§190.            ________                   V
hhaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto
, j, uri pr9tlpoIdno ter stane  po poŠti prejemana !h v Gorici na dom poSUjana: *vse i0to.......13 K 20 v, ali gld. G-GO
pol leta........6., 60   »   »     .   3-30
getrt leta.......3   » 40   »   .     .    1-70
posamifino številke stanejo 10 vin.
„SOCA" ima »jisleclnje.izgine,priloge*;^|rjjQ--.r.*,^^-,^ „ i4 vem leta ..Kažipot po Goriškem in GradišCanskem" in ¦'•':^^M*MH*t~* •«•¦ Kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje dva-ljrat v leta „Vozni red železnic, parnlkov in poštnih
' j» Ver mesečno priloga »Slovenski Tehnik".
{JaroSnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici gtev. 7 1- nadstr. v. »Goriški, Tiskarni« A. Gabršček. Ha naročila brci doposlane naročnine se ne^oziramo." Otjlasi in poslanice se računijo po Petit vrstah če tiaiono 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večjo črke po prostoru. — _ Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorniurednik in izdajatelj I v a n K a vtič v Gorici,
Gorici, v soboto dne 10. novembra  1906,
Tečaj SOOCV8.
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gospos i ulici Št. 7 v Gorici v I. nad-tr. Z urednikom je uiogo5> govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Uprav niš t vo še nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni.
NaroCnino in oglase je plaCati loco Gorica."
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnišivu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwar v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekalisča .Tos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrončič pa trgu della Caserma.
— Telefon it. 83.
»Gor; Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. MeTjavec) tiska in zal.
Vina rerorma m nas km.
m.
Klerikalci lažejo, da smo naprednjaki proti splošni in jednaki volilni pravici; lažejo namenoma, da bi se oni toliko bolj svetili kot veliki zagovorniki volilne reforme. Naprednjaki smo le proti krivicam, katere nam zadaja volilna reforma. Kdo pa ne bo proti temu, da se kar 120.000 koroških Slovencev oropa vsakega mandata, da se potisne na tisoče štajerskih Slovencev v nemško in na tisoče primorskih Slovencev v laško žrelo ?! Ali bi bil oni, ki bi ne bil proti taki »pravici«, sploh še Slovenec?
Klerikalci so izrekli najprvo laž, da morejo na podlagi lažnjive premise kazati kmetu: glejte jih »liberalce«, ki so proti splošni in j»)dnaki volilni pravici, torej tudi proti kmetu! Vedno tulijo, da smo naprednjaki proti kmetu. Dokaza pa niso doprinesli Se nobenega. Pac pa spominjamo ob tej priliki kmete, da je državni poslanec in katoliški duhovnik, vitez dr. Anton Gregorčič, v državnem zboru u Dunaju svoj čas, ko je bil državni po* slauec tudi grof Ooronini, glasoval proti kmetu za graščake in bogataše, kakoršen je grof Coroaici. Takrat je poznejši finančni minister dr. Kaizl pri razpravi o znižanju zemljiškega davka predlagal, naj bodo tega znižanja deležni samo kmetje, ne pa tudi posestniki latifundij (to so tako velika posestva, kakor*na ima grof Ooronini). če bi bil ta predlog obveljal, bi bili imeli kmetje resnično korist. Ker je predlog propadel, so utakfiili posestniki latifundij v svoje že tako polne žepe lepe stotake, kmetom pa se je komaj nekaj vinarjev odpustilo. Hej tistimi, ki so glasovali v korist grajščakom in proti koristi kmetov, je Ml tudi gospod dr. Gregorčič. Tu se vidi dejansko, kdo je proti kmetu!
Tartarin iz Tarascona.
Na Francoskem je vse nekoliko taraseonsko.«
napisal fllphdnse Daudct; — preuel 3. Hacin.
(Dalje.)
IV.
»Zdaj naj le pridejo!"
Ti različni talenti so torej pripomogli T&itarinu iz Tarascona na visoko mesto, katero je zavzemal med someščani.
Gotovo je, da je znal ta vražji človek dobiti in. se celo mesto.
V Tarasconu je bila armada za Tarta-ri«a. Vrli poveljnik Bravida, bivši stotnik pre-skrbovalnega zbora, je rekal o njem: nTo je dečko!« In lahko si mislite, da je poveljnik vedel, kaj je dečko, ko jih je toliko oblekel.
Uradništvo je bilo za Tartarina. Dvakrat aH trikrat je stari predsednik Ladeveze, govore" o njem, pred  polnim  tribunalom rekel:
»To je značaj!"
Končno je bilo tudi ljudstvo za Tarta-nna. Čirokost njegovih pleč, njegov korak, njegova zunanjost, zunanjost dobrega trobče-yega konja, ki se ne boji hrupa, njegova junaška slava, do katere je prišel, ne da bi sam vedel kako, da je nekolikokr * razdelil med male čistilce čevljev pred svojimi vrati
Kako so klerikalci proti kmetu, se vidi tudi iz tega, da zanj niso nič iz-poslovali v poslanski zbornici, pač pa za gospode nunce 4.800.000 K na leto; za toliko se jim zvišajo plačo na leto. Ko je šlo za povišanje plač duhovnikom, takrat je oživel n. pr. tudi dr. Gregorčič ter pridno gibal in migal proti kmetu. Kajti kdo pa bo največ prizadet pri tem novem duhovskem davku? Saj pravijo sami v »Prim. listu«, da kmetija ima silno važno, najvažnejšo nalogo, ker ona s svojimi pridelki preživlja vse, s svojimi ljudmi pa brani in pre-mlaja državo. Da, da, najvažnejša naloga jim je ta, da jim je dala kmetija zopet 4,800.000 K več na leto. Zato so oni »prijatelji kmeta«. Ni vraga, da bi ne bili prijatelji, ker jim kmet služi tako izborno za molzno kravico.
če bi bili res prijatelji kmeta, bi ga ne odirali tako neusmiljeno, kakor ga odirajo. Opustili bi krivične davke, katere pobirajo, dasi vedo, da trgajo ubogemu kmetu tako kruh izpred ust. V Oseku n. pr. se potegujejo za to, da bi se otresli krivičnega davka, katerega morajo plačevati črniškemu dekanu, ali klerikalci nočejo nič slišati o tem, da bi se odvalila taka težka butara z ramen kmetovih. Se pač vidi, kako so proti kmetu, kako se hlinijo kmetu edinoie radi tega, da bi ga še bolj skubili.
Volilna reforma je nekaj takega, s čemur se zopet bližajo kmetu, kateremu pravijo: Sedaj . boš svoboden! Kmet bi mislil, da mu polajšajo davke za cerkev, da ga osvobodijo različnih duhovskih taks, da mu odpravijo tak krivičen davek, kakoršen tišči ne ie Osečane, ampak tudi še druge vernike po goriški deželi — toda nič tega ne bo ; pravijo mu hitro na to, da se otrese nadoblasti »škricev«. Mislijo pa pri tem doseči s splošno in jednako volilno pravico, da bi bil kmet izključno orodje v klerikalnih rokah. Svoboden, to se pravi: z nikomur drugim v dotiki kot
le z gospodom nuncem. Le te in nji. hovo priporočence mora voliti. To bo prava splošna in jednaka volilna pravica na katoliški podlagi!
časi novih naskokov na kmeta se bližajo od strani klerikalcev, časi hudih naskokov, ker začno zopet zlorabljati vero in cerkev v politične svrhe ter ker bodo čez vse mere lagali, da bo kmet svoboden po volilni reformi.
Ponavljamo, da bi se res kaj spremenilo, ako bi bila izvedena volilna reforma pošteno, ali tako, kakor je, pomeni sedanji čas le pričetek resnih novih boljev v parlamentu in izven parlamenta, da pridemo do resnične ljudske poslanske zbornice. Obračunati moramo s preteklostjo ter začeti novo Življenje z obilnim delom in neprestanim trudom. Naj nastane nova doba pravega narodnega dela v parlamentu, iz našega ljudstva uamega naj vsklije moč za tako delo. Za to se moramo pripravljati. Da je pa tako delo sploh mogoče, je predpogoj: klerikalci^v stran!
DOPIS I.
\l Dol. Vrtojbe. — Da ne ostane moj do-\}'w o občinskem domu v Vrtojbi brez odgovora, sem že naprej mislil. A g. dopisnik naj bi bil nekoliko pomislil vendar, kuj in kako odgovarja. Dopisnik pravi, da je ona hiša vredna do 50.000 K (škoda, da ni res, kaj ne?) in da jo je lastnik ponudil občini za 18.000 K. Potem pa že smem trditi, da g. dopisnik ne pozna lastrfika dotične hiše, ker mož, ki se peča že nad 20 let s trgovino, kateri si je z velikim trudom in varčenjem pridobil to, kar ima, bi gotovo ne prodal 50.000 K vredne hiše za 18.000 K; ker bi se to ne ujemalo z varčenjem in pridnim gospodarstvom. Dopisnik pravi tudi, da je hiša popolnoma sposobna za j obč. dom, in ni treba niti zidarja zraven, ki ! bi kaj popravil. No, ako se zdi g. dopisniku ' umestno, da bi se nahajal občinski urad v kuhinji, iz katere pelje vhod v podzemeljsko klet, ali v dvorani, katero naj bi tudi društva rabila za razne veselice, ali pa v sobi tik v dvorane, ki je ločena od iste le s tenkimi vrati, potem ne morem  odgovoriti drugega,
kakor da se meni in vsakemu trezno mislečemu človeku to ne zdi umestno. Ako pravi, da bi I. nadstropje občini »neslo", si dovoljujem vprašati: Zakaj pa ne nese sedaj cela hiša več kakor borih 200 K? Glede že obstoječe obč. hiše v Dol. Vrtojbi, moram reči, da ni res, da nič ne nese. Hiša je ceh oddana v najem, in najemnina odgovarja popolnoma vrednosti prostorov. Pri tej priložnosti naj omenim, da je v isti hiši živel neki jeti-čen Človek -~ ki je potem umrl v bolnišnici. Hišo se je hotelo potem osnažiti, ker je zapustil najemnik tudi — stenice. Ali za Boga, ako se ne skrbi za snago, se vendar ne more zahtevati, da bi se hiša Bog ve kako visoko obrestovala. Sicer je pa namen obč, doma ta, da bode stal obč. urad na sredini občin, da se ustreže tako vsem. če imamo pa to mistl pred očmi, potem ne smemo zahtevati, naj stoji občinski dom pred cerkvijo v Dol. Vrtojbi, ker potem bi bili ugovori drugih 2 občin utemeljeni, kar pa niso, če stoji obč. dom na sredi. Tudi ni lepo toliko kričati »roti zidanju obč. doma, in ob enem ponujati staro hišo za 18.000 K, o katerejse še prav ne ve, ali bi jo lastnik prodal, če pomislimo, da je on sam posredoval za nakup zemljišča pri pokopališču. Torej nekoliko bolj stvarno naj se poroča javnosti o dogodkih. S tem sklepam polemiko o obč. domu.
