Gospodarske stvari. Razne sorte nmetnega gnoja kdaj in kako se ga z pridom posluževati. M. Erompirju, ktera rastlina zemljo močno izsrka in oslabi, se le redkokedaj z nmetnim gnojem gnoji. Bolj navadno je, da ae prejšnji setvi pred krompirjem z koačeno moko ali 8iiperfosfati gnoji. Neposredno za krompir pa se mora rano spomladi z takimi gnojili gnojiti. Posebno za peso se mnogo umetnega gnoja rabi. Pesa potrebuje posebno mnogo kalija pa tudi fosforove kialine in gnjilca. Zato se mora za vae te redivne snovi akrbeti in ji toraj z kalijevim ali kalijevim iu aoionijakovim superfosfatom 6—8 novih centov na hektaro gnojiti. Zanesljive gnojne tovarne prodajajo tudi posebni gnoj za peso, ki ima V8e tri snovi v pravi razmeri med seboj pomešane v sebi. Taka poaebna gnojila imajo tudi že za pšenico, ječmen, bmelj, sočivje, Ian, travnike in vinograde. Veadar pa mora, kdor ae jih boče z pravim pridom poalužiti, prej prst svojega zemljišča od n6enega kemikarja preiskati dati, da pozve, v kteri zme8i in aoatavi poaebno umetno gnojilo na njegovem polju najve6 ha8ni. Gnojenje z umetuim gnojem na zaniakanib in umetuo narejenib travnikih pribaja vedno bolj v navado in pravijo, da posebno z razkrojeno košSeno moko lepe učinke dosezajo. Tudi zmesi superfosfato7 in ž^eplenokislega amonika so neki 7se priporoSitbe 7iedne. Kdor si nji^e, na kterih si prideluje živineke klaje bodi si detelje, sena ali diuge krme, z foafato^im gnojem gnoji, ta si ne bode satno dosti 7eč anipak tudi dosti boljae klaje pridelal, ker na tako pognojenih ujivah pridelana klaja ima po dva do trikrat 7eč rastlinski beljako^ine 7 sebi in je toraj tudi za tolikokrat bolj redi^na od one, ki se na navadnem polju pridela. Veči pridelek dobi^a viso ceno ae po boljših lastnostih pridelane krme. Iz sledece tabelice se 7sak naših bra7ce7 labko poduči, koliko raznih sno^i različni pridelo^ani sadeži poliski zemlji pri dobri žet^i na bektari 7 kihh odtegnejo. Ime sad eza Paenica . Ri .... Jecmen . . Krompir . Peaa . . . Grah . . . Detelja . . Vino . . . Eoliko 7zame na kullja 33 48 27 92 233 46 166 30 apnn 11 15 9 13 45 55 166 21 hektari pri 2et7i 7 kilib fosfo- roTB kisline 28 27 18 30 43 25 47 21 Mil ffll 8" zlje 5 6 4 9 10 15 88 14 zreple- ne klsltne 4 5 4 12 5 13 26 16 iobri gnjllcn 62 51 43 60 119 88 191 9 Iz tega se 7idi, da peaa in detelja zemljo najhnjae izsesa, potem pride krompir in giab, rž in paenica in slednjič 7ino in ječmen. M. Pomoček zoper steklino. Kot zdra^ilo proti ti grozo^iti bolezni se priporoča „Veliki ali omano^ koren" Alantwurzel (Inula Helenium), ki tudi po naših krajih precej pogosto raste. Mora se pa rabiti predno popadenega krč viti za5nc. Za člo^eka, ki je bil od steklega psa ali od ktere druge stekle živali popaden, se 7zamejo 3 loti te korenine, se dobio stolce in blizo d7a poli5a mleka na nje vlije. To nalito mleko se pusti, da 8e nekoliko 7kuha, najbolje na polo^ico. Ta soko7ina se da boleniku zjutra na teš5 piti. Pet do šest ur potem se mora pustiti ali 7saj le nekaj malega pa lahkega nekaj ur pozneje povžiti, potem ko je rečeno 8oko7ino popil. Drugi in 7saki sledeci krat se 4 loti te korenine na mleku skubajo in se pet dni zaporedoma na tešč ta soko7ina boleniku popiti da. Na kar se mora bolenik 7aakokrat nekaj potiti. Za konje in go^ejo ži^ino se 7zame po tri do atirikrat toliko korenine omano7e. Stekel pes je popadel in nagrizel celo čredo go^eje živine. Razdelili ao jo na d7a kampa in pr^ega na po^edan način zdra^ili in 7se živali oteli, med tem ko so drugega 7se poginile. Iz Amerike zlasti iz Pensil^anije ee poro5a, da so bili pogosto ljudje in živali na tak način oteti. Sejmo7i. 12. aug. sv. Lo7ienc 7 puš5a7i, S^etina, Veržej; 14. aug. na Ptu.jski gori; 15. aug. 87. Trojica 7 SI07. gor. 16. aug. Lembab, Se^nica, Mozirje, Vozenica, Stiaden, Stia88, 87. Vid pod Ptujem ; 17. aug. Jaienina, Rottenbeig; 18. aug. 87. Jakob v celjskem okraju.