolskega nadzornika, ki se je še vodno pohvalno izrazil o napredku, posebno pa še našega ljubljenega deželnega predsednika barona Winklerja, ki se pri zadnjem obisku šole ni mogel načuditi temeljitemu odgovorjanju malih učenk. Pa to je že obširno popisal »Slovenec" lansko leto, tedaj ne bom ponavljal tega, saj čast. gospe učiteljice v svoji ponižnosti no iščejo hvale. Očitno priznanje so pa dobile pri zadnji deželni razstavi v ljubljanski realki, ko smo posebno občudovali natančna ročna dela, ljudje jim pa najbolj v tem izrazujejo svoje zaupanje, ker v tolikem številu pošiljajo dekleta, ne samo iz Kranjskega, ampak tudi iz vseh sosednjih dežel, v notranjo šolo, da jim prostora zmanjkuje. Po vsem tem ni bila gola fraza, ko so g. dekan v imenu veliko družili gospodov izrazili o novoizvoljeni prednici gorečo željo, naj jo Bog ohrani še mnogo lot kot voditeljico samostana, ampak bila je zaslužena pohvala in iz srca prihajajoče voščilo.
Po volitvi storila je gospodična Rozalija Pardeler, Tirolka, slovesno obljubo in bila preoblečena. Samostansko ime si je izbrala : sestra Marija, Ana. Lidvina.
Ko smo poprej slišali, da so mil. knezo-škof nekoliko bolehali, smo se že bali, če jim bo osebno mogoče nadzorovati volitev. Ali sedaj so že popolnoma okrevali, in sami so rekli, da se čutijo od dne do dne trdnejega. Bog nam jih ohrani še več let!
Da vse vestno poročam, omeniti moram posebno pohvalno še lepega petja v cerkvi. Gg. nune so zares krasno pele na koru. Malo je dobiti čveterospovov za same ženske glasove, ker komponistom, kakor pevkam preglavico dela Alt II. Težko je dobiti nizki ženski glas in vendar se ga včasi skladatelj ogniti no moro. Danes smo pa slišali čveteroglasni ženski zbor večkrat brez spremljevanja orgelj prav čisto in natanko peti. Tudi Te Doum, da si so tudi cel tekst izpeljali, ni bil predolg, ker so bolj hitro čvrsto peli, kar se navadno no zgodi povsod. Pevci namreč, navajeni cerkvenih pesem, preveč vlečejo polovne note, misleč, da ravno tako dolgost imajo, kot v navadnih posvetnih skladbah. Velikrat jih šo tako izurjen pevovodja ne more spraviti naprej. To bolezen so pa gg. pevke, kakor smo danes slišali, že davno prestale; in zato jim tudi prav iz srca čestitamo.	y.
Z Dobrniča, 18. sept. Kar smo žo zdavno culi ter se veselili, zdaj vživamo. Vrši se zdaj pri nas sv. misijon. Ljudstvo domače in ptuje se ga prav marljivo vdeležuje, dasiravno imamo vreme lepo, za vsako delo pripravno. No, vreme zna pozneje tudi še biti, misijona pa ne bode
več — saj ne tako kmalo. Ce Bog da, bomo s pridnostjo nadomestili, kar bomo zdaj zamudili; bomo na drugi način toliko več pridobili.
Da vse povem, moram povedati, da je res nek škr. rekel: »Cemu toliko časa zamuditi, delajte, delajte!" No, gospod: kakor vprašanje, tako odgovor: Zakaj pa so toplice povsod napolnjeno in sicer ne le od bolnih, ampak zdravih, ne le 7 dni, ampak po trikrat, štirikrat 7 dni ? Še bi lahko kaj dostavil, pa en ugovor tudi en odgovor.
Da naše ljudstvo takih ugovorov ne po-rajta, ampak dela po svojem prepričanji, smete verjeti. Bog daj svoj blagoslov!	P.