MirljIflO Celje nad Kanalom. — (Na dan vseh mrtvih.) — Lansko leto nam je pridigal na ta dan g. Šmid o usmiljenju do vernih duš. Kdo se pa nas usmili? Jokali smo na grobovih, molili za svoje drage, ki počivajo v hladni zemlji. Niso nam pa dovolili duhovnika, da bi prišel blagoslovit grobove. Pa zapomni si, škofija! Vi nimate ne srca za ms, ki živimo, in ne za mrtve. Tudi never-niki spoštujejo spomin ranjkih. Katoliška škofija pa ne pefena ljubezni do naših umrlih. Ali ste še kristjani, aH ste še sploh ljudje? — Svetujete nam, naj molčimo. Ni mogoče. Zakaj imamo cerkev? Zakaj imamo pokopališče ? Oni tam v grobovih, naši ranjki silijo nas, da se postavimo proti takemu postopanju. V mestih imate vse polno duhovnikov, ki pa ne pogledajo na pokopališča, mi ga želimo v imenu svojih ranjkih, ne dajo ga nam, ne pošljejo ga nam. Molili smo na grobovih, jokali, a solze so bile tudi solze zaničevanja do Vas in do Vaše neusmiljenosti. Če že sovražite nas, kaj imate zoper mrtve ? Oglasite se vi brezverci, ki kladate toliko vencev na krste, na grobove, ali Vam ni svet spomin ranjkih? In katoliške škofije ne gane spomin na duše naših ranjkih. Črna zemlja naj požre trinoge! Ravno zato pa tudi mi iz dna svojih src zaničujemo tako sramotno ravnanje kato-
nekaj vinarjev ali jih dobrovoljno udaril s palcem po glavi, vse to je naredilo iz njega lorda Sevmoura cele okolice in kralja tara-sconskih tržišč. Kadar se je ob nedeljah zvečer Tartarin s čepico na puškini cevi vračal z lova, skrbno z^-it v svoj topli telovnik, so se nakladači na obrežju Rhone spoštljivo priklanjali, pogledovali na njegova uilna ramena in si občudujoče rekali s tihim glasom:
„Ta tukaj je močan!... Ima dvojne kite!"
Dvojne kite!
Take stvari je mogoče slišati le v Tarasconu.
In vendar kljub vsemu, kljub svojim mnogim talentom, kljub svojim dvojnim kitam, kljub ljudski naklonjenosti in tako dragocenemu spoštovanju vrlega poveljnika Bravide, bivšega stotnika pri preskrbovalnem zboru, Tartarin ni bil srečen. To malomestno življenje ga je težilo in dušilo. Veliki Tarasconec se je v Tarasconu dolgočasil. Bes za tako junaško naravo, kakor je bila njegova, za blazno dušo, ki hrepeni ^po izvanrednih dogodkih in sanja samo o vojskah, o ježi po puščavah, o velikih lovih po pesku, o orkanih in tifonih, res za takega moža vsak teden en lov na čepice in ostali čas razsojanje pri orožarju Co-stecaldu ni bilo nič... Ubogi velikan! S časom bi bil moral umreti vsied tega trapenja.
Da bi si razširil obzorje, da bi nekoliko pozabil na klub in na trg du Marche, se je zastonj obdal z boabali in drugimi afriškimi
rastlinami, zastonj je kopičil orožje na orožje, malajski kij ha malajski kij, zastonj se vtap-ljal v Čitanje, poskušajo nalik nesmrtnemu donu Quichottu, da bi se z močjo svojih sanj iztrgal iz krempljev neusmiljene resničnosti... Ah, vse, kar je storil, da bi pomiril svoje hrepenenje po izvanrednostih, je to hrepenenje le se povečalo. Pogled na vsa ta orožja ga je vzdrževal v neprestani jezi in razburjenosti. Njegove puške, njegove puščice, njegovi lasi so mu neprestano klicali: „Vojsko 1 Vojsko 1" V vejah njegovega baobaba mu je šepetal veter o velikih potovanjih ter mu dajal slabe nasvete. In k temu še Gustave Aimard in Fenimore Cooper,.,
O, kolikokrat je Tartarin, ko je ob vročih poletnih popoldnevih sedel sam med svojimi meči ter č>tal, skočil kvišku in zarujove!; kolikokrat je vrgel knjigo od seoe, planil k steni ter pograbil ž nje to ali ono orožje.
Ta ubogi Človek je pozabljal, da je doma v Tarasconu, z robcem, zavezanim okoli glave, in v spodnjih hlačah; to, kar je Čital, je proizvajal dejansko, razburjal se nad svojim lastnim glasom, vihtel v roki sekiro ali tomahavk ter kričal:
»Zdaj naj le, pridejo!"
Kdo naj pride, kdo?
Tartarin sam tega ni vedel dobro,.. Bilo je to vse ono, kar napada, vse, kar se bije, vse, kar mori, vse, kar grize, kar skalpira, vse, kar kriči, vse, kar rujove... Bili so to'
Indijanci rodu Sioux, plešoči okoli bojnega kola, na katerem je privezan nesrečen belo-kožec.
Bil je to sivi medved s Skalnih gor, ki se giblje semtertja in se liže z jezikom, polnim krvi. Bil je to Tuarek puščave, malajski morski ropar, bandit iz Abruzzov... Končno je to značilo — vojsko, potovanja, izvanredne dogodke, slavo.
Toda ah! Naj jih je neustrašeni Tarasconec klical in izzival še bolj... prišli niso nikdar... Kaj pa naj bi tudi prišli delat v Tarascon ?
Toda Tartarin jih je kljub temu pričakoval vedno, ^- zlasti zvečer, kadar je šel v klub.
V.                        .   .
Kako je hodil Tartarin v klub.
Vitez iz reda Templarjev, pripravljajo se na boj zoper nevernika, ki ga je oblegal, kitajski ,tigerJ, oborožuje' se za bitko, bojevnik iz rodu Komanšev, stopaje na bojno stezo, vsi ti niso niso nič v primeri s Tartarinom iz Tarascona, kadar »se je ob devetih zvečer, uro potem, ko je odtrobilo retraite, oborožil od temena do peta, da bi šel V klub:
Popolnoma je bil pripravljen na boj. V levici je držal boksarski obroč z železnimi .ostmi, v desnici palico z mečem; v levem žepu*je imel svinčen tolkač, v desnem samokres.
liških gospodov okrog škofije. Ali se Vam ne smili toliko sirot, ki so klečale na grobovih, pa ni ga bilo duhovnika, da bi jih tolažil. Ali ue, kaj Vam mar jok in solze ubožcev, samo da se Vi mastite in debelite. Zapomnite si to: Ne Vas in ne Vaših hinavskih svetovalcev in podpihovalcev nebo več,Marijino Celje bo pa še stalo kot živa priča Vaših trdovratnih src. Zapomnite si, da Vaše kosti segnijejo ravno tako kot nas revežev; p Vas ne bo duha ne sluha, naši otroci blagrovali bodo še spomin g. Šniida in mu želeli še v grobu mir in pokoj, tiste doli pa bodo kleli in govorili o njih kot ljudeh, ki so prizadeli toliko sramote in solzkMarijinemu Celju. Kaj pravite k temn, gospod nadškof?
\l KSSfanJeilee pri Marijinem Celju. — Novega misijonarja sme vdobili, in ta je ro-činjski g. .faree. Ta gospod hoče biti vse. Je tehant, je fajmošter, je pa le kurat. Prišel je že dvakrat na Marijino Celje, maševal je tukaj in pridigal. Prvikrat je pridigal v cerkvi o g. podružniku, pa kakšna pridiga je bila to! Sramota s takimi čenčami hoditi pred oltar i Vse se je smejalo v cerkvi. Govoril je o škofovih besedah, naj ga sprejmemo. Ne, mi ga nečemo. Drugič je prišel na ponedeljek, gledal tam po farovžu, očitno je grajal g. Smida, da ni prav uradoval, da je HI zanikern, zakaj 83 postavljajo zanj. Rekel je, da jih je že veliko za podružnika. G. kurat, zapomnite si to: Zakaj hodite iskat čast gor na Marijino Celje, doma dajte v red, in si pridobite čast pri Ročinjcih. Tri nas je ne dobite. Saj ste bil tudi prej tehant, zakaj nam niste povedal o grehih g. Šmida? Ali nismo rekli stokrat, da smo pripravljeni plačati, če je kakšen dolg pri cerkvi. In sedaj blatite svojega brata. Kaj ste pa Vi? Vaše ravnanje je hinavsko, Vi ste kriv veliko grehov pri Marijinem Celju. Ali ni to sramotno sedaj pred ljudmi tako govoriti? Mi se Vam smejamo in Vas zaničujemo. Ali mislite postati tehant kanalski? Veste malo, malo. Učit se pojdite Olike*, če nam dajete take dokaze duhovske omike, potem Vam povemo, da je to surovina. Kje ste bili pa prej, da se niste zganili? Vse grehe nakladate sedaj na glavo g. Šmida. Mi Vam pa povemo, mi tam od Kostanjevice, ne maramo ne Vas, Ue gospoda, ki ga Vi hvalite, ne hodite več k nam, če ne se Vam zna še kaj bolj resnega priguditi. Mi pa pokažemo, kdo smo tisti, ki ukažemo pri davkih. Par ki-movcev imate v rokah, aH ti niso Kostanjevci. Nas je številk 33, in se ne bojimo nikogar. Gosp. tehant in fajmošter, za binavščino ste že zaslužil biti za „kalunha\ Bog vas nesi, pred pa se pripravite boljše za pridige. Vi znate pisati in sporočati na škofijo, mi pa znamo pisati v svet. Prihodnjič izveste lahko pa Še več!'
Iz Oseki. (Krivični davek.) — Vse je res, kar se je pisalo prvotno o krivičnem davku. Ko je umrl prejšnji dekan v Črničah, je naše uborno ljudstvo hitro vložilo svojo ponižno prošnjo na cest. škofijski ordinarijat v Gorici, da prihodnji g. dekan naj se ne umesti na občino Osek in .Vitovlje za vedro vina in sploh vsega, in da želijo biti samostojni duhovljani v Oseku z g. vjkarijem. Ali vse zaman, vloga še vedno stoji nerešena, vrgli so jo najbrže že v arhiv. Potem se je začelo tudi starašinstvo gib ti za to stvar; nalagalo je županu, naj deluje na to, da se odpravi tisti krivični dave*.. G. župan pa je vse odklonil in se vstavljal v seji sklepu, da naj se odpravi krivični davek. Jzvolii se je potem odsek z nalogo, da deluje za odpravo krivičnega davka, če treba tudi s tožbo. Namesto da bi poslal župan sklep odseku, ga je poslal na glavarstvo v Gorico. Odsek pa čaka. — V naši vikanji je nad 160 hišnih gospodarjev ; od vsakega zahteva veliko vedro vina, ako mu ne da vina, pa 5—6 K; ako ne, pa je rubež tu, vzamejo, kar je pri hiši. Zdaj se pa lahko zračuni, koliko poberejo in odnesejo ubogemu kmetu; ali ni to v nebo vpijoči greh? Ne nehamo prej, da se iznebimo tega krivičnega davka. Pomagajte nam ubogim trpinom!                                             Kmet..
Iz VflOjbe, — (Zahvala). Najtopleje se zahvaljujem vrtojbskemu pevskemu zboru za nagrobnico in pro3lavm govor na dan Vseh svetih mojemu preblagemn pokojnemu očetu Francu Maražu, ki počiva v grobu že 13 let. Bog mu je dal večni mir!
