XIV. letnik. V Gorici, dne 11. oklohra 1906. 41. številka. 1 Irhaja vsakčetrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi a« no vra-čkjo. Ncfrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša . ■ celo leto 4 krone, u pol lela 2 kroni. Z> manj premožne xa celo leto 8 krone, ta pol leta K 1T>(). Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge detele izven Avstrije 6 K. RokopiBe sprejema „Narodna Tis v Gorici, utfca’V«t-« t urini St/V* . M u Naročnino in naznanila s pr ej ema upravnišlvo, Gorica, SemenUkn ulica št. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Unumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem liropu (Kiva Como) št. I t. po 8 vin. Oglasi in poslanic« se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat li v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bujt v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna** (odgov. L. Lnkežič) v Gorici. Težnje kmetskega stanu. (Dalje). Mi imamo 7 svojem programu še razna drnga pereča vprašanja, ki se tičejo kmetskega stana, ali za današnji naš shod hočemo naše zahtevo omejiti le na najbolj pereča vprašanja in ta menim, da govorim gotovo v imena vseh kmetskih posestnikov v slovenskih zemljah, ako navajam, da je za kmetijstvo nadalje neizmerno težko, že kar neznosno postalo poselsko vprašanje. Tadi za drag denar ni dobiti posla, delavca kmetskega. In jaz poslom ne zamerim, ki tramoma drve v mesta in industrijske kraje, kajti v industrijskih krajih in v mestih imajo boljše plače, kakor na kmetih. Takih plač, kakor jih dobijo v mestih, mi kmetski gospodarji ne moremo plačevati. Marsikateri pa tadi beži iz kmetskih poštenih vasi v mesta in industrijske kraje, ker ima tam več prostosti, ne misleč, da marsikaterega je gnala ta prostost v moralno in telesno pogubo. Mi gospodarji, kmetje, pa se zavedamo, da je tudi mogoča odpomoč in da je treba iskati odpomoči. Deželni zbor kranjski, kakor tudi državni zbor tu stori svojo dolžnost, da se bo kmalu za kmetske posle in delavce uvedlo starostno zavarovanje. Radar bo kmetski posel, kmetski delavec vedel, da mu je zagotovljeno starostno zavarovanje, da mu, ko onemore, ne bo več treba prosjačiti kraha od hiše do hiše, upam, da si bo kmalu zopet med nje povrnila tista ljubezen za kmetski dom, kakor je bila nekdaj najti v kmetskem poslu, in posli in gospodarji bodo si zopet postali pravi prijatelji, pa tudi mladina se ne bo več vzgajala samo za rokodelstvo, za rokodelske obrti, za katere je že preveč materijala, ampak stariši bodo vzgojevali svojo deco za po- LISTEK. Iz zapiskov Sl. J) Mat. 13, 52. štene kmetske delavce. Preskrbeti je treba kmetskih delavcev in tu naj omenim Marijanišče, kateremu je na čelu velespoštovani vodja gospod kanonik Kalan, ki je priredil v svojem zavodu tako bogato zalogo učil za kmetijstvo, da bo mladini, sirotam našim, ki se tam vzgajajo, dana prilika, izobraziti se tudi v kmetijstvu. Istotako bodo Salezijanci v Rakovniku prav storili, ako bodo vzgajali nesrečno mladino za poštene kmetske delavce. Obadva krasna zavoda pa naj vam bosta najtopleje priporočana, da jih podpirate z živili in drugimi sredstvi, kajti oba ta zavoda sta tudi v kmetskem interesu ležeča, ker bosta vzgajala kmetskemu gospodarju sposobne, poštene delavsko moči. Tudi letos, kakor žalibog vsako leto, je zopet druga prikazen, ki zopet tako-rekoč trka na duri deželnega in državnega zbora, da se vendar tudi tam ustanovi zakon, po katerem se bo uveljavila možnost zavarovati poljske pridelke proti poškodbam po uimah, po toči in povodnji. Nebroj vasi je zopet letos hudo prizadetih po torti, ter so osobito tudi vinogradi toliko trpeli, da dotični posestniki 2 do 3 leta ne bodo prišli do pravega pridelka. Kdor trezno razmišljuje stanje, ko vidi, kako ogromno breme nosi do-tično posestvo, mora priti do prepričanja, da ni treba več veliko dolivati, da gre kupa čez rob, in zato vidimo bolestno, kako v kmetskem stanu propada dom za domom. Ako bi bila prilika dana kmetovalcem, proti primerni premiji zavarovati njihove pridelke, bi pa v takih slučajih tudi beda ne bila tolika. Seveda se tukaj reče v državnem in deželnem zboru o tem zavarovanju : To je nevarno. Gotovo je nevarno, ali če upoštevamo, da je državni zbor pred dvema letoma dovolil I. Marija Devica Kronana na Sveti Gori blizo — Gorice — Mati Božja kronana, Radost mojega serca, lTp in pribežališče I Oh, pokaži Jezusa Nam, o Mati usmiljena, In sirot usmili se ! Prišla si na goro to, Da ti sedež tukaj bo, 0 kraljica milosti I Ljudstvo te je ljubilo, Je to cerkev zidalo Tebi Božji Materi. Prikazala tukaj si Se pobožni Uršuli, Vsem pomoč obljubila. Blagor, ki priromali Smo k Mariji semkaj vsi, Ti boš nam pomagala. Ta je gora veselja, Hrib posvečen od Boga Mili Božji Materi, Ki je bila kronana, Gnad sprosila od Boga Mnogo verni množici. Zato pravijo ji vsi Sveta Gora, kjer si ti Sedež si postavila. Kdorkolj k tebi pribeži, Prave poti ne zgreši, Ti si cesta do neba. celih 25 milijonov kron v podporo za dežele, poškodovane po uimah, po toči in po povodnjih, in ako upoštevamo nadalje, da je čez dva milijona kron bilo zemljiškega davka odpisanega, ako se upošteva vse to in pa, da bodo dotični gospodarji plačevali premijo v svrho zavarovanja, se gotovo lahko vsak prepriča, da je tako zavarovanje izvedljivo, in če privatne baake, ki hočejo imeti le velik dobiček, pri tem izhajajo, bo gotovo bolj lahko izhajala tadi država, ako se te milijone, ki se izdajajo vsako leto v podporo po uimah poškodovanim, prištejejo v to svrho, da država založi takoimeno-vani rezervni fond. Ako nam morda ostane slovenska zemlja last slovenskega oratarja, potem deželni in državni poslanci ne smemo mirovati, dokler tega zavarovanja ne izposlujemo. (Konec pride.) Politični pregled. Parlamentarni položaj. — Kakor P Mej o dunajski listi, se je