Iz Kremsa na Nižjeavstr., 17. sept. Kakor po celem avstrijskem cesarstvu, kjerkoli so razsajali pred dvesto leti krvoločni Turki, obhajal je tudi v okolici „štift Lilienfeld" Oistercienskega reda spomenico. Štift Lilienfeld (ustanovljen 1. 1202 pod Leopoldom V.) bil jo svoj čas 9 mesecev od krutega Turka oblegan in je strašno škodo trpel. Neutrudljivo branil ga je tačasni opat Mat. Kohlvveiss s svojimi duhovniki in ne-ustrašljivo pregnal je večkrat bližajoče se turške čete. (Jez tisoč duš pribežalo je v ta samostan in dobilo tukaj zavetje v velikih prostorih te ustave. Po devetmesečnem obleganji Turkov oprosteno, vrnilo se je ljudstvo zopet na svoje kraje in zidalo zopet svoja poslopja na mestu požganih.
Po slovesni sv. maši podala se je deputacija iz bližnjih krajev Traise in Eschenau k dandanašnjemu opatu Heidmannu in se prav lepo zahvalila za tačasno postrežbo in hrabro hrambo pred strašnim Turkom. Gosp. opat ni pozabil tudi o obletnici tistih slavnih dni re-vežev okraja in razdelil je mnogo denara in hrane, da jim je bilo mogoče praznovati spomin tega pomenljivega dne.
Od nekod (?) 18. sept. »Slovenec" prinesel je že dva dopisa, v kterih se hvali »zdravilni Alant" (Inula Helenium, veliki koren) kot gotovo sredstvo zoper kačji pik. Naj temu dodam mali popis rastline. Alant spada, kakor tudi s o 1 n č n i c a, kteri je zelo podoben, k socvetkoin ali k rastlinam se sestavljenimi cveti (compositao) in v tej mnogobrojni vrsti k plemenu kolobarnic (raditae), ki imajo svojo ime od tod, ker so njihove na plošnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z jezičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže, ali pa sv. Antona roža (Arnica), zdravilna kamilica in druge.
Alanta imamo več vrst, p. nemški Alant (Inula germanica), poljski ali britanski Alant (Inula britaniea), Inula pulicaria itd.
Pravi, zdravilni Alant (I n u 1 a H el e n i u m) ima debelo, vejnato koreniko, ki je zunaj rujavkasto-rudeča, znotraj pa belkasta ter poganja posamezne koreninine nitke ali vlaknate korenine (Wurzelfaser). Steblo postane (na vrtu) 1—2 metra visoko, jo kviško stoječe, debelo, valasto, posebno zgoraj nekoliko kosmato, kjer se tudi doli v posamezne cvetne vejice.
Listi koreniko so zelo veliki, nad 3 dm. dolgi, podolgo jajčasti, nazobčani, zgoraj zeleni in kratko lasasti, spodaj rjavi in gobasti (filzig).
Stobelni listi so zmeraj manjši; spodnji pri dnu so ozki. vsi drugi skoraj srčasti, pri-spečeni in steblo obsegajoči. Konec stebla in konec kratkih cvetnih vejic se naredi* veliki, posamni zlato-rumeni cveti, 8—9 cm. široki.
Čaša (calix) obstoji iz več velikih gobastih listov.
Inula Helenium je večletna ali trpežna rastlina ter cvete julija in avgusta.
Kolikor je meni znano, imajo v lekarniškem oddelku nunskega vrta v Skofji Loki mnogo te zdravilne rastline. Gotovo bi ondotna častita samostanska lekarica ob letu dobre volje gospodom s tinkturo postregla, če bi je želeli.
Domače novice.
(Duhovslce spremembe v ljubljanski škofiji.) Čast. gosp. dr. Jožef Marinko pride za kateheta gimnazije v Rudolfovo. — Čast. gosp. Franc Arhar pride za učitelja krščanskega nauka k šolskim sestram v Repnje.
(Nove zvonove) peljali so včeraj lepo okin-čane iz Samassove livarne k Stari fari v Škofjo-loko. Veliki tehta 40 starih stotov. Vbrani so ti štirje zvonovi v P-dur, toraj v glasu, kakor-šnega na Kranjskem še nikjer ni. Dotična slovesnost zavoljo njih bo drugo nedeljo 30. t. ni. Lepi so zvonovi res, gotovo bodo tudi vbrano peli.