Sin Jakob Maraž.
Papeško plemstvo.
Francoski listi prinašajo prav zanimive razprave o papeškem plemstvu. Ker plemstvo po papeževi milosti tudi pri nas ni popolnoma neznano, naj omenimo nekoliko o tem pape-Skem plemstvu.
Sodilo bi se, da se manjša število ple-menitašev na Francosk'«.». sicer počasi ali toliko bolj gotovo; ali da je baš nasprotno resnica, za to skrbi Vatikan. Ta dvor prostovoljnega jetnika preskrbi marsikateremu brum-nemu Francozu kar čez noč devetorobno krono.
Dve vrsti papeskih.plemenitašev sta; oni, ki so dobili plemski naslov, in oni, ki so ga kar sprejeli. Prva vrsta plemenitašev skrbno molči o datumu uplemeničenja; drugi pa po-vdarjajo izrecno, da so sprejeli plemstvo. Dobi se neprave, jako neprave in popolnoma ne: prave grofe med nepravimi grofi papeža. Do
leta 1831. je bilo okoli 300 družin, katere so uplemenitili papeži. Potem so imeli plemstvo prelatje. Ali to ne more biti, iz lahko umlji-vih vzrokov, podedljivo.
In vendar je na Francoskem dandanašnji okoli 2000 družin, ki imajo papeške pleme-nitaške predikate. Radi vseh rimskih naslovov se najprvo smejejo, končno pa jih smatrajo za polnokrvne aristokrate tisti, ki ne bodo nikoli. Francoska oblast je potrdila jedva 40 patentov, Luis Filip jih je pripoznal 20, Napoleon JU. 14, med temi Rostolona, Vaillanta, Coureelleša, in Mac Mahon jih je pripoznal kot »predsednik« še 5. Ostalih francoska vlada ni nikdar pripoznala. Novopečeni ple-menitaši stavijo jednostavno naslov pred svoje ime ter na posetnico krono; ali to sme storiti na Francoskem vsakdo, kdor hoče ter ima
jveselje do tega.;           ________
Pot,* da se doseže papeško plemstvo, je tale: Vloži se prošnja na papeža; priporočiti jo mora škof, plača se uradno pristojbino — in potem še tajno pristojbino. Naslov vojvode stane v vsem skupaj 200.0^ frankov. Naslov grof, katerega se največ razpeča, stane 20.000 frankov. Za naslov baron zadostuje že 12.000 frankov. Znižane cene se doseže s podkupnino. Pogoj pa je: plačati naprej! Poprej je bilo v tem oziru drugače; račun so predložili zajedno s patentom. Ali neki bogati bankir, kateremu so bili pristojbine podvojili, si je premislil ter poslal le polovico pogojene svote v Rim potem, ko je bilo uplemeničenje že registrirano v vatikanskih aktih. Takrat je bil kardinal Antonelli »državni tajnik". Ta gospod se sicer ni jezil, pisal pa je bankirju pismo s takim-le naslovom: »Njegovemu Visokorodju grofu z gore Skopuh, gospodu X."... To je vplivalo, da so dobili v Vatikanu še drugi del denarja.
Ali ta slučaj je privedel Vatikan do tega, da se je odločil za: denar naprej!
Uplemeničenje se vrši tako-le: Papež pošlje v srebni omarici na kardinala, ki oglaša nove prošnjike, nekaj blanko-diplomov, kardinal napiše imena ter inkasira denar. Sicer pa se novega plemeniča v pergamentu ne navaja nikdar z imenom, ves dokument ostane brezoseben, začenja: »Moj ljubi sin", in papežev ribiški pečat in ime se nahajata na zadnjem delu ovitka. Tudi dame lahko dobijo plemstvo. Za borih 4000 frankov si more kupiti samostojna gospa „nea podedljiv naslov: grofica. Za izvestne ženske kroge, ki se za velik denar omože s kakim ruiniranim pleme-nitašem, samo radi naslova, bi bilo priporoč-Ijiveje, obrniti se v Rim; bi opravile to ceneje!
Kako cenijo papeško plemstvo celo v krogih „rimskih plemenitašev", i kaže ta slučaj : Nekemu iznajdljivemu založniku je prišlo na misel, izdati neko vrsto »rimski Gotha". Za vsprejem vanj z žezlom je zahteval od plemenitašev 100 frankov. Odgovori so bili presenetljivi; večina njih, je ponudila dvojno svoto, če ne bodo sprejeti! Zviti trgovec pa je obrnil klin ter priobčil knjigo istih, ki niso hoteli, biti sprejeti. Tisti, ki so se smejali, so bili na njegovi strani.
Poročil se je g. Henrik pl. Ziern-feld, trgovec in posestnik, načelnik požarne brambe v Tolminu, z g.čno Ano Strgar-jevo iz Staregasela. Bilo srečno!
Imenovanje. — Namestniški koncipist v Sežani dr. Henrik Deutschmann je imenovan okrajnim komisarjem.
Imenovanja v poštni služIli. — imenovani so: poštni konceptni praktikant dr. Alfonz M o-sche v Trstu za poštnega koncipista, poštna oficijala Ivan Čeme v Št. Petru in Andrej Faizari na Malem Lošinju za poštna upravitelja.
Darovi i narodne sirhe po smrti. — Dokler
je živel rajni g. Ivan G olj a, c. kr. finančni svetnik v pokoju, je prav izdatno podpiral vsa narodna društva. Vrli rodoljub je zadnja Je*» popolnoma oslepel. Njegova vzorna gospa soproga Terezija mu je bila najskrbneja družica. Ali nepričakovano ga je ugrabila smrt ljubljeni soprogi in narodu.
V spomin rajnkemu rodoljubu in po njegovi želji je darovala gospa Terezija G o 1 j a
Družbi sv. Cirila in Metoda ... K    200-
„ Šolskemu domu" v Gorici .  .  .   „    2« O —
Glasbeni šoli „P. in gl. društva" .   „    150 — Bolniški blagajni Slovenskega bral-
bral. !r. podp. društva   .   .  .  .   „    200•'--
,GoriSktciu Sokolu"......   „    100'—
»Narodnemu skladu" ...      .   .   „    100—-
Knjižnici »Narodne prosvete"   .   .   „      50 —
Domače in razne novice.
86. NAROČNIKOM naznanjamo, da se bliža leto koncu ter moramo urediti svoje račune. Hsogo je še takih naročnikov, ki so na dolga z letošnjo naročnino, katere prosimo, da se odzovejo s plačilom v najkrajšem časa, kajti v nasprotnem slučaju moramo vstaviti nadaljno pošiljanje lista.
DPBAVNIŠTVO.
Jan Kllbellk Y GorlCl. — Kralj živečih umetnikov na gosli, proslavljeni Jan Kubelik, je nastopil v četrtek v dvorani Central. Ni novinec — za nas, saj je nastopil že dvakrat pred šestimi leti, v gledališču in v dvorani Central, ter žel najpopolniši vspeh. — Od tedaj je Kubelik očaral malone ves svet s svojo nebeško umetnostjo, razširil je svojo slavo po vsem svetu, — in tako proslavljen je nastopil sinoči zopet v Gorici. Ni čudo, da je bila dvorana natlačena najbolj izbranega občinstva.
Vlažno vreme je sicer vplivalo na gosli, strune so popuščale, da jih je moral med igro pogosto na novo ubirati, toda čaral in začaral je vse svoje poslušalce. Bilo bi odveč, in težko je najti besed, ki bi primerno ocenile ta umetniški užitek, zato rečemo le: Sinoči smo bili priče Kubelikove svetovne slave, bili deležni najveličastnejšega umetniškega užitka. Slovanski Paganini je stal sinoči pred nami! Zato so mu pa doneli nasproti oduševljeni: »slava l" in „živio I*
Poroka. — Danes se je poročil gospod dr. B. Piki, zobozdravnik v Gorici, z gospico Ivanko Kaučfčovo iz Gorice. Vse najbolje!
Skupaj ... K 1000-— Presrčna hvala blagi gospej, ki je tako vredno proslavila spomin na vrlega rodol^ba. Ona, ki ni S^venka po rodu, zasluži <u1 bio-venskega naroda toliko več hvaležncsii, — Pokojnemu rodoljubu pa: Čast njegovemu spominu!
Legitimacijski listek, ki gaje založilo društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju, so dosedaj naročila sledeča društva : Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju 150 kom. (30 K), nnirija" v Pragi !50 kom. (30 K), »Triglav" v Gradcu 50 kom. (10 K), „ Slovenija" na Dunaju 100 kom. (20 K), »Klub slovenskih tehnikov" v Pragi 50 kom. (10 K), »Adrija" v Pragi 50 kom. (10 K), »Danica" na Dunaju 50 kom. (10 K), »Zarja« v Gradcu 20 kom. (4 K), »Korotan", ferijalno društvo 25 kom. (5 K), ferijalno društvo „Adrija" v Gorici 50 kom. (10 K), »Zvezda" na Dunaju 50 kom. (10 K), Novomeški akademiki 100 kom. (20 K). Nadalje so razpredali legitimacijski listek sledeči gospodje: Otokar Baš 50 kom. (10 K), R. Matjašič 25 kom. (5 K), Ivan Lah 60 kom. (kot vstopnice k veselici 6 K), Josip Klun 100 kom. (kot vstopnice 10 K). Čitalnica v Cerkljah 85 kom. (8-50 K;, pripravljalni odbor »Mariborskega Sokola" 300 kom. (30 K). Legitimacijski listek po 1 K kot vseslovensko izkaznico sta naročili sledeči družbi: »Prva češka zavarovalnica na Življenje" v Pragi 200 kom. in črkolivnica »Češka delniška družba" v Pragi 200 kom.
Skupnih izdatkov je bilo 169 K 36 vin.; torej je čistega prebitka 499 K 14 vin. Družbi sv. Cirila in Metoda se je poslalo 400 K.                         Odbor za leg. listek. .
Sklicanje deželnih zborov. — Deželni zbori
bodo sredi decembra sklicani na kratko zasedanje, d;* odobre proračun za 1907.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na
Dunaju vabi k 19. občnemu zboru, ki bode dne 14. novembra t. 1. v dvorani »Slovanske Besede" na Dunaju, I., Drachengasse 1. nadstr. Začetek ob šestih zvečer.
Dnevni red: I. Nagovor g. predsednika; 2. poročilo g. tajnika; 3. poročilo %. blagajnika ; 4. poročilo gg. preglednikov; 5. volitve; 6. slučajnosti.
Odbor se usoja z ozirom na to, da je naše društvo prepotrebno zaradi zelo slabih gmotnih razmer na Dunaju se učečih naših akademikov, katerih število leto za letom narašča, vabiti k temu občnemu zboru s prošnjo, da se rojaki blagovole gotovo udeležiti in kakor Členi pristopiti s primernim zneskom. Danes js pošiljati dr. pl. Seshunu, Dunaj I. 7.
KonG8!li r Gorici. — Dne 17. t. m. nastopi v Gorici slavnoznani Sevčikov kvartet iz Prage s sodelovanjem pianistinje Dore pl. Gasteiger.
Dne 8. decembra bo koncert komornega virtuoza Alfreda Grunfelda!