naš parlamentarni položaj zopet še precej poostril. Nemci namreč vstrajajo pri svoji zahtevi, da bodi v novi volilni reformi določeno, da bode smela volilne okraje, ki bodo po novi volilni reformi določeni, spremeniti le dvotretjinska večina. Cehi in Jugoslovani se proti taki določbi odločno opirajo. Vlada je hotela med parlamentarnimi strankami posredovati in izdelala je v ta namen neki kompromisni načrt, vsled katerega se ne bi smeli po novi volilni reformi sestavljeni volilni okraji skozi tri volilne dobe spremeniti. Proti takema kompromisu so se Nemci že izrekli, a Čehi izrekli so se pa ne le proti omenjenemu kompromisnemu predlogu, ampak sploh proti nemški zahtevi Glej, Marija I tu kleče Pred teboj častimo te, Reši, reši nas iz zmot. Prosi za nas ti Boga In pa Sina Jezusa, Da se usmili nas sirot. — Amen — V Gorici, dne 22. maja 1859. Št. K. II. S m e š n i c e. 1. Gospodu H....ku l) ni dopadlo, da je gosp. C....e, po rodu Černoveršec, tedaj njegov pravi rojak, začel v pisarenju posnemati Čehe in druge Slavjane, ki nemo glasnico pred čerko t izpuščajo, n. pr. smrt, krt, vrt, prt itd. Menil je torej pisati mu, in pismice zaglaviti z versticami: Tako se nam naš sladki jezik krha, Ti grda Črnovrška mrha?! 2. Slovenska „Bčela“ je lani (1851) večkrat kratko številoslovje dona- šala. Gosp. H k, kateremu menda to ni kaj dopadlo, razdeli to besedo enkrat tako-le: število oslov je in pristavi z olovnikom besedo: neštevilno. 3, „Kaj so vaši stogi proti našim-*, reče neido svojemu prijatin, „vaši stogi so leseni, pri nas pa je vBak stog zlat (to je i z 1 a t.) ‘) Slutim, da je ta pesnik Ma tevž Hladnik. po dvetretjinski vočini. In to je dr. Kra-mtr v torek brez ovinkov povedal mi-nisterskemu piedsedniku barona Becka, kakor tudi nekaterim zastopnikom poljskega kluba, ki so se'skupno s Čehi posvetovali o ti zadevi z ininisterskim predsednikom. Dr. Kramar je rekel, da o kaki dvetretjivski večini pri spremembi volilnih okrajev ne more biti govora in ravno tako ne o kakem tozadevnem kompromisu. To da je ministerskemn predsedniku popolnoma znano, ker se je o ti zadevi z Ir. Kramurem razgovarjal že dne 21. junija t. I. in je takrat sam dr. Kramaru rekel, da je popolnoma naravno in samoobsebi umevno, da nočejo Čehi in Jagoslovani ničesar slišati o nemški zahtevi po dvetretjinski večini. Volilna reforma. — V torek je volilni odsek rešil razdelitev volilnih okrajev na Moravskem. Odstop profa (»oluchovskegn. — V torek se je mudil na Donaju ogrski min. predsednik \Vekerle. Bil je vsprejet od cesarja v daljši avdijenciji. Poročal je namreč cesarju o političnem položaju, kakor tudi o državnem proračuna za I. 1907. Obiskal pa je Wekerle ta dan tudi nekatere naše ministre, a obiskal je tudi ministra za zunanje zadevo grofa Go-luclnvskega. O tem poslednjem obisku pišejo listi, ki slišijo travo rasti, med drugim tudi to-le: Ogrski min. predsednik VVekerle je obiskal v torek ministra za zunanje zadeve grofa Goluclnvskega za to, da izve od njega ali misli odstopiti še pred zasedanjem delegacij. Na zadnjem zasedanju delegacij je nameravala ogrska delegacija dati grola Goluchovskemu nezaupnico. Zgodilo pa se ni to zgolj vsled posredovanja Wekerlejevega kateremu je baje grof Goluchovski obljubil, da sam 4. M. P.1) je kot učenec 'en k raj čer zgubil. Skrbno vse preišče in premeče in ga še ne dobi. Neki prijatel pristopi k njemu in mu reče: „Matevž! ali hočeš, da ti z bankovcem posvetim, da boš ložej krajcer našel?" 5. „Ali greš proč?“ zavpije Tone, ko mu Jurče li preveč nagaja. Jurče se ne gane. in mu li še naprej nagaja. „Ali greš proč, ti rečem ?“ zavpije Tone vdrugič še jezniši, kot prvikrat. Jarče pa vender nič ne mara. Zdaj se zdi Tonetu že odveč; obraz ma zagori od togote, kvišku plane ko zdivjan lev, vtretjič zavpije: „Ali greš proč, ali ne? ali pa — grem jaz proč-1 ves mirno pristavi in Jurčeta popusti. 6. Gospod II. pride v g...ški zavod bogoslovja, kjer je P. lepe duhovske za-vratnice (kolarje) delati umel. Hotel je namreč, da bi P. tadi njemu zavratnico naredil, da bi se njegovemu vratu popolnoma prilegla, pa ga doma ne najde. Kaj mu je bilo početi ?.,.. „Gospod H 1“ mu reče nekdo, kteremu je namen svojega dohoda razodel, *to nič ne de, da P...a ni doma; pustite li tukaj svoj vrat, da bo po njem mero vzel in pa pojdite doma-1. (Dalje prihodnjič.) ‘) Slutim, da je ta Matevž Pirc, ki je bil stolni vikar v Gorici. odstopi po zadnjem zasedanju delegacij. Ker pa grof Goluchovski še ni odstopil in se novo zasedanje delegacij bliža, je hotel \Vekerl« sedai od grofa Goluchov-skega izvedeti, kaj prav za prav namo-ruje. V slučaju, da bi grof Goluchovski ne držal dane obljube in bi ne odstopil moral bi baje \Vekerle odstopiti. Dopisi. V (iorici, 1. oktobra. — (Liberalizem v Luži.) — O liberalizmu na Goriškem dalo bi se pisati marsikaj še iz davnih let, iz česar bi se razvi-delo, da tudi med Slovenci je stegoval svoje rozičke, ko so je čutil varnega, a jih je zopet skrival, ko je čutil nevarnost. Da ne bom predolg, naj a kratkimi potezami označim njegovo živo aren ie in razbiranje v itvdnjih tridesetih letih. Po letu 1878 mislilo se je, da so se liberalci spametovali, da jim je odzvonilo, da bo mir. Slovenci na Goriškem so se zjedinili, „klerikarni“ list „Glas" je nehal izhajati in „Soča“ je postala glasilo goriškib Slovencev, toda liberalni zmaj se je le potuhnil za blizo 10 let, čakal je le rešitelja. In res, našel so je v osebi nekega koperskega učileljiščnika; popustivšega službo. Burja ga je zanesla k „Soči“. Obljubil je, da bo slnšar gospodarje in reditelje. Nič hudega sluteč vsprejeli so ga le-ti za urednika. Čez dobrih par let pa je postal presit, povzročil splošen razkol v deželi, prevstrojil liberalizem in zarodil narodno napredno stranko in list „Sočo'' obdržal kot njeno glasilo z istim geslom : »Bog