(Dober kupec.) K tukajšnjemu zlatarju Š. pride čedno oblečen človek in si da pokazat mnogo razne zlatnine, izmed ktero si izbere raznih reči za 400 gold. Zlatar, vesel takega kupca, opomni šaljivo, da je pred par leti pri njem nabral si blizo toliko zlatnine nekdo, ki je bil v loteriji veliko zadel. »Saj sem tudi jaz zadel" — opomni kupovalec — »pa ne, da bi komu povedali, 2400 gold. sem zadel." Zlatar mu želi srečo, zračuni izbrano zlatnino in pove znesek. »Že dobro" — reče kupovalec — »pošljite koga z menoj domu, denarja nimam pri sebi, stanujem pa za zdaj še v Gradišči, tam bom plačal." — Zlatar, ki je že večkrat bral o tem, kako so po večili mestih na ta način zvabili hudodelniki zlatarje ali njih poslance z blagom v kake kote ter jih oropali ali celo umorili, ki bi bil pa vendar rad naredil lepo kupčijo, reče na to: »bom jaz sam nesel Vam blago na dom, le drugo suknjo bom oblekel". — Med tem pokliče ravno memogredočega mestnega stražnika ter mu razloži, kako in kaj. Potem se napoti z zlatnino v žepu s kupovalcem, policaj pa v dostojni daljavi za njima. Sli so res v Gradišče, kjer kupovalec postoji pred bolj neznatno hišo ter reče, naj gre zlatar za njim pod streho. Ta si pa ne upa prav, še le, ko mu policaj migne, zleze kvišku in stopi v borno sobo, kjer najdo dve ženski pri dolu. Ko jima razloži, kako in kaj, pokaže mlajša na možaka, z roko pa naredi na svojem čelu kolesce, in tako je spoznal zlatar, pri kom da je, namreč pri čevljarju K., kteremu se večkrat v glavi meša. Odšel je toraj brez vseli slabih in dobrih nasledkov s svojo zlatnino v žepu.
(Žalostno ali vsaj ne veselo.) Včeraj popoludne je neka ženska hodila po ljubljanskih gostilnicah niže vrsto z velikim zvezkom knjižic, ktero je prodajala s priporočilom: »To so bukve, kterih še nobeden bral ni." In res "položi na mizo 34 strani, to jo čez 2 poli obsegajočo nenačeto knjižico z naslovom »Slavnostni sprejem slovenskega pošpolka Kuhno-vega št. 17. v Ljubljani dne 20. in 27. novembra 1879." — »Po čem pa prodajate to knjižico, žena?" — prašal je nekdo. — »Samo po krajcarji, po enem samem krajcarji" — odgovori ženska — ,.čo jih pa kdo vzame več, mu jih še kaj navržem." — »Ali jih imate
se veliko,?" — praša oni. — „0, še, še toliko, da jili eden ne nese," — odgovori ženska — „sem jili kupila, pa bi rada kaj zaslužila ž njimi." — To je dogodek, ki ga nam je pripovedoval prijatelj. Dovoljen bodi mu kratek dostavek. To knjižico izdal je takrat ponatisnjeno iz „Slov. Nar." umrli pisatelj F. Hlavka ter ji nastavil ceno 15 kr ; koliko je spečal je, se sklepa po tem, da je ostala še cela skladovnica, ki zdaj ni druzega ko papir, pa še ceneja. Da take skušnje niso ravno spodbudljive za slovenske pisatelje, si lahko vsak misli, kajti knjižica dveh tiskanih pol za eden krajcar a. v. — kje in v kterem jeziku se dobi?
Razne reči.