Kaj je dosegel dr. Gregorčič? — Dr. Gregorčič se je bahal v Kobaridu, da je dosegel za Goriško 3 mandate za Slovence. Dosegel pa je s svojim klečeplaztvom in udanostjo pred
Lahi in vlado to, da prihaja v naši deželi na 195.000 Slovencev toliko poslancev, kolikor na 90.000 Lahov. Zato se je pehal dr. Gregorčič po Dunaju v družbi z izdajico Šu-steršičem. Tako smo opeharjeni goriški Slovenci, tako ponižani na ljubo Lahom po zaslugi dr. Gregorčiča. Ko je državni poslanec O. Gabršček v volilnem odseku ogorčeno kazal na krivico, ki nas zadene, se je smej al dr. Šusteršič in se v družbi z dr. Gregorčičem norca delal iž njega. Tako se je boril dr. Gregorčič na Dunaju pa za Lahe, ne za Slovence! To naj se mu pove na shodih v obraz!
Ustanovllenje brzojavne Ir. telefonlčne službe pri c. kr. poštnem uradu Gorica. 4, — Dne 3. tek. m. uvedla se je pri c. kr. poštnem uradu Gorica 4 brzojavna in telefonična služba.
»Zadružna zveza" v LJubljani je dobila od države podpore 20.000 K. Podpora so je iz-
plačala sedaj, ko je gotovo, da volilna \ forma prodre v poslanski zbornici taka l I koršna je sprejeta v odseku. Dr. Šusteriie t je trudil na vse kriplje za načrt vlado" J\ v njeni služb; ter pomagal ropati izvenkrar l skini Slovencem mandate. Poštenjak je sadv 1 plačan. Na Kranjskem so volilni okraji m? 1 krojeni v prilog klerikalni stranki — sl'| I mu je vlada dala na roke Še 20.00u k ? I ožlindrano „Zadružno zvezo". Judeževi progi' I Rlhemberškl očka župan Pavlica je zopet i»i
nagodel občinarjem.  Dal je oklicati, da bo 25 I okt. t. 1. vojaški kontrolni shod v Ajdovščini 1 Tisti dan se morajo   oglasiti tam vsi vojaki i ako ne, bodo kaznovani po 14 dnij Zap0ra' Rezervisti  so šli res v Ajdovščino, kjer pa so  se jim smejali.  Prišel je tje tudi o{L Pavlica,  katerega  pa' so  reservisti postoni I ošteli. Fantje zahtevajo plačano pot, in |)0(   ' Pavlico tožili.  Prav, da mu  enkrat p0jte, pokažejo, da ne bo imel le za norca ljudi — Škandal pa je za Rihemberg, da se ne otrese že enkrat   tega  malopridnega župana. Je bil i že zopet pijan, da je naredil tako neumnost i in škodo ljudem.  In na glavarstvu v Gorici je ta mož še vedno v čislihl                        '
Park V Miramaru, — Od sedaj naprej ie park v gradu Miramaru zopet odprt občinstvu
Tudi dopise piše Babršfiek. — Neka brumna deležnica »Krojaške zadruge" je pripovedovala pretekli teden v »Prim. listu", da je dopis iz! hribov" v »Soči", naperjen proti »Krojaški za drugi", pisal Gabršček. Ker je rekla to deležnica »Krojaške zadruge", je seveda res, in kdor ne veruje, ne bo zveličan! Pravljica železnice" je tako dopadla »Gorici", da jo je po. natisnila. Teodoro Hribar, laški lastnik slov. Krojaške zadruge, pa mora biti zadovoljenj da se mu tista »deležnica" tako laska in ga; tako hvali. Naj jo vzame k sebi v zadrugo ter jo popelje potem, ko se preseli, -¦- ^ Mont"!
Tako lepo se je zavzela za Teodorja, ali v uredništvu „Prismojenca" in „Norice* jej ne verujejo. To ni lepo, da pravijo, da je pisal dopis neki konkurent, ko je pa ona prepričana, da je pisal dopis Gabršček! -Te sirote! Kadar pride odkod z deželt kak dopis, ki jim ni všeč — pa ga podtaknejo Gabrščeku, čeprav so v dopisu obsežene morda same lokalne reči. Ali Gabršček ve vse. Ali ne čutijo, kako ga nehote" povzdigujejo tet mu pripisujejo, ker ga hočejo videti prav povsodi, delavnost, kakoršne ne more razvijali en sam človek ?!
Nesreča. — Na državnem kolodvoru se je zgodila v sredo nesreča. Uslužbenec Franc Debevec je prišel med dve lokomotivi, Ko se je hotel naglo odstraniti, mu je spodrsnilo, in stroj mu je odtrgal roko. Debevec, ki je rodom Kranjec, se nahaja v goriški bolnišnici.
Najnovejša Iznajdba. — Klerikalci so iznašli — slovenske iramasone. To so šele nevarni ljudje; še hujši kot liberalci. Tiberalec — to je že nekaj groznega; framason, to je pa največja potenca grozote. Kaj bo V Tudi svoje glasilo imajo v češkem listu „Svobodna Misel". Ali iznejditelji pravijo, da bi jim lista ne bilo treba, ker sta že »Narod" in »Soča" dovolj prostozidarska! Liberalci so seveda vsi fra-masoni, vsi hudiču zapisani. Doslej je bila »Soča" le liberalna, sedaj bo tudi framasonska, prostozidarska; vse naprednjake bodo pitali odslej ne le z liberalci, ampak tudi s irama-soni. V svoji iznajdljivosti povedo kmalu, da je tudi framasonska loža v Gorici, kjer nastopajo coperniki! Prvega začno zmerjati s framasonom pa brez dvoma -~- g. Gabrščeka!;
Opozarjamo na Martinov večer, kateri bode t i
nedeljo dne 11. t. m. ob 8. uri z več. v restavracijskih prostorih Trgovskega doma. Za zabavo bode skrbel pevski zbor „Slov. bralnega in podpornega društva" v Gorici.
V bolnišnico, v oddelek za umobolue, ss privedli v torek okoli 3') let starega Pew Šorlija z Grahovega, ker se je revežu zmešalo. Ko je kupoval vozni listek na državnem kolodvoru, ga je prijela bolezen, da se je začel čudno obnašati in kričati. Potem so p prijeli in redarji odw3dli v bolnišnico.
Matica hrvatska v Zagrebu je znižala za reda«
člane slovenske narodnosti članarino na 3 \ na leto. Za to nizko ceno daje Članom o-5 knjig zabavne in poučne vsebine. Vabimo n» obilen pristop. Članarino 3 K in troške za dopošiljanje 40 v je poslati na naslov (pover' jenika izven semenišča) dr. Henrika W> odvetnika v Gorici.
»Bralno in pevsko društvo« v Dol. Vrlapi ^
redi   dne   11.  listopada,   na   »Martinovi društveni ples v dvorani gosp. J. Maraž?-lrl , plesu svira sokolska godba iz PrvaČine. ^°P' I nina k plesu je v venčkih po 6 listkov 1 &• K obilni udeležbi vabi — odbor.
Klerikalni Shodi, - Šestletna doba javnega zbora gre h koncu, bližajo se celo vo litve na podlagi splošne, enake in tajne w lilne pravice, — in glejte, zdaj šele se J oglasil stari lenuh dr. A. Gregorčič in je ^ čel s shodi farbati naše ljudstvo. — ^ leL ga nismo videli pri delu nikjer, — e^n0«i »Gorico" je uganjal burke z narodom i« seJft zdražbo in prepir, namesto da bi učil v s menišču.                                                 ,   ,
Začel je v Kobaridu.   —  »G°rlC*i pravi, da je bilo v „Občinškem domu" f 400 oseb. V resnici ne gre toliko lj«^ celo hišo,  kaj   še v sobo, kjer ima seje
činsko starešinstvo, kamor ne more 100
rOlil«1
Dr. A. Gregorčič je govoril o vonj reformi. Skušal je oprati izdajalske grehe*;" tere je delal na Dunaju pod   SusterŠi^11"
Mirnia »Som" it. OD. z dne 10. novembra 1906.
k jjjem — in da bi dosegel vgaj nekaj j"Lha si je hotel pomagati z drzno baharijo, L je o« dosegel na Goriškem — tri mandate. Pa moža smo že razkrinkali. Kar izmislil si je, da se je posrečilo lierou doseči, da je predlagala vlada za našo leželo 3 slovenske in 2 laška mandata, doto je resnica le ta, da je Btorila vlada to '•e predno je Gregorčič kaj govoril o tej reči. Torej stara sraka s.pavovj^nerjem^.Odkar, lastopa, se košatfle s pavdvmT perjem?'Saj' e tfabršček delal zanj dolgih deset let, ga pravljal od časti do. časti, mu pripravljal oaadate, in kadar se je kaj doseglo, največ i pomočjo Gabrščekovo, pa se je junak, ki |e ni nikdar nikjer izpostavljal, jotrkai na prši,-rekoč.: D os e g li s-»e: • -— )a je vlada predlagala 3 slovenske mandate n 2 laška, ni njegova zasluga, pač pa je jjegova zasluga, da so dobili Lahi \e en mandat, torej tri kot mi!
Jutri hoče farbati ljudstvo v Št. Petru, v Tem prnjubljenem Št. Petru, kamor tako rud hodi na shode. Saj je priredil v Št. Petru gho<l celo takrat, ko je šlo za brate Hrvate; jel je v Št. Peter zato, ker je zvezan z Lahi jB ne sme nastopati v  Gorici, katera je zanj
frenides Gebiet4', kakor Celje za Johanna ^ister&iča! Kaj pa, ko bi se obrnilo enkrat tudi v Št. Petru, da bi ne hoteli poslušati izveličarja iz semenišča, marveč mu povedat., kar m u g r e ?! V semenišče ž njim — ne pa da hujska in draži, skrito in ofito, hhipčuje slovenskemu Judežu, kije prodal slovenski narod n 20.000 K, katere mu je poštela vlada sedaj, io se bliža volilna reforma sprejetju v zbornici. Koliko pa dobi don Antonio'? Nekaj mu Že pade z vladne mize za »žlindro", saj je brdek in poslušen hlapec vlade in Lahov, katerim je nagloma pomagal do tretjega mandata na Goriškem, kakorhitro so ga spomnili na fo! Viva ii deputato friulano!
Kako je zmerjal dr. Gregorčič okoličanske može, !d so bili prišli na shod v Trgovski dom v Gorici dne
26. atpsta t. I. — Dr, Gregorčič je bil na ka-toiiškem shodu v Ljubljani. Tam je bil deležen papeževega blagoslova. Ta papežev blagoslov je tako vplival na svetega moža, da je opsoval potem, ko je prebral sv. mašo, naše ckolifanske može tako-le: »brezverci", „človeški izmečki", »izprijeni razuzdan ci", -ekoiič&nski zatelebanci", „el e-mcHiti, ki so svoje na smrt bolne star iS e preklinjali", »vzgled ni očetje in gospodarji, ki so svoje premoženje po grlu pognali", »taki, ki so korakali vklenjeni ,*red orožniki", »taki, ki so bili večkrat Nefatovi gostjo", »zmes", »dvomljivi elementi", »ovni, kozli, koštruni", itd. Tako je pisal dr. Gregorčič v svoji »Gorici" o okoličanskih možeh. Sedaj pa naprav-Ija shod med »brezverci", »izmečki" in — »okotifanskimi zatelebanci". Naj bi mu pokazali malo te »zatelebanosti", da bi jo sveti zmerjalee pomnil!
