LETO XXX., ŠT. 26 Ptuj, 7. julija 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Dravinja, kakšna pa si? (stran 2) Prirojena skrb za čistočo (stran 4) Uspeh na ptujskih srednjih šolah (str. 4) Slikoviti Varaždin v paviljonu DK (str. 5) Najstarejši slovenski športnik-invalid (str. 8) Ob vsakoletnih tradicionalnih delavskih Srečanjih bratstva in prijateljstva ocenjujemo dosežene uspehe skupnih prizadevanj v razvijanju medrepubliškega so- delovanja. Doseženi uspehi in pridobljene izkušnje nas vzpodbu- jajo pri iskanju novih poti, oblik in vsebine ter pridobivanju novih sodelavcev na vseh področjih dela in družbenopolitičnega delovanja. Razveseljivo je, da se je v letu 1977 vključil v sodelovanje tudi občin- ski svet Zveze sindikatov občine Maribor, ki bo s svojimi pobudami in konkretnimi akcijami lahko prispeval k vsebinski obogatitvi sodelovanja, zlasti na področjih gospodarstva, turizma, kulture, športa itd. Medobčinsko medrepubliški od- bor občinskih svetov Zveze sindi- katov občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin se v svoji aktivnosti v letu 1977 zavze- ma za razvoj gospodarskega sodelovanja. V ta namen je žje ustanovil odbor za razvijanje gospodarskega sodelovanja, katerega naloga je, da skupaj s temeljnimi organizacijami združe- nega dela in pristojnimi organi občinskih skupščin proučuje interese in možnosti gospodarske- ga sodelovanja. K novim uspehom sodelovanja naj bi prispevala tudi listina o sodelovanju bratskih občin, ki naj bi jo v počastitev Titovih jubilejev sprejele občinske skupščine in občinski sveti Zveze sindikatov. Ob sedanjih prizadevanjih za vid- nejši razvoj gospodarskega sodelo- vanja je potrebno na široko odpre- ti vrata občin in regij ter poiskati najkrajšo pot do vseh tistih, ki so pripravljeni sodelovati. Letošnja KVI. Srečanja bratstva in prijateljstva so posvečena Tito- vim jubilejem in 40 letnicam ustanovnih kongresov Komunistične partije Hrvatske in Komunistične partije Slovenije. Skupen program akcij zajema 43 kulturnih, športnih in drugih prireditev, od tega 12 na območju občine Ptuj. V programu prevladuje tradicionalna kulturna menjava med SR Hrvatsko in SR i Slovenijo, v kateri bo v letu 1977 izmenjanih 77 kulturnih skupin z okrog 2.600 aktivnimi člani pionir- skih, mladinskih, delavskih in kmečkih kulturnih društev. Osred- nje prireditve, na katerih sodelujt- -J jo v programu vse sodelujoče obči- ne so: — revija mladinskih pevskih zborov osnovnih šol, revija pihal- nih orkestrov, razstava likovnih del delavcev, srečanje mladine in borcev NOB ter srečanje delavcev SR Hrvatske in SR Slovenije v Koprivnici; — revija kulturnih skupin v okviru programa ,, Teden kajkav- ske kulture — Krapina 77" v Krapini; — posvetovanje ,,Možnosti proizvodnega sodelovanja v kmetijstvu " v Ormožu; — tekmovanje ekip Zveze rezer- vnih vojaških starešin v Ormožu; — posvetovanje „Sindikati in kultura v združenem delu" v Ptu- ju; Qp-anak ,,Seljačka sloga" Nedelišče ob nastopu v Gorišnici. Foto: S. Kosi — tekmovanje lovcev v strelja- nju na glinaste golobe in tekmo- vanje v plavanju v Ptuju; — tekmovanje ribičev v Sloven- ski Bistrici; — tekmovanje ženskih gasilskih enot in srečanje tabornikov v Varaždinu. Letos prvič se ustanavlja mladinska delovna brigada ,,Brat- stvo in prijateljstvo", ki bo sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji ,,Otok mladosti"pri Šibeniku. Pokroviteljstvo je z veli- kim zadovoljstvom sprejel Republiški svet Zveze sindikatov Hrvatske, ki pozdravlja pobudo Zveze socialistične mladine brat- skih občin. Brigada bo odšla na akcijo 6. avgusta iz Koprivnice. Doslej je uspešno izvedenih 26 prireditev Xyi. Srečanj bratstva in prijateljstva, ostale pa se bodo zvrstile do meseca oktobra 1977. Med pomembnimi akcijami v tem času je organizacija ,,Karavane bratstva in prijateljstva", ki bo 4. septembra 1977 sodelovala na proslavi Partizanske brigade „Brače Radiča" v Koprivnici. Oh koncu poudarjam, da sindikati bratskih občin zavestno, odgovorno, prizadevno in organizirano izpolnjujejo zahtevne naloge v razvijanju medrepubli- škega sodelovanja in tako v vsako- dnevni praksi s konkretnimi deja- nji krepijo bratstvo, prijateljstvo, enotnost in enakopravnost med našimi narodi in rmrodnostmi. Feliks Bagar Osrednja slovesnost ptujske občine ob dnevu borca v Trnovski vasi Slovesno odkritje spomenika v nedeljo dopoldne je bila v znamenju vseh letošnjih pomemb- nih jubilejev in v počastitev Dneva borca proslava pri pesniškem mostu v Trnovski vasi. Posebni povdarek so na proslavi namenili prvemu sestanku aktivistov Osvo- bodilne fronte, ki je bil v nekem zapuščenem bunkerju nedaleč od prizorišča nedeljske proslave. V spomin na ta pomemben dogodek leta 1942 so na prireditvi odkrili