in narod". — V tem času smo doživeli razne slučaje. Laž in obrekovanje se v obliki reinice zavijata v pohujšanje, to svedočijo zna- I meniti stvori narodne procvite — Tutti j frutti, — katere pa smo preboleli, ker j jim tudi niso zaželjenega vspeha obrodili. Toda „čas vse pregloda11, tako tndi sedanji liberalizem v napredni obliki moči zapuščajo. Voditelji odstopajo, potem ko so se jim narodni piruhi iz-klopotali na poti so v Kanoso, vendar pa se hočejo v klerikalnih prodajalnah še poslaviti, — a tičke poznamo po petji. Napredni učitelji vživajo molče porasle prijemte; trgovcem in obrtnikom gre težko, drže se dela, pozabili so že na razna zamrla društva in obetano i pomoč, le nekaj nezrelih mož iz bližnje 1 okolice, kojim je ta gonja „šport“, hodijo še za naprednim kričačem. H« je sicer, da oni kranjski živelj, ki je pozvan glede naprednega mišljenja k nam in par vezanih barantačev še trdno skupaj držijo, toda denar je okrogel in ko ta poti če, poromajo v Egipt. Današnjega naprednjaka najprej vjeziš, če tnu deš, da je libe-rale.c On trdi. da je nasproten le poli -tikujoči duhovščini, nikakor veri. Zadnji čas je pripravljen so tudi sprijazniti, s klerikalno stranko pod gotovimi pogoji, le da mu daš prvenstvo. Ker pa za to ni sposoben in ni mogoče, obrnil se je do naših mokračev, a ni slutil, da ga slabo splačajo. Že so si veseli meli roke, ko jim je neki pek pri naprednjaškem zborovanji pripovedoval, da je klerikalizem podoben črni kači, ki se povsod in pod raznim imenom vtihotaplja, in koliko da imajo denarja duhovni v po-sojilnah; niso bili pa pripravljeni, ko se je kasneje pri zaupni mizi ravno od te strani napredna stranka označila s sivim triglavim mačkom, kojemu sta srednja in desna giava že odgnjili, le z levo še kima na prazni blagajni itd. Iz Mirna. — ..Župnik hoče kljubovati", tako so liberalni listi .Soča-*, »Primorec11 in seveda ,.Narod” pretc-kli teden pisali z ozirom na to, da je tuk. g. župnik naznanil, da od sedai naprej ne bo orgljanja in petja pri službi božji, dokler občina ne zagotovi običajni prispevek k organistovi plači. Vprašamo : kdo kljubuje, župnik ali občina V Organist je opravljal v i-koraj občno zadovoljnost svojo službo uže 16 mesecev, pa ni prejel zato od občine niti vinarja plačila, dasi mu to gre po starodavni navadi. Vsaka prošnja, ves trud v tem oziru je bil dosedaj bob v steno. Kdo torej kljubuje, kdo dela krivico ? Dopisnik „Sočeu pa 1 udi hujska : ..Občina naj n9 da nič, bodo Ijndje vsaj lažje molili pri tihih mašah'1. Oh, kako ginljivo molijo pri tihih mašah gg. naprednjaki ! Nekdo n. pr. takrat, ko pride prisiljen k maši, ima lepo navado svoje komolce raztegniti po cerkveni klopi, nanjo nasloni svojo učeno glavo in tako v tihi jn globoki pobožnosti premišljuje nebeške skrivnovsti. Tudi drugi hodijo najraje k tihi maši, če sploh gredo, pa se med mašo in pridigo lopo sprehajajo in pogovarjajo za altarjom. Tako tiho molijo! Take in podobne obiskovalce službe božje orgljanje in potjo moti, torej čemu to nadležnost še plačevati 1 Dopisnik pa pravi tudi, da cerkev ima dosti denarja, da lahko sama plača, da se mora pričeti z energičnim odporom proti vedno večjim cerkvenim davkom. — Odkod pa ve slavni mož, da corkev ima toliko denarja ? Ali je morda on kedaj pregledoval cerkvene račune ? Ako pa trdi, da so cerkveni davki v Mirnu vedno večji, grdo laže. C )rkev ne zahteva višje nagrade za organista nego je bila dosedaj. Za druge potrebe nič ne zahteva. In če dopisnik vpraša, kako občine do tega pridejo plačevati cer-kvene služabnike, se mu odgovori, daje to naravno ker isti opravljajo svojo slažbo na korist Občinarjev. To prizna tudi sicer liberalna državna postav« I. 1874. Lokovec nad čepovnuom. (God presvitl. cesarja.) — Nikdar se še ni obhajal god našega presvitl. cesarja tako slovesno kot letos^ Cerkev bila je polna vernega ljudstva. Šolska mladina, ki sta jo pripeljala v cerkev g. kurat in g. učitelj nastopila je na koru in lepo prepevala pri celi sv. maši. Po sv. maši bila jo cesarska pesem in zahvalna za presvitl. cesarja. Vso je bilo do solz ginjeno nad tem lepim nedolžnem petju. Že na večer slišalo se je lepo priterko-vanje zvonov ravno tako zjutraj pred sv. mašo. Ravno iz naše občine gre na leto največ mladeničev k vojakom in ti so z veseljem prihiteli molit za Njega, ki jim bo v kratkem rezal vojaški kruh in jih opasal z britkim mečem. Res smo v hribih od sveti proč. Naši -ici pa se držijo gesla „Primor-skega lista": „Vse za vero, dom, cesarja11. G. kuratu pa srčna hvala za navdušenje med ljudstvom, in za lepo slovesnost v cerkvi. G. učitelju Reji pa zahvala za obili trud za petje pri šolski mladini. Bog živi oba gospoda mnogo let med nami I Novice. Preč. g. Gothard Pavletič, župnik v Mirnu, je imenovan za župnika-dekana v Št. Petru pri Gorici. č p. Josip Milnilič, kapelan v Rihembergu, je imenovan za provizorja I v Dolenji Tribuši. Umrl je v Žbandaju v poreškem okraju v Istri tamošnji župnik, č. g. Šime Še meli č, Pokojnik je zapustil istrski družbi Sv. Cirila in Metoda 200 K. Umrl je na Dunaju dne 5. t. m. g. Jakob Cristofoletti, lekarnar v Gorici, vitez Franc Jožefovega reda itd. Odšel je na Dunaj iskat si zdravja. — Truplo pokojnikovo so prepeljali v Gorico. Ogromna udeležba pri pogrebu v Gorici je pokazala, da je bil pokojnik spoštovana oseba. Naklonjen je bil tudi slovenskim zavodom. V zadnjem času je večkrat prispeval za „Slovensko siro-tišče“. Priporočamo ga v molitev I Naj počiva v miru I V torek je umrl v Trstu v dobi 46. let ravnatelj pomožni^ uradov na tržaškem višjem sodišču g. Ferdinand Perhavec. Za >rSlov. sirotiš?e“: P. n. gg. prelat Jisip Gabrievčtč 5 K, Eluard Štrekelj 2 K. Josip Gidnič 2 K, N. N. 1 K, Anton Medvešček 20 v. Bog plati ! Škofovska konferenca. — V torek predpoludne ji; pričela na Dunaju pod predsedstom