Gregorčičev trabant, dr. Dermastija iz Ljubljane, je nastopil v Kobaridu. Jutri hoče ua-stopiti v Št. Petru. Mož je Kranjec. Pri »Pr. listu1', kjer je marljiv sotrudnik, sicer radi zabavljajo Kranjcem, ali Kamnarjev dohtar iz Vodmata v Ljubljani dela izjemo. Pa jo je tudi že zaslužil. Saj se trudi, da bi se natu-raliziral pri nas kar najhitreje. Vsakega, kdor pride med naše klerikalce, najprvo naženejo na — Gabrščeka. Puci ga, puci ga! mu kličejo, in reve bevskajo: hov, hov! — Pridno piše za »Primorski "list" notice proti Gabr-ščeku. Tujec napada domačina. Ko spiše kako tako prismodarijo, pa jo naslovi „z dežele", in y »Prim. listu" izide »dopis z dežele". Tako prakticira ljubljanski Kamnarjev dohtar pri nas za — deželnega poslanca. Nič se ne čudite. Tako je! Zato ga vodi dr. Gregorčič s seboj. Seveda je dr. Dermastija pobožen gospod, ki hodi k maši ter bere na bukvioe pri maSi; če potem leti za kakšno punico, kdo bi mu to zameril, saj govori potem na kakem shodu proti razdružnosti sv. zakona. Zadnjič je najbrže on opsoval dva odvetniška kandidata v »Prim. listu", kar pa »m je prineslo priznanje pri »vrsenskem Škofu", da ga jemlje s seboj na shode. Ta zaničevalec domačinov hoče jutri nastopiti v st- Petru. Predrznosti se je nalral pri „o&tjarjih" v Mirnu, kjer so ga izvolili »čast-n[tt oStjarjem". Tudi abstinenco jim pridiga, a« sam pa se noče spokoriti, da bi nosil na svojih junaških prsih batonč'č z napisom: *r°č z alkoholom! Ta mož hoče nastopiti jutri v «>t. Petru. Drugega ne zasluži kot to, da se "M poreče: Kamnarjev dohtar nam poslanil ,le bo! Marž v Vodmat!
.   . Dve Izjast jezuitskega generala, — Sedanji
jezuitski general Wernz se je izjavil nekoč nasproti Hoensbroecku, ko je bil ta Še jezuit, tako le: Kanonsko pravo mora prevladati celo zakonodajstvo državljanske družbe. Nobeno državno Ivravo se mu ne sme zoperstavljati. V svoji knjigi »Jus decretalium" piše : »ržavaje zakonodajnosticerkve Podložna, država mora ubogati cerkev. Ta podložnost je taka, da ne sine država ničesar ukreniti, fai'bl utegnilo cerkvi po mnenju je škoditi; država mora na povejo cerkve to storiti, kar koristi >n služi edinole cerkvi. nnnn Ja\<> Ogovoril Wernz, ko še ni bil »črni Papež . Sedaj, ko ,je »črni papež«, ki ima »ueiega papeža" v oblasti,  se drži seveda še
bolj teh svojih naukov. Iz teh dveh citatov •odsevajo jasno stremljenja klerikalizma.
Kdo je Gregorčičev gospodar na Dunaju?— Na
Dunaju je Gregorčičev gospodar — dr. bu-steršič. Še govsniti ne sme Gregorčič brez njegovega dovoljenja. Dr. Šusteršiča ali dr. Žlindro so ozmerjali v poslanski zbornici 5. t. m. tako-le: »Kdor ima kaj časti, ne bo poslušal tega šufta! Dr. Žlindra je čisto navaden lopov, ker se ne ;WW1w*!pirtr ko-r-rj*~-o b 1 j -uJ^LL Č1 o v e č e brez časti je. Človek, ki je zapeljal svoje uradnike, da so delali krive bilance. ProsUški slepar ne le politični je dr. Žlindra. Drug človek bi se obesilv skritem kotičku, ako bi.se z vede o o. njem, da je čisto prostaški slepar, kakoršen je dr. Žlindra. Vladni zaveznik. Seveda vsi bodoči sleparji se smejejo, ko vidijo, kako dobro se godi dolgoletnemu sleparju. Pri okrajni sodniji v Kamniku je izjavil, da se mora vstreiiti, ako se potrdi obsodba prve instance. Potrdila se je obsodba, asleparse ni obesil. Dne 1. marca 19.0 2. je obsodila dr. Žlindro cela zbornica, voditelji raznih strank so m nizrekli s v o j e zaničevanje. Tak zločinec sme tukaj * v o r i t i. To more t r d i t i 1 e 1 u m p, slepar, n e s r a m n e ž, subjekt itd." ~
Tako so ga ošteli Nemci, iti nemški listi so pisali, da je vodja klerikalnih Slovencev najbolj sovraženi človek v parlamentu, na vseh straneh imajo zanj le antipatije.
lu ta človek je gospodar dr. Gregorčiča na Dunaju.
0 podporah kmitom ol strani države piše sedaj Gregorčič v »Gorici" ; namreč onim, ki so trpeli vsled vremenskih nezgod. Stara fabula ! Sedaj se hoče prikupiti ljudstvu, pa ga farba na vseh koncih in krajih. Prej mu niso bile nič mari te podpore, prej je migal samo za duhovnike, da so jim zvišali plače. — Vse obečanje in sladko govorenje je le farbarija nasproti kmetu. Varujte se gadov!
Električni tramvaj v Gorici, — čitateijem je
znan nesramni sklep mestnega starešinstva, ki izključuje Slovence in slovenski jezik od tega podjetja. — Proti takemu sklepu, ki bije v obraz zdravi pameti in temeljnim zakonom naše države, je šel protest od slovensko strani na namestništvo. — Laški listi so že poročali, da je naraostništvo »zavrnilo" ta protest. — Mi pri »Soči" še nič ne vomo o tem, dasi smo prvi, ki bi morali vedeti. —- Zato čakamo radovedno, kdaj nam bo uradnim potom potrjena notica v laških listih. — Povemo pa, da ne bomo mirovali. Morda se pa le še najde pot, po kateri dokažemo vročekrvnim goriškim hujskačem, da njihova drevesa ne bodo rasla v nebesa. ~ Slovenci smo pripravljeni na najstrožji odpor! — In ako bo vlada gluha, jo bomo Slovenci že tresli za ušesa! — Čez meje goriške občine pa tak tramvaj nikoli ne pojde! In v Gorici se bodo vozili edino Lahi! Ako je celo v Ljubljani, kjer je petkrat več prometa, tramvaj visoko pasiven, kaj bo šele v Gorici! Krah in polom 1
Dr. Eaimondo Luzzatto snuje zdaj delniško družbo! In glejte čudo! Tu so ti laški možici tako drzni, da nadlegujejo tudi Slovence, naj kupujejo delnice podjetja, ki nosi naprej vse pečate kraha. Pokažite jim povsod vrata!
»Narodna Čitalnica" v Bovcu priredi vrsto predavanj, ki začno v soboto 17. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih ter se nadaljujejo naslednje sobote ob taistej uri. Predaval bo predsednik dr. Al. Kraigher o nalez-livih boleznih in njih provzročite-1 j i h.   Odbor se nadeja najobilnejše udeležbe.
Gledališka predstava v Renčali. — Dne 18.
t. m. bodo predstavljali v Renčah žaloigro »Mlinar in njegova hči". To igro igrajo v Ljubljani na Vseh svetih dan že leta in leta. pa vedno z največjim vspehom in ob največji udeležbi. Zt.to je pričakovati, da bo tudi v Renčah drugo nedeljo udeležba jako velika. Režijo igre je prevzel g. Stoka J. iz Trsta, sodelovala bo tudi g.čna K. Hro-vatinova iz Gorice, sploh so vloge v dobrih rokah. Scenerijo priredi g. profesor G v a i z. Predstavljala se bo 18. t. m. ta žaloigra prvikrat na Goriškem. Piičetek je ob 4. pop.
Za izletnike iz Gorice je ugodna železniška zveza ob 2.45 pop. po Vipavski železnici do Volčjedrage, kjer bodo na razpolago žardinjere; zvečer pa je za odhod pripraven vlak ob 9.31 iz Volčjedrage, in sicer po državni železnici.
Ženski truplo brez glave, brez ene roke in noge so potegnili iz vode pri Škocjanu tik Pierisa v Furlaniji. Na ostali nogi je lep če-' velj. Truplo je že močno segnilo. Kdo je, se ne ve nič.
Odšla Je, ne se ve kam, vdova železniškega uslužbenca Greisel, ki je prebivala v Pokopališčni ulici Št. 21. Napravila je baje precej dolga. Zapustila je 4 otročiče, katere hranijo sedaj dobri ljudje.
Izpred SOdnlje, — 20 letni Fr. Brajdot iz Moše se je skregal z Iv. M. Teresinom. Ko sta se pretepala, je Brajdot iz nekega starega samokresa streljal na Teresina ter ga le malce poškodoval. Dobil je za to 3 mesece težke ječe. — Radi tatvine iz vrta Jak. Lutmana je obsojen R. Šuligoj iz Gorice na mesec dni,) v ječo. — Oproščen je bil N. Kandolfa iz SIo-renca pri Neblem, ki je v pretepu ubil Mar
tina Sfiligoja. Smatralo se je, da je storil to v samoobrambi. — 17-letni Al. Musič iz Brd je bil radi tatvine obsojen na 14 mesecev ječe.
V Št, Andreill je umrl predvčerajšnjem Jožef Vižintin, zidar, v dobi 20 let. Bil je ud »Bralnega in pevskega društva v Št. Andražu", katero mu je zapelo v zadnje slovo tri nagrobnice. Spremilo gaje k počitku kor-porativno z zastavo.
DrugI nemški brivec v Gorjel, — V Gorici se
je nastanil v ulici Morelli noffirivec, Nemec. Sedaj imamo dva nemška brivca v Gorici, ki računata na Nemce, da se bodo hodili k njima brit. V Gorici je primeroma preveč brivnic; zato je čudno, da se dovoljujejo vedno nove. Mesto ima prebivalstva 24.000, pa je brivnic 49. Ljubljana ima 40.000 prebivalcev, pa 33 brivnic.
Slovenci imamo v Gorici le enega brivca; dolžnost je pač, da se ga podpira, še toliko bolj, ker je dober brivec. Dobi pa se le preveč, mnogo preveč Slovencev, ki zahajajo rajši v tuje brivnice, le v domaČo neT Star slovenski greh, kateri naj bi pas vendar že enkrat zapustil!
Bralno In pevsko društvo »Napredek" v Gor.
Vrtojbi priredi 18. t. m. veselico s petjem, tamburanjem in igro. Vspored se objavi pravočasno.  K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Ušel ]6 bil iz bolnišnice pri usmiljenih bratih umobolni Blaž Konaye s Tolminskega. Dobili so ga na Klančičevem vrtu za gradom.
Menažerlja KludSkV s cirkusom s sloni dospe v kratkem v Gorico ter se nastani na Birsovem zemljišču v ulici Codelli.