—	Cesar Franc-Jožefovo zavetišče za mladino. Prihodnjo soboto, 22. t. m., prevzame izvršilen odsek cesar Franc-Jožefovega zavetišča Weinzierl od gospodarstva cesarskih graščin. Oklic na odlične mestjane in družbe bode vabil k vdeleževanju pri tem prekoristnem zavodu. Z dosedanjimi darovi so more sicer zavetišče vzdrževati, ker je silno težavno prosilce zavračevati in se zavetišče ne bode oziralo na domovinstvo in na veroizpovedanjo, zato žele zavetišče razširiti. ( Pri ti priliki hočemo še enkrat omeniti našega domačega zavetišča na Spodnjih Poljanah, kamor zahaja šolska mladina v prostih urah, da se tam pripravlja za šolske nauke. Naj bode to zavetišče živo priporočeno vsem krščanskim rodoljubom, ki se trudijo za duševni in gmotni napredek našega ljudstva, naj pomaga kdor kaj more, da se mladina krščansko izreja in koristno podučuje; posamezno moči vendar po-slednjič le opešajo, ako ne pride pomoči.)
—	V Koši c a h je 16. t. m. zvečer ob 9. uri nastala v cirkusu Suhr strašna gnječa, ker je nekdo zavpil „ogenj". Gorelo ni nikjer, ljudje so pa preplašeni vsi h krati k izhodu pritisnili, drug druzega na tla metali in se tako nekteri hudo poškodovali, zlomiji roke ali noge; več otrok je pomečkanih. — Zalibog, da tudi tatje so bili takoj pri rokah ter ure in druge reči kradli.
—	Obseg 17. sošitka zabavnika .,1) eutscher H a u s s c h a t z" je sledeči: Test: Leonore. Roman von Alfred Hugo. (Schluss.)
—	Weidenverderber und Diingung der Korb-weiden-Kulturen. Von M. von Schvvarzenbach. (Schluss). — Zwei Gardinen-Predikten. Engl. von Douglas Jerrold. Deutsch von Alice Salz-brunn. — Kine Reise durch die Sclnveiz. Von Ferdinand Ileitemever. — Schififers Hoimge-danken. Gedicht von Julius Sehvvering. — Die Zerstorung der Insel Ischia ani 28. Juli 1983.
—	Karlsbad. Von Dr. Z. — Kaffee und Tliee. ihre Surrogate und Verftilschungen. — Monte Baklo und Madonna della Carona. Von B. M. L. — Bilder aus dem „fernen Westen". Von R. Majvevvski. III. Miner und Minensucher in den Felsengebirgen. — Ouray. — Bewiihrte Hausmittel. Mitgetheilt durch L. v. Propper.
—	Gegen Stein. — Polvteohiiische Mittheilun-gen. lllustrationen: Ein Wetter komint! Gemalt von Kari Raupp. — Casamicciola auf der Insel Ischia vor der Zerstorung. Original-zeichnung von A. Blaschnik. — Neuchatel in der Sclnveiz. Von -lul. Zimmermann. — Lau-sanne in der Sclnveiz. Von E. Kirchner. — Inneres der Kathedrale in Lausanne. Von E. Kirchner. — Freiburg in der Sclnveiz. Von .J. Zimmermann. — Die Drathbrilcke zu Freiburg in der Sclnveiz. — Inneres der Kathedrale St. Nikolaus zu Freiburg in der Sclnveiz.
—	Bern in der Sclnveiz.
—	Za p i v o p i v c e i 11 p i v o v a r c e. So-vero-amerikanske združene države izdale so pi-vovarjem nov zakon, vsled'kterega morajo pivo-varji natanjko gosposki naznanjovati, kakošno zmesi da pivu pridevajo iu koliko. Do sedaj so pivovarji zapisavali v dvoje knjige svojo obrt. V jedno pisali so zvršeno pivo. kar se ga je prodalo, v drugo pa tvarino, iz ktere so pivo
delali. Nova postava pa zahteva, da se davkar-skim uradom prepis 0110 knjige predlaga, kjer so tvarino zapisane, in tako gosposka lahko pivo-varce kontrolira, da 110 bodo škodljivih stvari v pivo mešali. Tudi morajo pivovarji natanjko povedati, kakšno zmes pivu pridavajo radi barve, čiščenja itd. Kdor bi resnično 110 predlagal, vzelo so mu bode vse pivo, kolikor se ga bo v kleti našlo, zraven toga se bodo dotični pi-vovarnar še z denarno kaznijo 110 spod 500 in ne nad 1000 dolarjev oglobil. Kdor bi prepozno javil, plača 300 dolarjev. Občinstvo je novi zakon menda z radostjo pozdravilo; sedaj bodo vsaj vedeli, kaj da pijejo. Tudi pri nas bi ne bilo odveč.