knezonadškola, kardinala Grusch0, konferenca avstrijskih ško-l')v, katere se med drugimi udeležujeta tudi knezonadškof goriški dr. Sedej in tržaški škof dr. Nagi. Dekliška pripravljalnica za iz-obraževališča za učiteljice društva „Š )Uki D mi“ v ,.Malem Domu" v Gorici, ki je ob enem nekaka višja dekliška šola za goriške Slovence, šteje tudi letos obilno učenk, namreč v prvem letniku 47, v drugem pa 42. O dobrih mpeh h te pripravljavniee pričajo letošnji vzprejemni izpiti za lu-kajšnje c. k. iz jbraževališče. Izmed 42 gojenk, ki so bita vsprejete v prvi tečaj, jih je 35 iz »Šolskega Doma. Izpit je napravilo šo 15 drugih njih tovaršic iz „Š D/, ki pa niso bile vsprejete radi pomanjkanja prostora. Na takih uspehih treba čestitati društvu in učiteljstvu. Napisi na žclezničnih postajah. — V petkovi seji posl. zborn:ce so poslanci dr. Gregorčič in tovariši vložili interpelacijo na želez, ministra zaradi napisov na postajah ob južni in bohinjski železnici. Občina Sežana je že ope-tovano prosila, naj dobi ondotna postaja pravilen napis in naj se vsi oglasi objavljajo v slovenskem jeziku, ki ga brez izjeme govori tamošnje ljudstvo. Lota 1902 je 31 občin sežanskega okraja t tem smislu vložilo prošnjo na ravnateljstvo južno železnice, ki pa še odgovorilo ni. Drago prošnjo z dnč 28. maju t. I. je ravnateljstvo kratkomalo odbilo, Eoake spake imen so na postajah Prosek, Nabrežina, Devin, Sovodnje, Rubije, Zdravščina itd. In ob novi bohinjski progi je napis „AuzzaM, ki ga ne razume živa duša S. tem se naravnost prezira slovenski jezik. Vlada se sramuje priznati, da v Primorju živi slovanski rod, ker povsod vsiljuje nemški in italijanski jezik tudi na železničnih postajah. Poslanci vprašajo ministra, ali hoče prisiliti južno železnico, da napravi slovenska imena na postajah, ter vkreniti, da se odstranita ob bohinjski železnici prebivalstvu povsem tuja napisa „Auzza“ in „Plava“. Moči teme so začele po „Sočl“ divjo gonjo proti našemu prevzvišenemu knezu-nadškofu. Tistega, ki je v svojem prvem pastirskem pismu opominjal z besedami sv. Pavla „naj ne bodo med Vami razkoli, marveč bodite zjedinjeni vsi v istem razumu in istem mnenju", se drzne „Soča“ blatiti z besedo „apostol razko'a“. Če je nadškof svaril pred napadalci vere, ki hočejo deco izročiti svobodni (boljše brezverski) šoli ter družino po ločitvi zakona razdejali, storil je le svojo sveto dolžnost. In „Soča“, ki ga radi tega svarilnega pastirskega pisma napada, kaže dovolj, da spada med sovražnike vere. Ni začel nadškof boja, to moramo slovesno pribiti, marveč „Soča“. Vsakdo ve, kako je smešila „Soča“ one, ki so podpise proti razpo-roki pobirali, ter pokazala tako svoje mišljenje. Prav je imel torej nadškof ako je v pastirskem pismu dejal: „0 b r a m b a mora odgovarjati napadu, d r u -štvoprotidruštv a, zborovanje p r o t i z b or o v a n j u“. Torej nadškof je pozval le na obrambo ne na napad, ker napad se je že od strani liberalcev izvršil. To naj si enkrat za vselej zapomni „Soča“l „Imaste dober jezik, boste lahko delali14, te besede podtika laž-njiva „Soča“ našemu nadškofa. Poživljamo „Sočo“ naj pove, komu in kedaj je dajal nadškof s temi besedami nauke za politično hujskanje, sicer ostane gola obrekovalka. »Soča" so spodtika nad tem, ker ni imel nadškof Sedej sveto mašo po pok. And. Jordana. Dopisnik gotovo ni bil v cerkvi, ker sicer bi mogel videti, da ja nadškof Sedej po sv. maši opravil mrtvaške molitve zi pokojnikom. Vedeli bi tudi moral, da po cerkvenih predpisih sv. maše nima škof sam opraviti, tako je bilo do sedaj in tudi po smrti Sedejevi se bo isto zdodilo. Duhovnik Askauij baron Zucco, ki je bil svoje dni tudi na Goriškem v službi, ki je pa kasneje odšel v celovško škofijo in je odpadel od sv. vere ter postal pastor v Moguncu (Mainz), je objavil v katoliških časopisih javen preklic svojih zmot. V izjavi prosi katoliško duhovščino odpuščenja, ker ji je naredil tako sramoto. Izjavlja, da spoznava, da je katoliška cerkev božja ustanova in kot taka edino zveličavna. Zatrjuie, da hoče vse pohujšanje popraviti, kakor mu bodo cerkveni predstojniki ukazali. Liberalni shod v Cerknem. — Liberalci so priredili v Cerknem jako slabo obiskan shod pod vodstvom in vrhovnim poveljstvom svojega „dičnega-‘ poglavarja Andreja Gabrsčeka samega. Pod gedom ,,vse za omiko1* so zmerjali na vse strani, da se je V3e čudilo. In Andrej Gabršček je govoril. In govoril je na dolgo in široko kakor sam piše v nSoči11, da se njegova stranKa v cerkvene iu verske reči ne vtika, protestuje pa proti zlorabi vere in cerkve v politične namene. Torej Gtbršček in njegova stranka se ne vtika v cerkvene in verske reči. in ravno Gabršček živi in se redi in zbira kapitale ravno tega od vti- kanja v verske in cerkvene reči. Naj Gabršček prebere svoje „Soče“, pa bo videl, koliko protiverskih in proticer-kvenih roči jo tam notri nagromadenih. Sicer Gabršček to dobro ve in zato je on grdo farbal, ko jo tako govoril v Corknem. Komaj je pretekel dober mesec od tega, ko je Gabršček priredil v Gorici shod, kjer se je tulilo: „Proč od cerkve, proč od vere, proč od Rima“, ne izide ena številka „Sože“, kjer n? bi se na ostuden in predrzen način ruvalo proti veri iu cerkvi, in potem so predrzne ta človek govoriti, da se no vtika v versko in cerkveno reči! Kar ps še bolj osvetli liberalno sleparstvo jo to, da je ravno na tistem shodu v CJrknem mislil govoriti neki dr. P m o ločljivosti zakona. A!i ni to prod rznost ? In potem se upajo ti ljudje šo trditi, da se ne vtikajo v verske in cerkvene reči ! Mislil je torej Pac govoriti o ločljivosti zakona. Pa mu menda ni dišalo in jo je popucal zopet v Gorico, ne da bi se bil lotil zakona. Č) se pa še kje pokažojo kakšni Paci, pokažite jim vrata I Sicer pa je ta lib. shod v C9rknem tudi velikanske važnosti začelo Avstrijo. Kajti dr. Lovpušček jo