Odprti lekarni, —- Jutri pop. bosta odprti V Gorici lekarni Cristofoletti-KUrner.
Ponočna služba v lekarnah.      v času od
II, do 18. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-KUrner.
Crnogorka ima naslov nov salonski ples g. Iv. Umeka, dipl. profesorja plesa v Trstu. Godbo je zložil H. O. Vogrič. Dobiva se v Trstu pri g. Umekii, ulica Cecilia 4. Cena 2 K. PlacniJ C vi h <i() ,{r. in več, zadnjo novosti, ncSII& 59111 poštnino in eolnine prosto na dom. — Bogato {zbirko uzoreov na zahtevo. —
Tovarna svile Hennebeig v Curihu.   4
Gospodarske in trgovske vesti.
Vsem občinskim upravam dežele. — Za posledice § 82. 0. v. obveščajo se vse občinske uprave, da bodo pobirali užitnino na vino, mošt in meso tudi leta 1907. finančni organi.
To nam je naznanilo c. kr. finančno ravnateljstvo z dopisom z dne 10. oktobra t 1. št. 34418. V vseh občinah se bode pobirala torej užitnina na vino, mošt in meso tudi leta 1907. brezplačno od finančnih organov.
Glede pobiranja davščin na pivo opozarjajo se občinske uprave na okrožnico deželnega odbora z dne 23. oktobra t. 1. št. 9585/0. — Deželni odbor.
Kletarskl tečaji. — C. kr. vinarsko nadzorstvo za Rranjsk*. v Rudolfovem razglaša: Znano je, da je kletarstvo pri nas v primeru z drugimi, bolj naprednimi, vinorodnimi .deželami še na jako nizki stopinji — ter da je nujno potrebno, da se naši vinogradniki z vso resnostjo poprimejo boljšega kletarjenja, ako hočejo pridelavati dobro, okusno in stanovitno vino in z istim s pridelki drugih dežel vspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti fino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico? Istotako je znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najboljšega vina najslabše naredijo, ako ž njim pravilno ne ravnajo. Da se ponudi interesentom prilika, izobraziti se teoretično in praktično v umnem kletarstvu, priredi c. kr. vinarski nadzornik Bohuslav Skalickv pri državni kleti v Novem mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kle-tarskih tečajev. Kdor se misli enega teh tečajev vdeležiti. mora se pismenim potom ali ustno zglasiti vsaj do 25. novembra t. L pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotičniki prošnje kcj ko mogoče vpošljejo. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bode pravočasno in sicer vsaj" en teden pred pričetkom tečaja,  pismenim potom ob-
Kontte so letos pridelali na Ogrskem in Hrvatskem mnogo več kakor izza dolgo let. Lani so je pridelali 24 inilij. met. stot., letos pa 40 mil.
Hrvatski Vlnotrtcl v Zagrebu so sklenili podražiti vinske cene za 20 do 25$.
RllStava goveje Hvlne se je vršila: 6. nov, v Romansu, 8. nov. v Kanalu; 10. se vrši: na Cesti pri Sv. Križu, 12. v Gorici (živinski trg), 14. v Sežani in IG. v Komnu. Začetek razstave ob 8. zjut.
Kanalska posojilnica je dovolila nagrado na razstavi goveje živine v Kanalu 200 K.
Socijalne uesti.
Centralna zveza poštnih oticljantov in asplrantof
je priredila zborovanje 7. t. m. na Dunaju. Navzoči so bili zastopniki iz cele Avstrije. Sekcijski svetnik Pachner j6 zagotovil zboto-valcem naklonjenost vlade. Sprejeta resolucija tirja izpolnitev že znanih zahtev.
Razgled po sueta,
Državni Zbor, — Zbornica je v seji 7. t. m. nadaljevala debato o nujnem predlogu posl. Gessmanna. Govoril je dr včar ter v daljšem govoru pobijal nujn«. «, in predlogo samo. Zbornica je z dvotretjinsko večino vsprejela nujnost predloga dr. Gessmanna, s katerim se zagotavlja takojšnje drugo čitanje volilne reforme. Proti predlogu so glasovali ustavoverni in konservativni veleposestniki, Vsenemci, Češki radikalci in slovenski napred-njaki. Za Gessmannov nujni predlog je glasovalo 227 poslancev, proti pa 46. Vsenemci so glasovanje raznih poslancev spremljali z velikim krikom. Posl. Stein je kričal: »Koliko ste, gospod ministerski predsednik, plačali za to lumparijo?" Schbnerer je vpil: »Plačani lumpje!" Malorusi so se vzdržali glasovanja. Nato se je ob živahnih protestnih in mej-klicih prešlo na drugo čitanje predloge o volilni reformi.-Potem je bila seja za pol ure prekinjena, da se vpišejo govorniki za debato. Ob viharnih mejklicih in burnem prekinjevanju je posl. Lbcker podal poročilo odseka za volilno reformo ter je v toplih besedah priporočal, naj zbornica vsprejme volilno reformo. Na generalni debati je grof Sylva-Taroucca izjavil, da bo njegova stranka glasovala za prehod v podrobno debato. Posl. Ofner je izrazil nado, da volilna reforma dovedo spo-razumljenje med Čehi in Nemci.
V debati o Gessmanovem nujnem predlogu je govoriltudi dr. Tavčar, ki je konsta-tiral, da so liberalni Slovenci nastopili za splošno in enako volilno pravico že v dobi, ko klerikalna stranka na Kranjskem še o čem takem vedeti ni hotela. Protestiral je proti zlorabi, da se je mnogo pro-govornikov zapisalo med kontragovornike. Ker mu je v na-daljnem govoru v neki točki posl. Schonerer pritrdil z meklicem, je posl. Breznovskv za-klical: »Aha! Zaveznik se že javlja!" Posl. dr. Tavčar: »Nehajte že enkrat s tako bedasto obdolžitvijo! Podla laž je, ako se nam vedno očita ta sveža z Vseneinci." Češki poslanci so formalno zvezani z nemškimi nacijo-nalci in ti so Slovanom ravnotako sovražni kakor Vsenemci. Nadalje je rekei, da napadi Vsenemcev na dr. Šusteršiča niso bili po njegovem okusu, vidi pa v tem prst božji, Živo se spominja prizora v deželnem zboru, ko je dr. ŠusteršiČ ozmerjal dr. Ferjartčiča s sleparjem in lumpom ter se hotel govornika dr, Ferjančiča OBebno lotiti. Pravična usoda je poskrbela, da je dr. Šusteršiča za njegovo zlo-činstvo zadela občutna kazen. Nadalje se je bavil z mladočeško taktiko ter rekel, da je njihovo nastopanje tako, da zija med govorom enega in drugega globoko brezdno. Glede volilne reforme je rekel, da je bolje, da se ok-troira; ker je nesreča za slovanske narode, zato je bolje, da prevzame vlada odgovornost,
Prihodnji teden bo podrobna debata, razdeljena v 13 skupin po kronovinah. Fetjančič je zahteval, naj se o Štajerski, Kranjski in Koroški razpravlja ločeno, ali ŠusteršiČ se je temu hitro uprl. Razpravljalo se bo skupno.
Delegacije se snidejo dne 24. t. m. v Budimpešti.
Dunajski Župan dr, Lueger je nevarno bolan. Pričakovati je katastrofe.
Ogrsko-hrvaškl državni zbor. — Zbornica je
7. t. m. nadaljevala razpravo o zakonu glede pospeševanja industrije. Posl. Pinterovič je govoril hrvaško ter prosil, naj vlada izkaže svojo naklonjenost pri delitvi državnih pddpot tudi industriji v Hrvaški in Slavoniji ter se naj hrvaški državljani ne smatrajo za državljane II. vrste, dasi plačujejo iste davke ter imajo sploh enake dolžnosti. Trgovinski minister Kossuth je odgovarjal, da znajo hrvaški poslanci tako obširno izrabljati pravico, govoriti hrvaški, da so jih na Ogrskem začeli polagoma razumevati. Obljubil je, da se bo potegoval za to, da Hrvaška ne bo zanemarjena, toda tako zelo si ne mora vezati rok, kakor zahteva posl. Pinterovič. Nadalje je samo umevno, da bodo Hrvatje pri velikem posojilu primerno udeleženi,
Predrzen roparski napad. — Ko seje vrač-a
v Trstu 22 letni E. Helmpacher, uradnik banke »Union", domov v poned. ponoči okoli 2. ure, sta ga v veži njegovega stanovanja v ulici Madonna del Mare v temi napadla diva človeka, ga bila, da se je onesvestil, ter mu vzela denarnico. Ko se je zavedel, je naznanil napad policyi.
Madame Rlekl, o katere grozovitosti z dekleti v tolerančni hiši njeni na Dunaju smo poročali zadnjič, je bila obsojena pred dunajskimi porotniki na 3% leta ječe? njena pomagalka Ant. Polak na 1 leto v ječo, Friderik Kernig, kateremu je madama plačevala za hčer, na 8 mesecev ječe, 7 deklet pa je obsojenih na zapor dveh do štirih tednov radi krivega izpovedanja pred sodnijo.
Francoski Škofje pojdejo v kratkem v večjem Številu v Rim, da se konečno domenijd s papežem, kako postopati 12. decembra t. 1. gledd ločitve, cerkve od države.
Bojkot Hrvatov na Reki. — Reški Lahi' so
organizovali, kakor poročajo hrvatski listi, bojkot Hrvatov na Reki, in sicer med svojimi somišljeniki po Istri in Dalmaciji.
Aretirali SO v Domžalah na Kranjskem nemškega učilelja in hujskača Visianija, ker je obdolžen' nenravnosti.
Naval dijakov v ruska vseučilišča je ogromen.
V Pe|rogradu se je vpisalo nad 8000 sluša-teljevf v Moskvi celo 9000.
Četrt milijona kron je zaigral v Budimpešti 23-letni Evgen Herzmann ter potem pobegnil iz strahu pred svojim očetom v Ameriko.
Klerikalni ailUtor ponarejal poooiastila. —Pri
deželni sodniji v Ljubljani je bil obsojen llo-rijan Pišek na 14 dnij zapora, ker je pri občinskih volitvah v Smartnem pri Litiji ponarejal pooblastila. Same sleparije uganjajo klerikalci pri volitvah.
1  Pet novih italijanskih poštnih uradoi i Turčiji.
—   Kakor poročajo iz Carigrada, namerava Italija ustanoviti v Turčiji pet novih poštnih uradov in sicer v Carigradu, Smirni, Solunu, Bejrutu in Derni (Tripolitansko).
Zvišana kOlepini. — Dunajski listi poročajo, da bodo kolegnino na avstrijskih vseučiliščih zvišali.