—	Jahač in konj. V beroliuskih najvišjih krogih podaja se sedaj najnovejši dovtip Bismarkov. Bisinark zaradi razdraženih živcev več ne kadi in tudi vina ne pije, in glede tega rekel mu je cesar pri neki priložnosti: »Glejte mene, ljubi knez, mnogo stareji sem od vas, in vendar še vedno kadim in vino pijem, kolikor se mi ga ljubi. „Areličanstvo, to ni prav nič čuda, kajti že od nekdaj je znano, da se jahač vedno bolje počuti nego konj!" Si 11011 e vero, e ben trovato.
—	Siraudin, francoski pisatelj, je bil poleg svoje bistroumnosti vrli vražar, vrh vsega pa še izvrsten dovtipnik. Nekdaj pride k vodji nekega gledišča, da bi 11111 svojo najnovejšo veseloigro prečita!. Vodja se mu skrije ter odide v svojo sobo. Siraudin pa lestvo prinese, jo na gledišče nasloni in vodji pri oknu svojo igro čita, kar je vodjo v velik smeh pripravilo. — Nekako posebno zaupanje imel je Siraudin do štev. 8. Vsakega važnejšega podjetja lotil se je 8. dan. Ako se je vozil, vzel je vedno le iz-voščeka štev. 8, 88 ali 888, in še celo smrt ga je iz golega spoštovanja do njegovega fatalizma na 8. septembra t. 1. pokosila.
—	Pohleven milijonar. Amerikanski milijonar Vanderbilt, eden najbogatejših knezov na celem svetu, bil je nedavno v saratožkih ko-peljih pri večjem obedu v družbi jako odličnih gostov. Njegova gospa in hči sedeli ste mu na strani. Približala se je neokusno, a bogato napravljena gospa, ki se je bankirju za staro znanko predstavila. Vanderbilt se je mnogo časa prav po domače z njo zabaval. Ko gospa odide, pravi njegova hči: „Papa, pozabili ste, da je ta gospa nekdaj na trgu sedela in nam piščance prodajala ?" — Ne dete moje, nisem pozabil, kajti imam vrlo dober spomin; tudi se še prav dobro spominjam, da je tvoja mati nekdaj pivo točila in prodajala, med toni, ko sem jaz z oštrigami barantal. — Pač jih bo malo tako odkritosrčnih in pohlevnih milijonarjev v Evropi in Ameriki, kakor ta bivši oštrigaš Vanderbilt.
XI111 ril so:
14.	septembra. France Pajek, organist, 20 let, Petrova cesta št. 55, pljuč, tuberkuloza. — France Meše, hišnika sin. 14 dni, Črna vas št. 04, atrofija.
15.	septembra. Ana Ban, šivilja, 22 let, dunajska cesta, jetika.
10. septembra. Ana Centricli, vdova želez, vodja, Kari. predmestje št. 15, tuberkuloza.
17. septembra. Vencel Kržišnik, privat. vradnika sin, 12 dni, Florj. ulico, slabost.
Eksekutivne dražbe.
24. sept. 1. e. džb. Janez Hočevar iz Spod. Urnika, 4885 gl. Kranj. — 3. e. džb. pos. v Mrzlem potoku, urb. št. 20!). Zg. Kosez. Brdo. — 1. e. džb. Andrej Kobal, 1295 gl. Vipava.
2b. sept. 3. e. džb. pos. Jožef Osredkar iz Smol-nika, 3045 gl. Vrhnika. — 1. e. džb. pos. Katarina Nus-dorfer iz Vipave. Vipava.