govoril o volilni preosnovi in je predlagal resolucijo, ki je bila seveda vsprejeta. Ta znamenita resolucija se glasi tako le: »Da je splošna, tajna in enaka volilna pravica nujna potreba za stalno in pravičnejšo vreditev zakonodajalnih in upravnih zastopov“. Saperlot, zdaj pa že pojde z volilno pre-osnovo, ker je povedal dr. Lovpnšček v Corknem, da je nnjno potrebna. Drugače ne bi bilo nič. Živio Lovpuščokl Kje mu napravimo spomenik ? Kako so pa liberalci delali za to nujno potrebo jim je prav temeljito povedal Anton Kristan, da je liberalcem zvenelo po ušesih in da je nastal med „svobodoljubnimi" liberalci silen hrup in hrušč in vrišč in vpitje da je moral nazadnje Kristan kar z.ožati z odra pred zbesnelimi liberalci, kakor piše „Soča“. Pac je pa svoj govor o ločljivosti zakona iz strahu kar pozabil. Ti ubogi liberalci. Res ko je bil čas delati, da se vpelje ta nujna potreba, namreč splošna, tajna in enaka volilna pravica, pa so liberalci na vse kriplje delali, da no bi prišlo do tega. Tudi ,,Soča'‘ je pisala proti splošni, tajni in enaki volilni pravici. In tudi sedaj bi jo liberalni revčki najrajše pokopali, pa ne gre, in zato so spoznali, da je res nujna potreba izreči se za volilno preosnovo ali za nov pravičnejši volilni red. Resolucija bi se morala to-ej na liberalnem cerkljanskem shoda takole glasiti : „Kar vse kaže, da se bo splošna tajna in enaka volilna pravica vendarle vpeljala, je nujna potreba, da se tadi mi liberalci delamo, kakor da bi si jo želeli11. Tako 1 Liberalcom pa povemo, da so bo splošna, tajna in enaka volilna pravica prav gotovo vpeljala brez njih in proti njihovi volji, ker je res nujno potreba, da se tudi v Avstriji izvijt iz rok liberalcem moč, katero po krivici in.ajo. — „Soča“ kliče Csrkljanom : „Na svidenje, češ, da pridejo še gor izre.cat se za kake nujne potrebe". Najbrže pride tisti Puc, da bo govoril o ločljivosti zakona, ker je zadnjič iz strahu pozabil, in ker se zdi liberalcem tuli nujna potreba. Corkljani, oglejte si dobro takrat tistega Paca in povejte mu, da če se hoče ločiti on od svoje žene, mu je prosto, drugih pa ni treba s takimi brezverskimi nauki pucati. Najboljše pa storite če take liberalne pucarje zapodite nazaj, odkoder vam pridejo. V ,. Naše in Listu4, glasilu upokojenih'* velepolitikov, čitamo, da je bil „Primorski L;at“ konfuzen, zloben in nepošten, ko je očital »Pevskemu in glasbenemu draštvu'1 v Gorici politično strankarstvo. Na to odgovarjamo, da vemo iz dobrega vira, da je bilo »Pevsko in glasbeno društvo“ ustanovljeno le v agitacijo ob zadnjih daželnozborskih volitvah. Vesele unne. — „Soča“ nas je poslala v Oslrogon, kjer da se bomo prepričali, da so tamošnie nane res plesale z mladimi gospodi in nanci in sicer v Evinih kostumih. Mi smo ,,Sočo,‘ ubogali in smo se obrnili na ostrog mski ordinarija!. Od tam smo dobili to-le pismo: „Na vprašanje, ali so res tukajšnje nune v bližnji vili plesale z mUdimi gospodi in nuaci in celo v K/in h kostumih, odgovarjamo, da je vse to grda l(iž. R« je le, da imajo nune v bližini vilo, v kateri se je nekaj časa rnalila bolna prednica in kamor so bile šle tadi n ^katere nune radi razvedrila. Nimesto bjlne prednice je bila izvoljena nova prelaica. Nekatere ao odšle radi bolehnosti v druge samostanske hiše. Toliko je resnico !“ Sč spoštovanjem dr. Stefan Csarsce, nadškof, tajnik. Laži, katere so razširjali nemški židovski listi in za njimi „Soča“ in „Slov. Narod“, pa jo odkrila svetu tudi prednica ostrogonskega samostana sama. Objavila je v *Vaterlandu11 dne 2. oktobra t. 1. pismo, katerega glavne točke so: Provincijalna prednica iz Szatmar-a je obiskala prejšnji teden (a ne pred tremi tedni) tukajšnji samostan ; tudi ni prišla nenadoma ampak naznanila že poprej svoj prihod. Na postaji Parkany Nana je vstopila v voz, v katerem so ji prišle naproti prednica in dve redovnici. V samostanu so jo vso redovnice kar najslovesnejše vsprejele. Ker je prišla opoldne je sledil nato skupen obed v samostanu (ne v vili I). Prov. prednica se je mudila v samostanu (J dni in prišla je med tem časom dvakrat v vilo. Prvič je vzela s seboj prednico zavoda in predstojnico ubožnice. Bazen njih ni bilo nikogar v vili. Drugikrat se je peljala sama s prednico, da bi se posvetovala o primernem prostoru za igrališče gojenk. Ker je bil praznik, so bile tudi gojenko s svojimi učiteljicami nu sprehodu. Tudi prizor v vili je popolnoma izmišljen. Učitelj veronauka Anton Sipos je bil celo poletje samo trikrat v vili in je tam maševal za bolno prednico in njeni strežnici. Marljivi učitelj A. Sipos se nahaja še danes med samostanskim učiteljstvom ter navaja z veliko vnetostjo gojenke k pravi pobožnosti. Pod naslovom : „Samostanske skrivnosti11 in sličnimi naslovi razširjene Vesti o dekliškem zavodu v Ostrogonu (Gran) (glej „Arboiter Ztg.“ od 21. sept., „Extra Blatt" in skoro vsa protiuerkvena časnikarska poročila so zgolj izmišljene in le podlo obrekovanje. Prednica M. Remigia Bach je vodila zavod skoz 41 let s pohvalevredno spretnostjo. Sedaj ne šteje GO, ampak 76 let; radi lega ni samo zelo slabotna, ampak že 4 leta težko bolna. Sama je prosila, da bi ji odvzeli težavno breme vodstva. In res imenovali so novo pred- nico. katera jb prišla že 30. junija v Ostrogon, da bi se udeležila prihodnji dan duhovnih vaj in da bi prevzela vodstvo zarodu. M. Remigia Bach pa ni zapustila mesta niti za trenutek. Poleti je sicer prebivala v spremstvu dveh služabnic v vili; a 17. avgusta se je že zopet vrnila v samostan. Ne 9, ampak 21 redovnic je bilo vedno v samostanu, sedaj jih je s prejšnjo prednico vred 23 redovnic. Niti ene nuo (odpustili) izgnali ali pa poslali v inozemstvo, ampak Kakor iz vseh hiš kongregacije (drulibe) so odšle tudi od tukaj nekatere novinke k vsakoletnim duhovnim vajam v Szatmar ; radi telesne oslabelosti in onemoglosti