Nemška šoli ? Oaherjlh prt Celju. - »Domovina" piše: „In zopet so vsekali novo rano v naš narodni život! Po nemškem časopisju odmeva bojni klic na silni, veliki napad na slovensko okolico celjsko. — Zbirajo in množijo se vrste naših sovražnikov, kF v svoji besnošii že nestrpno čakajo dneva, da nam iztrgajo našo tisočletno posest in ponemčijo našo slovensko zemljo. — Dolgo let smo vztrajali v težkem boju, odbijali smo navale nemštva in nemčurstva — danes pa stojimo pred močnejšim naspiotnikom, proti nam nastopa r.ova sovražna sila, ki gre premišljeno ira svoje barbarsko delo. — Sovražniku še ni dovolj, da nam je v nemških celjskih mestnih šolah potujčil in izneveril na tisoče in tisoče otrok
—  sovražnik je šel dalje, prikradel se je v naše svetišče, na naši slovenski zemlji koplje grob, v katerega hoče zagrebsti žive! Ta grob Slovenstva v celjski okolici bodi nova nemška šola v Gaberjib. — Žrtve, ki jih pripravlja nemštvo in nemčurstvo za ta naskok na našo zemljo, niso majhne. Stotisoč kron daruje nemški BScliulvereint{ za zgradbo nove šole, ki naj iztrga iz srca naše mladine vse one svetinje, ki so bile drage in svete našim očetom, svetinje, ki so svete nam Slovencem, ki bivamo na tej zemlji, ki jo imenujemo našo že blizu dva tisoč leti Naši nasprotniki nam kopljejo grob z denarjem, ki smo jim ga nanosili mi v svoji prijaznosti in zaslepljenosti. Na lastnih prsih smo redili gada, ki nas hoče sedaj zastrupiti, ko se čuti močnega dovolj...
Bratje Slovenci, na delo, na resnejše, intenzivnejše delo, ker le delo nas more rešiti tujega navala. Zanemarjali smo okolico, ničesar nismo storili za povzdigo ljudske izobrazbe in ljudskega* napredka! Pride dan računa, pride dan, ko bo morda vse delo že prepozno in bomo zaman zdihovali in jadiko-vali za izgubljenim, zamujenim časom."
Statistika umorstev i Makedoniji. — v spodnji
zbornici angležki je državni tajnik za vnanje stvari priobčil poročila angležkih konzulov v Makedoniji, da je od 1 jan. do 30. sept. 1.1. umrlo nasilne smrti v vijaletu solunskem 577 oseb, v monastirskem 481 in v kosovske*" 188 oseb.
RlISljl. — Državni kontrolor je v svojem poročilu, ki ga je predložil ministerskemu svetu, dokazal, da so stroški za rusko-japon-sko vojno znašali 4.750,000.000 rubijev.
6. t. m. je 30 roparjev napadlo poštni voz, ki je peljal pošto.na kolodvor v Jekate-rinoslavu; ranili so postilijona in enega redarja ter ugrabili 6300 rubijev, na kar so pobegnili. — Bivši poslanec državne dume je bil aretovan ter se nahaja v petrograjski ječi. Bivši predsednik Muromcev gre te dni v ino-
FrefBČ deklet. — V neM angleški vasi Toppesfield (Essex) se opazuje tekom zadnjih 10 let, da se rodi vedno manj moških. Skoro vsi novorojenci so deklice. V skupni šoli se poučuje sedaj 93 deklic in 11 dečkov. Prebivalci Toppesfielda so zelo vznemirjeni. S strahom tlakujejo, da pade kmetijstvo, ali bojijo se tud, da ne bodo mogli dobiti ženinov za toliko deklet. Radi tega so se obrnili na zdravnike, ki naj bi poiskali vzrok tej abnormalnosti. Nekateri pravijo, da je vzrok temu voda. Upajmo v interesu žensk, da je ta pojav v Toppesfieldu le posamljen!
Alkohol iB TBlitll. — Avstrijsko društvo proti pijančevanju in društvo abstinentov predložila sta volilnemu odseku poslanske zbornice vlogo, v kateri prosita, naj bi se na dan volitev v državni zbor v volilnih krajih v najbližji okolici volišča prepovedala prodaja alkoholnih pijač in naj bi se nepokorščina proti temu predpisu smatrala in kaznovala kakor prestopek proti volilni postavi. V tej vlogi se društvi sklic»»etapo vsej pravici na to, davži»;anje alko-kol _ pijač škodljivo vpliva na volitve, kajti v takem slučaju ne ~volijo več ljudje z zdravimi smisli in trdno razsodnostjo, ampak ljudje s pomamljenimi smisli in so nesposobni prosto odločiti po svoji volji — taki ljudje se dajo pač lahko pregovoriti, da oddajo svoj glas za kandidata, kateri ima spretnejše agitatorje in zdatnejša denarna sredstva. V prošnji se navaja za vzgled Norveško in nekoliko držav Severo-amerikanske. unije, v katerih je ta na-izvedena in se je prav dobro ob-
Radi nepričakovanih zaprek
se proda mesnica
v središča mesta. Naslov  povš upravništvo.
Gostilna „Alla Grotta".
Badpisjunia, ki Je imela dolgo vrsto let gostilno v Strassoldovi palači na Starem trgu v Gorici, je prevzela
| gostilno „Aila Grotta"
v Raštelu.
Toči. kakor vedno, Izborita vina in postreže z dobrimi jedili. Prostori so čisti, gostilna snažna.
Priporoča se za obilem obisk
Marija Kozman.
Postavno zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatis je kaznjlv.
Jedino   pristen je THIERRY-jev
balzam z znamko zelena nuna.
lajstareje in neprekosljivo sredstvo proti motenja prebave, želodčnim krčem, koliki, katarju, prsnim boleznim, inflnenci itd. itd. Cena: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patentov. zamaSkom S. 5 poštnin? prosto.
THIERRY-jevo Centifolijno mazilo
znano,kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: S lončka K 3'60 poStnine prosto se razpošilja proti povzetja ali predplačila zneska, lekarnar A. THIERRI v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Brošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poStnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh večjih lekarnah in njlrodllnicah. .
Božidar Božič
pek in stadčičar
Sv. Lucija ob Soči
Priporoča   različne   fine  likerje,   vino v steklenicah itd. Ud.
Med. univ.
— Dr. ANTON BHECELJ, —
prakt. zdravnik in specialist za otroške bolezni v Gorici,
stanuje in ordinuje od 1. novembra naprej
» Gosposki ulici št. 4. (tik ITlonta).
LE MALO ČASA ŠE
razpošiljamo za neverjetno nizko ceno krasno ,                         zbirko:
20 krasnih komadov po vzorca ilustracije
samo gld. 270,
1 niklasta rem. Žepna ura sistem Itoskopf s sekanderco dobro idoča. 1 nikl. verižica. 1 privesek, 3 prstani z barv. kamni, 2 kravatni igli. 2 gnmba za manSete, 1 gumb za ovratnico, 3 naprsni gumbi, 2 uhana, l krasna broža (vsi ti predmeti so izdelani v najlepšem amer. donble zlatu) 1 fina usnjena torbica. 1 eleg. žepno ogledalo in l futeral za uro. Pri odkupu 5 zbirk se dobi 1 uro zastonj. Razpošilja se proti naprej poslanemu znesku ali po povzetju.
»P-   Nikak riziko   -»« Garancija : zamena dovoljena ali denar nazaj.
KapelKner &   Holzer
ZALOGA UR IN ZLATNINE ErakOM, Dietelsgasse 66/6 (Avstrijsko.) Bogato ilnstrovan cenik ur. zlatnine, mnzi-kalnih predmetov in novosti] z nad 1000 podobami, na zahtevo zastonj in franku.
v gornem zraKii ki ga segrejejo :$ sveče, si' vrti kolo. na katerem so vtrjone krog-Ijiee. ki udarjajo .S zvonf kc. da nastane lepo božično zvonenje. Cena v kartonu 7, navodilom v p o r a 1) e fi xnko proti na prej plaula 1 kom id
K1'50
3 kom K. 1 — (t             „ 7")0
12     „    „1 ;{••»() T*o povzetja 20
_______________       vin. več.
Akc ne ugaja, se vrne denar. Naroča naj se pravočasno pri
Hanns Konrad
Prva tovarna ur Most (Briix) št v.   2069  Češko.
Na zalitevo razpošiljam zastonj in franko 200 strani obsegajoč" cenik s «000 podobami.
Poprava in komisijska zaloga d v o ko les
Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu^P®
v Gorici, Via Dusma  štev. 3.
Ivan  Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
~~~      trg Korenj if. 11.       ~—
RAZGLAS.
Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od l. avgusta 1905. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila
električne Ina^Ati AAingonilnih naprau,
kakor tudi tb» popravila spadajoča v to
Z oziram d« dolgoletno režbanje pr najboljša tvrdkab te stroke (Scha-cb rt, Siememi & Halke) pričakujeta da, se bode darno občinstr« ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej tar zagotavljata solidno In ceno iz-vrAitov vsakega naročila spadajočega t nafio f>troko.
Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila
tpodtovanjem udana
Ivan Potočnik & A. Hugel
Mehanična delavnica.
Vpeljat* plina, Tode Is elettricjie In6i
VSirHii«»jaliieiiin.ll
Stara tvrdka pri kateri se odjemalci poslužujejo že nad 30 let!
Druge reklame ne potrebuje
moja krojaška
delavnica in trpvina z
gotovimi oblekami.
Izdeluje obleke m vsak stan;
civilne, uradniške in uojaške.
V zalogi ima vedno sveče blago
za vsak letni čas
iz prvih tovaren. Izdelek iz lastnega blaga jamčim,
= flnton Rrušič, ==
kr jaški mojster9 Ln trgovec
v Gorici
tek. frann 3osipa 35 — tek. ao^po Derdi 33.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi UuStcIJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalSce nlrntierSkega In drobnega blaga ter tkanin, preje lo nitij.
POTREBŠČINE
ii za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svctlnjlee. — ttoŽnl venci. — Masne knjižic j.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.   2    35—8
C. kr. -^!$š&&r privil.
I                  krojaški kroji.
I    ==25 LET  OBSTOJEČA ==
strokovna Krojačnica prve vrste
za vsaki stan V GORICI  NA TRAVNIKU.
j           Cena oblek za vse stanove.        J
I Salonska obleka  zimska  aH letna/
I                                                                        Kroa   I
I I. Salon obleka iz mode Strieh-Kanurarn . 7<) -'-1 I H- „ ,, „ „ Parovien \ . . «."> ^' 1 I IH. „ „ „ „ Kamram . . . . <><> «? | IIV. „ „ „ n Seviot ... . "><> --T- j I T. Talar ali Romana iz vsakovrstnega sukna "XS TO j j         Površniki zimski ali letni:*       I
I I. Površniki iz mode Strich-Kaingarn . . 4."> ¦¦¦"" I I   IT-         n        .i       »                      „         ¦   .3«   ,i!.M
j III. „ „ „ . Biberet ali kočman 40 >>"> j I IV.         „       „     „     Seviot          .  .      .3-'   -l"
I V. „ za dečke od 9 do tO let . . . 9 :W J !          Obleke zimske ali letne:
I T. Obleke iz mode najfinejšega sukna . . <>o- * I I  II-     »       n     ,i           t,             Kamgarn "•<>'   ™ j
I HI-     ,,       „     „           „             Seviot . • !»• '-
I IV.     „       „     „           „         • Lodcn -  - 35-"!?