2(5. sept. 3. c. džb. pos. pod kat. srenje Pušeča vas, vlož. št. 4. 111 gl. Kostanjevica. — 1. e. džb. Jožef Uorenc iz Vorlipolj. 957 gl. Kostanjevica. — 3. e. džb. zemljišč pod davkarsko srenjo Stajarski vrh, vlož. št. 11, 17. — 1. e. džb. Karolina Muh, 780 gl. Senožeče — 1. e. džb. Anton Zalokar, 1195 gl. Kostanjevica. — 1. e. džb. Janez Vodeničar, 408 gl. Kostanjevica.
27. sept. 3. o. džb. pos. Janez Petkovšek iz Med-vedjebrda hiš. št. (i. Logatec. — 3. e. džb. pos. Anton Kačja i/. Jakobovic, 5800 gl. Logatec. — 3. c. džb. luld.
Julija. Kvgenija in Erailja Milavee iz Cirknice, 8250 gl. Logatec. — 3. e. džb. France Bajt iz Planine. Logatec. — 3. c. džb. Janez Mozo iz Brod.
Dunajski! bor/a.
18. septembra.
Papirna renta po 100 gld. Sreberna „ „ „ ., . . 4% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6«&
„ 4% . ,, papirna renta 5 % Kretiitne akcije . . 160 gld. Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. „ avstr.-ogorske banke „ Liinderbanko „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice . ., Traimvav-društva volj. 170 gl. . Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice ., „ Ferdinandove sev. „
4	"/a državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 4% „ „ „ „ 1800 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 „
.. „ „ 1864 50 „ Kreditne srečke . . 100 „ Ljubljansko srečke . . 20 „ Rudolfovo srečke . . 10 „
5	°lo štajersko zemljišč, odvez, obligac.
London ......
Srebro ......
Ces. cekini.....
Francoski napoleond. Nemško marko.....
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ iBreviarium Romi
;;	4 vol. mala 8°. 1879,
o (2)	založil
Miroslav Pustet v Reznem.
JI Vsako polo tega brevirja pregledala <► in potrdila je prod tiskom S. Rituum <► Congregatio v Rimu; oziralo se je kolikor JI mogočo na posebno zložnost molivca; J; glavni doli in odlični prazniki brevirja <> so po priljubljenem dunajskem strokov-JI njaku gospodu prof. Kleinu najspodobnejše J J illustrovani s krasnimi izvirnimi podobami o in sicer: Pars Hicmalis z 9, Pars JI Vernalis s 15, Pars A osti val i s z 10 JI in Pars Autumnulis s 7 podobami, o Neprecenljiva prednost novega breji virja je gotovo njegova popolnost in pra-J| vilnost; mnogo v dosedaj izišlih izdajah o nepopravljonih pogreškov iu pomanjklji-JI vosti odstranilo se jo najskrbljivejše. JI Ta v štirih zvezkih izdani, različno <> vezani brevir, ki se vsled svojo trdnosti JI in ličnosti ne boji nobene kritike, prodaja J| podpisana bukvama glede na kakovost o vezanja po sledečih cenah: 18 gld. 50 kr., JI 21 gld., 23 gld., 24 gld., 26 gld. itd. «; Posamezne pole zahtevajočim radi o pošljemo na ogled.
ji Katoliška bukvama
JI	v I Jubljani.
78 gl. 35 kr.
78	1'	65	
99		80	
93		—	n
J19		15	
87		75	
86	„	45	
296		60	
109		75	
835		—	
106		—	
645	t)	—	
321		—	
231		50	
103		—	
104		75	
120		—	
132	n	70	
167		80	
166		75	
168	M	75	
23		—	
20		25	
104		—	
119		90	»»
5	»»	67	M
9		49	
58	M	50	„
Lepo zeleno posušeno
(otolakovce),
divji kostanj, krompir, eesininjevo zrnje,
smrekovo m hrastovo Creslo
CD	(lubje)
kupuje po najvišji ceni
J. LETEČ,
v Ljubljani, pri mesarskem mostu.