poslale so se še 2 ali S redovnice po njih lastni želji v podrnžne hiše. Večina starejših redovnic je bila vedno tukaj. Provincijalna prednica iz Szatmar-a ni obiskala pred tremi tedni, ampak prejšnji teden tukajšnji samostan; tudi ni prišla nenadoma, ampak je naznanila že poprej svoj prihod. Na postaji Parkany Nana ni vstopila v kak najet voz, ampak v samostanski voz, v katerem so ji prišle naproti prednica in dve redovnici. Provincijalna prednica ni našla prazne hiše, ampak vse redovnice so jo kar najslo-vesnejše vsprejele kot ljubečo mater in tudi ona je ljubeznivo pozdravila svoje duhovne hčere. Njen vsprejein se je vršil opoldne in ne zvečer. Nato je sledil skupen obed in sicer ne v vili, ampak v samostanu. Po obedu je šla provincijalna prednica k bolni prednici, katera se je srčno zahvalila, da so ji odvzeli težko breme vodstva. Provincijalna prednica se je mudila v Ostrogonu 9 dni in je prišla med tem časom dvakrat v vilo. Prvič je vzela s sebjj novo prednico zavoda in predstojnico ubožnice; razen njih ni b.lo nikogar v rili. Drugič se je peljala sama s pri da co, da bi oti z njo posvetovala, kje bi bil primeren prostor za igralnice in v odpocitek gojenkam, ker je bil praznik, so bile pri tej priložnosti zunaj tu Ji gojenke (70) s svojimi učiteljicami. Učitelj veronauka Anton S.pos jo šel celo poletje samo trikrat v vilo in sicer na prošnjo nove prednice, da bi tam bolua prednici in njem strežnici zainogli prisostvovati sv. uiaši v domači kapelci. Vnetega učitelja veronauka Antona Sipos niso izpustili iz službe, ampak se nahaja še danes med samostanskim učiteljstvom in se ne straši nobenega truda v naganjanju gojenk k pravi pobožnosti. Učitelj petja je star sivolas gospod, kateri podučuje še zdaj z najboljšim uspehom. To poročam jaz, nova prednica kne-zoškolijskega zavoda v Ostrogonu. Serena Vendio I. r. To potrjuje Jurij Andor 1. r., vodja knezoškofijske pisarne. Tako se glasijo odgovori iz Ostro-gona ali Strigoma, kakor pravijo SI o-vaki. „Soča“ se jo pošteno vrezala in osmešila. Radovedni smo, ali bo preklicala sedaj svoje poročilo. O jezuitu Piemonte ni še nič preklicala, dasi bi bila to sveta dolžnosti Slovensko občinstvo naj sodi, ali jo taka pisarija poštena. Poziv. — »Abstinenčni krožek" v Mirnu poživijo vse prijatelje ljudstva, da so I. protialkoholnega zborovanja nde-ležo. Alkohol je, ki danes vse dobro podira. Alkohol ljudstvu krade izobrazbo. Alkohol krade premoženja. Alkohol krade zdravje in življenje, krade mir rodbinam. Sploh alkohol vso dobro podira in mnogo slabega napravi. Ljudstvo iztrgajmo iz rok alkohola in dali smo mu kar mn sploh moremo dati, kajti trezen človek jo vsemu dobremu dostopen. Pridite torej na zborovanja vsi. Pridite abstinenti in neabBtinenti, pridite prijatelji abstinence in pridite tudi vi, ki abstinenci zabavljate, da, za vas je to zborovanje kakor nalašč, pridite torej, da se prepričate o nt>3ih težnjah in da bodete slišali, da niti od daleč ne sanjamo o tem, kar nam zadnji čas nekdo podtika, ampak da so naše težnje temu ravno nasprotne. „Abstinenčni krožek' v Mirnu. ,,Abstinenčni krožek11 v Mirnu vabi na I. protialkoholno zborovanje na Goriškem ki se bo vršilo dne 21. t. m. v stari šoli v Mirnu. Vspored: Ob 11. uri dop. bodo zaupno zborovanje. Poročal bode dr. Krek in sicer: „Kako naj razširimo abstinenčno gibanje11. Za predavanjem prost razgovor. Ob 1. uri pop. skupno kosilo. (Stane brez pijače 2. K. 40. v. in se mora vsakdo vsaj do 18. t. m. zanje oglasiti.) Ob 3 uri pop. veliko zborovanje! I. Podlesnik: Protialkoholne organizacije; A. Vuk. Alkohol in delavstvo Alkohol in delo ; Dr. Krek. Alkohol in „delo za narod-1 ; I. Eržen. Alkohol in žensko vprašanje; i. Kosec. Ali je abstinenca za našo deželo koristna. Ob pol 8. uri zvečer je pevska veselici. Vstopnina prosta. Odkritje spominske plošče baronu Ftillerju-Karlovčanu v Rubijah. — Kakor že napovedano, se je vršilo v nedeljo v Rubijah odkritje spominske plošče majorju baronu Fiillerju-K a rl o v č a n u, ki je I. 1813 branil ta-kiatni rubijski most čez Vipavo s 40 možmi naše vojske proti 3 bataljonom francoskih pešcev in 3 topovom, ki so hoteli most razdejati in tako omogočil naši armadi, da je potom sovražne napade francoskih čet odbila. Za to svoje junaško delo je bil odlikovan z redom Marije Terezije. Biron Fiiller je bil rojen v Karlovcu na Hrvatskem, umrl pa je I. 1878 v nekem samostanu. — Slavnost se je pričelu ob 10. uri s sv. mašo na prostem, katero je daroval č. P. L i n. Med sv. mašo je imel govor najprej v — italijanskem in šele potem v slo- venskem jeziku, kar je navzočo množico presenetilo, ki je med ital. govorom na tiho mrmrala. Mi č. patra Linu nič ne očitamo, ker on jo imel gotovo tak ukaz. Ali reči moramo, da tako postopanje ni bilo pravo, pa naj je zagreši kdorkoli, kajti Liho bi se bilo lahko seštelo na prste z veterani vred, ki so slavnosti prisostvovali. Ko se je odkril cesarjev spomenik v Fari in spomenik v Kormi-nu je bilo slovenskih veteranov okoli 200 na omenjenih slavnostih, slovenskega govora ni bilo slišati, v Babijah pa mjgoče za 10 furlanskih veteranov se je govorilo najprej italijanski in šele potem slovenski. To je dvojna mera, ki v odboru veteranskega društva bi ne smela biti. Z mirno vestjo lahko rečemo, da italijanskega gjvora v Rubijah se ne more na noben način opravičevati ne z enega ne z dragega stališča. To dajemo na znanje gospodom, ki so to zakrivili. —Po sv. mašijo predsednik goriško-gradiščanskegi veteran hk^gt društva g. Jacobi pozdravil veterane in množico v slovenikem in nemškem jeziku. Pjtem pa je v — nem škem jeziku govoril o junaških delih Fiillerjevih, česar pa 99°/0 navzočih ni razumelo. Množici je pričakovala, da izve kaj natančnejega o Fullerju v slovenskem jeziku, a spet se je zmotila in zopet je bilo čuti mrmranje. — Potem so