I    T.     „   za dečke od 9 do 16 let vsake vrste 11- '•• I
I  II      .,    „       „    od 3 do 13......D""'I? I
I I. Okrogla dolga Pelegrina nepremofljiva 15- -;' I I II. Havelok „ vsake vstc nepremočljiv 15—•'¦., I I I. Hlače vsako vrste blaga .... . • •"»- -J I I II. „ „ „ za dečke od 9 dolti let 3- }•> J I HI- n » » »' » » 3do 12 let 2-U I    I. Kompletna Sokolska obleka......    '*''    1
I Blago gotovo se prodaja ceneje ko! drugi trgovci.
|    m. povbraj.  J
Novost!                  Velik učinek!    I
Briljantno božično dreuesce I z zvončkljanjem        I
s 6 pozlačenimi angeljci, 30 cm visoki. Nerazlom-1
Ijiva konica drevesca.                        I
===== Garantuje se za izborno delovanje.   == I
Najlepši in najr ovejši okrasek božičnega drevesca. I
ne bi smel manjkati v nobeni rodbini.             I
HRISTOFLE
talne irodji h poiadji vstfc vrst
filiMUo teHm poarabrnjiat
j rompleto« kasete namiznega orodja, posodja za •make, kavo, eaj, Danimi podstavki, umetni
Floua mesnica
je otvorjena na Cesti Frana Josipa (Corso F. G.) štev. 32 Mesnica je najmodernejše vrejena. Na južnem kraju mesta ni mesnice da-Te^KmK.^~Znto-&* priporoča si. občinstvu.
f. noous.
; Jdino nadomestilo pravega srebra.
fflfeenl hdeM »hotele, restavracije in tatTime, kakoir tudi pensijone, gospo-—II                     c&tifttvo itd.                            i
O. kr. drornl saloSnlkl                  j
Christofle & C.le - Dunaj
L Opernring 5 (Helnrichshof).
- DtuttroTiii eenlk na tahtevanje. — V *Mb tacmtih zastopano po prekupcih. f* fuMferv rroj« isvirsoaU imajo nafti izdelki pw|tliifaf»Mfci m—hn hi iaw Okrittofl«.
ia_______________
Lekarna Cristofoletti v Bona na travnika. |
Zaščitna znamka: „Sidro"
| Liniment. Ca psi c i conip.
Nadomestek i«
Anker-Pain-Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažlljoče mazilo in so dobro uporablja
pri preMajenjenih; cena'BGm.7 K 140
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod, priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „SIDR0" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek. — RICHTERJEVA LEKARNA k ,.zlatem leva" v Fragi I Elisabethgasse Siev. 5 nova. DneTno razpoSnjanJe.
Orožja
mumcije,
predmeti za lov, dinamitne ====--= patrone. —— ¦-—
Trskino (Stokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K 1*40, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Raba toga olja jo sosebno priporočljiva  olrokom   ia  dečkom, ki so mu*-  j vozni in nožno naravo. so  ozdravijo v kratkem  času  •/. gotovostjo , malokrvnost, itd. itd.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S te«
vso kostno bolezni, Zložni otoki, golši
=====  Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev.  =======
OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegijc, preiSCe se vedno v mojem kem. laboratoriju
prcdno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamCiti svojim   Cč.   odjemalcem glede čistotc In
=====  stalne sposobnosti za zdravljenje.  ==
Grlstofolefttljeva pijača iz kine In železa.
najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. =   Ena steklenica stane  1  krono   60 vinarjev.   =
)
Baby mira -Creme
je najprijetnejše iz najfinejših sestavin napravljeno sredstvo za hitro in temeljito odstranitev izpuščajev, zlasti llfajev. Ozdravi od potu ali od mokrote pra-drgneno   ali   razpokano   kožo,
prekaša vsak posipalni pral). Priporočljivo tudi odra tlim, oh odrti ko'i, ?a voika, za prejahana mesta, prepotene noge itd. Varuje kožo škodljivih vplivov, jo dola gladko in nežno in je mnogo korislncje nego puder. Naroča se raravnost 5 škalelj za kron 3*20» 10 škatelj za kron 5"80 poštnine prosto pri edinem izdelovalcu
lekarnarju H. BRODJOVIHU v Zagrebu štev. 87.
Pristno samo z oblastveno zavarovanim DznameiiMom „Babymira-GrLme".      1
Kerševani & Čuk
: v Gorici
Sfolnltrg št 9 (pia2za Diiama)
priporoča svojo
zalogo šivalnih strojev
uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanična delavnica  konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo Šivalnih strojev, dvo- ¦ koles, pušk in samokresov.  • Šivalno stroje In po-prav« jamčiva od 5-10 let.
Božjast.
Kdor trpi na božjasti, krtih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj in frank«  v priv.  Scauranncii • Apoteke,
Frankfurt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno.
ANGELINI & BENARDON
=----- v TRSTU.-----
Najbolj elegantno In najboljše OBUVALO sveta le Iz tovarne
= D. H. Pollak in drug.=
Izključna prodaja za Gorico.
v veliki zalogi ubuvala z lastno delavnico
Jjos. ^ociat)ci§ $ Qoi*ici
ustanovljena leta 1873.)
Cesta Josipa Derdi št. 25, nasproti ljudskemu ui tu.
Originalni amerikanski čevlji iz tovarne miiford Shoe Companv v HHHfford (Severna Amerike.)
Čevlji iz sukna in klobučevine za zimo. -  GalošI vseh velikosti].
===== Izbira obuvala lastnega izdelka.  =====
Potrosite za svoje zdravlje =====
6 vinarjev =
ter poskusite zavojček cigaretnega papirja najboljše vrste
Al DA
Dobiua se u useti tobakarnah. == Prodaja na debelo v trgovini
fl. Gabršček u Gorici.
jedilna mast
uajbolja za
peCi, pražili in kuhati.
Tvornica za živila „CE-RBS" razpisuje konkurenčni kuhinjski recept v skupnem znesku 50jO kron. — Podrobneje pogoje se dobi pri vsakem bol|em trgovcu" brez -placno.-------------———
Kdor hoče kupiti ovojček za 6 vin., naj zahteva izključi
H  papir za cigarete
„Ottoman-ov
Stepalnik,
žlldar za cmoke, priprava za krompir use 3 kom. za 25 kr,
drža 1 o za brisačo, umetno izrezljano in vezeno, s steklom,
25 kr.
je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo
po deželi nakup teh neverjetno ceuih rečij,  sem jzdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarij
po 25 kr.; dobiva se tudi blago po višji ceni. — Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur
poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec.
Izvozna hiša Hermann Auer
Dunaj IX/2 Nussdorferstr. 3 — IV. (krščanska tvrdka.)
Delavnice z električne gonilno silo.
KOVINSKA   LIVARNA
odlikovana z 18 zlatimi svetinjami
Cesta Frana Josipa št. 58.
Livarna izdeluje z znano nataiijdnostjo vsako delo iz litega železa, brona in drugih kovin m to arne, MLINE, obrtne zavode, stavbe itd. itd.
Tsled vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprejemajo dela TSAKE VELIKOSTI, PREPROSTA ali POPOLNJENA do 2000 Ig teže in višje za vsak komad.
tacimi, proračuni in predelava načrtov zastonj.
JOSIP ROVAN
Komisijsko & agencijsko podjetje y Gorici
Stolni trg št 9. (Piazza del Duorao) v lastni hiši.
7alnfi!i niiiQ iz »Prve kranjske izvozne pivovarne  in tvornice  slada na par
laioga piva                   T, Fr8Uicll iz 7^^.«
Zillnilfl mnkp in mlevskih  izdelkov valjčnega   mlina   W.  lochmann  iz ZafflDS tESffikfIII "Prve kranjske tvornic.e testenin Žnideršič & Valenčic iz
Zaloga in predaja umetnega I* liHfiSlSt-fiff ffl
Tanner-ja i Gorici."  . 7<KfflfKfUfl »KraIJevo  pooblaščene  Zagrebačke   delniške  tvornice   likerjev,-LaolUpalVIl hrvatskih, sadnih destilatov, parne rafinerije slivovkein konjaka." I
L3Si0pSlfU „Prye hrvatske tvornice kanditov iz Zagreba."                              I
Blago razpošilja se vožnje prosto na vse postaje. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko.
Zastopstva zavarovalnih zavodov:
„PBVE ČEŠKE splošne delu, dražbe za zavarovanje NA Ž1VLIEKJE v Pragi."
„CB0ATIAE" zavarovalne zadruge v Zagrebu proti poškodbam po ognju, streli, razpoku itd. itd.
„PB0V1BENTIAE" splošne zavarovalne dražbe na Dunaja za zavarovanje proti nezgodam itd. itd.
Vsa tozadevna pojasnila, ceniki in prospekti dopošljejo se na zahtevo poštnine prosto. — Za mojo tvrdko poslujoči potovalei in sotiudniki izkazati se moraio s notrahnimi rtonhlnstili.
Odlikovana pekarija in sladčičarna
KAROL DRAŠČIK
v Gorici na Kornu v (lastni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte,  kolače za birmam in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno aH v originalnih buteikah,
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrei §He*- po jako zmernih cenah.  ¦"••
Goss-ovo pivo!
Zaloga pivovarne GSss, delniške družbe na Jesenicah na Gorenjskem, se priporoča p. n. gostilničarjem in jim daje ugodno priliko stopiti v zvezo s pivovarno, katera jim bo vselej radovoljno in točno postregla.
Naročitve sprejema iti pojasnila daje založnik
I. flaraks,
na Jesenicah (Gorenjsko.
Najeanejia n najhitrejša vožnja v Ameriko je s paniki „Severonemškega Llojda".
Iz
Sremna
v NfiW    :
York
• Cttankfmi bMopamrfki »KAISER WILHELM B.«, »KRONPRINZ W1LHELM« ta JUUSER W1LHELM der OROSSE". ^.     Prakaiaarsk« vožnja traja samo 5 ~ B dni,       ^
KaftttBaaL aaaeeljlT poduk !¦ reljavne rožne listke za parnlke gori navedenega   JF?
| »Mrabroanaga draitra kakor tudi listke sa tb« proge ameriških ieleznie dobite   P*»
ˇ LJubljani edino ie pri                                             gj
MAM TATCARJO, DkbirtB ulice B. 35 s
t        nasproti občeznani gostilni »pri. Starem Tišlerju".                 etf
Mboi it Ljubljane {• vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se 2 ittejepefe  aji, teoaeiibreiplačao. — Postrežba poštena, reelna in solidna. L*
PnfBftOML    " >anje«im t upada« drlava kakor: Colorado, Hexiko, Oalifornijn,   ^
Anf    ^ ML wk>arinf,   Nerada,   Oragon in Waahington  nudi naie društva   ^
poaalia  vgodM  ti   laredaa   etno   hrta   talvMkte.   Odkod  na   iaj   pragi   K*
fs Bremna enkrat meaefaa.                                            ,—. Tb m dobivajo pa tudi Uetki preko Baltimorainna vae ostale dele sveta, kakort !     P   Bradlja, Kubo, Buenoo-Airaa, Oolombo, Siagapor« y Avatralijo itd.
Se aoblva v vseh lekarnah.                                NaiboliŠe zdravilo DTOtl                               Ss dobiva v vseh lekarnah.
— REVMATIZMU in PROTINU —
je liker Godni ^is»i ^LS-^»^^iS*!*?VS™!™'imkmrnm "*nm mm*onnm ***** ***** °r* **• ******•> ***********
l==      °*** 9tMmaot * W* Ii Tritt m m raidolH]« maaj nego 4 iteklralof proti porietju aU napra] poalanim anetkom K I- proito poitnine,
X. Polli v Gorici