še govorili grof Attems, žnpun baron B i a n c h i in polkovnik pešpolka št. 47. — Zatem se jo vršilo pokladanje vencev, katerih so je položilo 6 in sicer: Županstvo Sovodnje z narodnim trakom, oddelek veteranskega društva Sovodnje, veteransko društvo za Goriško-Gradiščansko, družina barona Bianchija, častniki goriške garnizijo in častniki pešpo ka št. 52., pri katero n jo pokojni Fiiller služil. — Ploščo je blagoslovil č. pater Lin v dražbi s č. g. vikarjem Pahorjem iz Sovodenj in s č. g. kuratom Z ego iz Gabrij. Plošča nosi n o m š k o - slovenski napis. Sloven-nki tekst so glasi: „Max baron Fiiller von der Uriicke je kot podporočnik 52. pešpolka dne 6. oktobra 1813 branil ta most s 40 možmi proti trem francoskim bataljonom in trem kanonom tako junaško in vspešno, da je bil odlikovan z viteškim križcem reda Mirije Terezije.11 — Slavnosti se jo udeležilo okoli 130 veteranov s zastavo, častniki goriške in gradiščanske garnizije, dvorni svetnik in voditelj goriškega okr. glavarstva grof Attems, več uradnikov in druge visoke aristokracijo ter jako velika množici ljudstva. Med sv. mašo je svirala vojaška godba. Po končani slavnosti je biT delilč. — Rubije so bile vse v narodnih, cesarskih in deželnih zastavah. Glas ljudstva je bil edin v tem, da slovenščina je bila pri ti slavnosti na drugem mestu. Čislanemu predsedništvu veteranskega društva bi priporočali, naj vpošteva narodnost kraja, v katerem se vrše tako slavnosti. Po končani slavnosti jo g. župan baron Bianchi povabil aristokracijo v grad. Povabil je tudi polni pevski zbor društva „Zvezda“, ki je zapel par pesmi. Aristokracija je čestitala pevskemu zboru, dočim so hčerke g. barona pogostile pevski zbor z vinom, sladči-cami in smotkami. V Ozeljanu je šola radi nalezljive bolezni zaprta. Hrulilo in pevsko društvo v O Miljanu prirodi dno 14. tega mn80i veselico s plesom, dasi je tam šola zarad nalezljive bolezni zaprta. Izpred sodišč«. — V pondeljofc se je vršila pred luk. okrožnim kot kazenskim sodiščem kazenska obravnava, proti 50-letnemu posestniku z Vrat, Antonu Šuligoju, ki je bil tožen radi težke telesne poškodbe. Okola polanoči neke nedelje meseca marča t. 1. so prišli namreč pred Šuligojevo hišo mladeniči Peter in Anton Podgornik, Anton Mrak in Ivan Kogoj in so začeli pred hišo peti. Šuligoj nezadovoljen, da so ga mladeniči motili v spanju je prišel na okno ter zahteval od mladeničev, ki so bili več ali manj vinjeni, da ga v spanja več ne nadlegujejo, tor da se odstranijo. Rabil je pri ti priliki najbrže izraze, ki niso bili mladeničem po volji, zato so pa začeli mladeniči, ko jo Šuligoj Jzaprl okno. bombardirati Šuligojevo hišo s kamenjem. Da bi storil temu bombardiranju konec, oborožil se je Šuligoj z lopato odprl hišna vrata ter pozval še jedenkrat mladeniče, naj se odstranijo. Ker pa ga niso h3teli mladeniči ubogati in so nadaljevali z metanjem kamnja, je to Šuligoja tako razjezilo, da je začel z lopato mahati po mladeničih. Rinil je vso štiri. Najbolj pl jo ranil Petra Podgorniki, ki seje vsled vdobljeneginlarci na glavo zgrud I nezavesten na tla in je bil sploh tako težko ranjen, da so ga morali prepeljati v tuk. bolnišnico, k|er sj ga zdravili meječ dni. Ztradi tega se je moral torej Šaligoj v ponedeljek zagovarjati pred sodiščem, ki ga je pa oprostilo. Državni pravdnik pa s tako razsodbo ni bil zadovoljen in je prijavil pritožbo ničnosti. Od Sv. Lucije nam pišejo: Zapustil nas jo naš dosedanji kapelan častiti g. Pran Švara. Njegovo delovanje med nami nam bo ostalo vedno v spomina. V kratki dobi svojega bivanja med nami ustanovil nam je s pomočjo svojih somišljenikov pevsko in tHmburaško društvo, ki se je spremenilo potem tudi v izobraževalno draHvo. Le malo jih je bilo v na.li fari, ki bi ga ne bili spoštovali in ljubili. Vsi napadi na njegovo osebo v „S >čiJ so bili le laži in podla obrekovanja pSočinema*1 dopisniku bi pa svetjvali, da bi molčal, kajti zgodi se prav lahko, da ga tudi mi razkrinkamo tor ga svetu v pravi luči pokažemo. Kdor je gospoda kapelana poznal in zasledoval njegovo delovanje, prepričan jo bil o tem, da je bil gospod ka-polan ves navdušen za napredek ter pravo izobrazbo našega ljudstva. Farani. Vabilo na občni zbor „Kmet. društva" v Št. Petru pri Gorici, ki se bo vršil v nedeljo dne It. okt. 1006 pa blagoslovu v lastnih prostorih. Dnevni red po pravilih. Odbor. Osebna vest. — Gasp. dr. Aioksij Rojic se je te dni zopot vrnil v Gorico. Cigan rignile okradel. — Na Hojicah se je minule dni v taborila neka tolpa ciganov, ki so bavi s popravljanjem kotlov. Ti tolpi sta zmanjkala dva konja. Prijeli so pa cigana Tomaža Hudoroviča, kor leti na njega sum, da je konja ukradel. Ilazpisaua prebeiula. — Eaa izpraznjena prebenda ustanovitve za plemenite gospe poknežene grofije goriške in gradiške so s tem razpisuje z opazko, da imajo prosilke podati svojo dotične vloge v šestih tednih deželnemu odboru. V ta namen naj dokažejo: 1) da imajo najmanjo 18 let; 2) da so uboge; 3) vrsto njihovega plemeništva in ali spadajo med plemenite rodbine tukajšnje grofije ; 4) da so lopega zadržanja; 5) slan in premožeuje njihovih starišev, pa kako zaslugo imajo oni za državo; 6) število sester, ali vživa vže katera izmej njih ali prosilka sama, kako pre-bendo ali drugo pomoč. Razstave goveje živine. — V srednjem govedorejskem ozemlju se priredi; sledeče razstavo : a) Razstava v Kanalu dne 8. novembra t. 1. za občine sodnega okraja kanalskega, b) Razstava na Giali pri ajdovskem sv. Križa dno 10. novembra t. I. za občine sodnega okraja ajdovskega, c) Razstava v Gorici dno 12. novembra t. I. za občine sodnega okraja goriškega (torej tudi za mesto goriško) izvzemši občino Ločnik in prištevši občine Dolenje, Kožbana, gledana iti Biljana. d) Razstava v Sažani dne 14. novembra 1.1. za občine sodnega okraj« sežanskega. e) Razstava v Komnu dne 16. novembra t. I. za občino sodnega okraja komenskega, prištevši občino Devin in Doberdob. Pri teh razstavah nakažejo se darila v denarju v skupnem zneska K 2300. Kdor namerava vdeležiti se teh razstav, naj se prijavi potom županstva na deželni odbor do 25. oktobra t. I. Natačni vsporedi razstav se dobo pri županstvih, pri komisijah za dopuščanje bikov v Sežani, v Gorici, (magistrat) in v Podgori (Attemsova palača), pri c. kr. kmetijskem društvu, pri slovenskem kmetijskem društvu in pri deželnem odbora. V planinskem govedorejskem ozemlja se priredi'; slodoče razstave: a) Razstava v Tolmina dne 25. oktobra t. I. za občine sodnega okraja tolminskega, b) Razstava v Csrknem dne 27. oktobra t. 1. za občine sodnega okraja cerkljanskega, c) Razstava v Kobaridu dne 29 oktobra t. I. za občine sodnega okraja kobarid-skega. d) Razstava v Bovcu dne 31. oktobra t. I. za občine sodnega okraja bovškega. Pri toh razstavah nakažejo se darila v denarju v skupnem znesku K 2003. Kdor namerava vdeležiti se teh razstav, naj so prijavi potom županstva naj deželni odbor do 15. oktobra t. I. Natančni vsporedi razstav se dobi'1 pri županstvih, pri komisiji za dopuščanje bikov v Tolmina, pri c. kr. kmetijskem društvu v Gorici, pri slovenskem kmetijskem društvu v Gorici in pri deželnem odbora. 7. ozirom na važnost teh razstav, katero tvorijo prvi praktični korak do izvršitve deželnega zakona za pospeševanje govedorejo, pričakuje se, da se živinorejci polnoštevilno vdeleži- razstav. Listnica uredništva. — Nekatere dopise smo morali odložiti za prihodnjo številko in to deloma, ker ao nam prepozno došli, deloma pa tudi zaradi pomanjkanja prostora. Kaj svet vse zna! — Krasen voz — opletena žardinijera — hiti proti francozki meji. Za njem sledi cela vrsta drugih voz. Peljali so se od poroke. Na meji približajo se stražarji ter vozove preiskujejo, če je kaj za linanco. Nek linancar vzdigne ogrinjalo novici, kojega je imela čez obraz, bolj iz radovednosti, ka!?or iz drugega namena. In kaj novica bila je cinjena posoda... polna špirituozne pijače! Voznik ošlata prav dobro konje in cela tropa voz zgine v prahn poti čez mejo... č(‘$.. pojdite naa lovit! X m mn a stavit. — Iz Herolina ro poroda, du je nek mlad človek stavil, da se npa v desetih minutah spiti en liter šnopsa. Preden pa je spil, bil je mrlič. Rojaki! Spominjajte se o vsaki * priliki „Šolskej;a doma". I I Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka tlica št. 25 priporoča častili duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandoiningo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, i, «5. Več vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč ob '/» kila in od i-nega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Delavnica cerkvenih posod in cerh^enega orodja Fr. Leban, Gorica, Mngistratna ulica M 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-k'enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago sc razpošilja franke. I. Primožič, slovenski optikar v Gorici, ulica Murini 3, priporoča čč. duhovščini in sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, barometre, toplonierje, zdravniške to-plomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila in poprave ter pošilja na dum. ]. Eichinger, Dnnaj L Milclipe 2. Prodaja devocijo-nalije, rožne vence, mašne obleke, pisalne potrebščine ter se priporoča častiti duhovščini. Odlikovan od nieffove svetosti Pij a X. BooooooooB Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Ur£4 Lekarna % CristolMi i Gorici S Prave in edine žel. kapljico 2 znamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekoaljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) p0pjje _ Okrepi jk Želodec, atorč, da agine v kratkem času omotica in Si-IT votna linost (mrtvost). Te kap-% Ijice tudi storž, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. . And. Fajt, pek. izvedenec Gorlen tekališče Ir. Josipa st.2 (lastna hiša, Iavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k'- hOr aa nove maše in godove, kolač v a a birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriš ko pinco in potice itd. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarno Gironcoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogala zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Buz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Loterijske številke. 6. oktobra. Dnnaj . Gradec . •i!) 68 28 G!t • . &8 83 21 lt ol Anton Potatzky v Gorici, na sretli Raštola hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališ£n lilrnberškeRii in drobnega blngn ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čovljarjo. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna olmvala za m letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. ki ************* . velika zaloga oljkinega olja iz najugodnpjih krajev. Gorica, via Teatro št. 2HF Gorica, via. Seminario št. 10 Olje za luč 116 kr. lit. ^ Olje eorfii 56 kr. Ut, .. fineje 44 „ „ I „ bari «0 „ „ „ bolje 44 ,. „ :> .. Iuitii 70 „ „ „ (lalmat. 4H „ „ r „ »izza 80 „ „ „ istrska 56 „ „ !f „ najtineje 1 gl. ., Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. - Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. DpStšnilr „„ ‘‘Potoč ene i,.Z' ""n-n JMo „j,kl NM gHP Prosiva zahtevati listkel »| © j rt & d a o a o s o £ u o N I Največja trgovina z železjem KONJEDIC 4 ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno kreno nagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže H potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga. Ji ►ti o M 0 1 M P o o O O p (8 S P P* i ProBiva zahtevati listkel Vsakdo, kdor želi imeti dobro in zanesljivo uro, naj se obrne do ]. Šuligoja J ura rja c. kr. drž, železnic v (»»rit;!, v Gosposki ulici hiš, štev 35. Obenem priporoča najno-vejše in trpežne šivalne stroje.