spomenik, ki bo opozarjal na veli- čino boja proti fašizmu v tem predelu Slovenskih goric. O pomenu in pomembnosti zbora aktivistov OF in o takratnih razmerah osvobodilnega boja je spregovoril neposredni udeleženec tega sestanka Alojz Štefanič. V svojem govoru je podrobno opisal potek sestanka, ki je po njegovih besedah pomenil pravo prelomnico v razvoju NOB v Slovenskih go- ricah, Halozah in tudi v širši oko- lici, saj so na njem sprejeli važne ^lepe. Zavzeli so se za ustanovitev večjih partizanskih enot, za zbira- lce orožja in denarja, ter za usta- novitev ljudske oblasti na tem območju. Poseben povdarek je tov. Štefanič v svojem govoru posvetil vodji zbora OF Jožetu Lacku. Govoril je o njegovem liku, ter o i^egovi veličini in zaslugah, za razvoj boja proti imperialističnim zavojevalcem v tem predelu naše domovine. * Spomenik je odkril Franc Trančar, predstavniki občinske zveze združenj borcev; predstavniki politično družbenih organizacij krajevnih skupnosti Trnovska vas, Vitomarci in Cerkvenjak pa so Ji_ iflemu položili vence. Pionirji osnovne šole Trnovska vas pa so k spomeniku pridah šopek rož. Šte- vilni udeleženci proslave, med kate- rimi je bilo tudi 130 brigadirjev iz MDA Slovenske gorice 77 so z minuto tišine počastili spomin na vse žrtve Lackove čete, na talce- domačine, ki so bili ubiti zaradi sodelovanja z OF, ter na vse druge, ki so dali življenja za domovino. Mnogi zaslužni člani Zveze bor- cev so za svoje delo na družbenem, političnem in samoupravnem področju dobili priznanja, kijih je LIdeleženci proslave (z leve): Matija Pravdič, Alojz Štefanič in Janko Vogrinec podelil predsednik Zveze združenj borcev občine Ptuj Janko Vogrinec. Ob koncu nedeljske slovesnosti so izvajali kulturni program pionirni iz osnovne šole Trnovska vas, brigadirji, oktet iz Ptuja in predstavniki mladinske organiza- cye iz Trnovske vasi. Posebno obeležje je dalo proslavi tudi lepo vreme, ki je bilo dobrodošlo za vse tiste, ki so ostali na prijateljskem srečanju v Pesniški dolini, ki je te dii okrašena z zlatim pšeničnim klasjem. Besedilo in slika: Branko Vodušk Končano 30. športno prvenstvo JLA Maribor 77 Od 29. 6. do 4. 7. je bilo v Mariboru trideseto jubilejno športno prvenstvo JLA. Sodelovalo je prek 1200 športnikov, ki so se pomerili v sedmih discipli- nah. Prvenstvo se je pričelo 29. junija z veliko prireditvijo na stadionu v Ljudskem vrtu. Udeležili so se ga visoki vojaški starešine naše armade in predstavniki družbeno-političnega življenja naše republike. Pokrovitelj prvenstva je bil član predsed- stva SFRJ in CK ZKJ Edvard Kardelj, ki ga je tudi svečano otvoril. Vsa tekmovanja so pokazala visoko fizično pripravljenost, ki ji v JLA posvečajo vso pozornost. Vojaki in starešine so se odločno borili za čim boljšo uvrstitev svoje ekipe. Doseženo je bilo veliko odličnih rezultatov, kar priča o izenačenosti tekmovalcev. Zato si vsi zaslužijo priznanja. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili: v rokometu ekipa Ljubljane, v vojaškem mnogoboju ekipa Vojaških šol, v streljanju ekipa Ljubljane pred Zemunom in Sarajevom, v judu Ljubljana pred Vojaškimi šolami, v odbojki Beograd, v plavanju Ljubljana in v atletiki najbolj izenačena ekipa Ljubljane. Že pred zadnjimi disciplinami je imela ekipa Ljubljane toliko prednosti, da je bilo vprašanje skupnega zmagovalca odločeno. 30. športno prvenst- vo JLA je torej osvojila ekipa Ljubljane s 101 točko, sledijo Sarajevo 70,5 točke, Zemun 70 točk, Beograd 69 točk in tako naprej. Zmagovalce so razglasili skupno s podelitvijo pokalov in priznanj v ponedeljek zvečer na prenovljenem stadionu na Poljanah, kjer so potekala tekmovanja v atletiki. Zbrane športnike in gledalce je nagovoril odposlanec zveznega sekretarja za narodno obrambo general-polkovnik Franc Tavčar-Rok, ki je dal priznanje tako športnikom kot organizatorjem in IVbriborčanom, ki so bili v teh dneh gostitelji ekip. Ob koncu je v imenu pokrovitelja prvenstvo zaklju- čil. 31. športno prvenstvo JLA bo prihodnje leto v Splitu. 1. kotar vodinas" Na letnem prireditvenem prostoni je bila v ponedeljek, 3. julija ob 19. uri zvečer, velika predstava estradnega umetniškega ansambla JLA, v. kateri so sodelovali s spletom poezije, proze in pesmijo ter igro jugoslovanskih narodov in narodnosti, priznani vokal- ni solisti, umetniki in pevci Prireditev pod naslovom: „TITO NEK' VODINAS", so umetniki posvetili revolu- cionarnim obdobjem naše zgodovine in njeni osrednji osebnosti, tovarišu TITU. MG Uresničevanje koncepta SLO Na Vidmu pri Ptuju je bila 6. julija 1977 razširjena seja komiteja občinske konference ZKS Ptuj. Skupaj s člani komisije za SLO in družbeno samozaščito, predstavni- ki občinskega štaba teritorialne obrambe, ustreznih organov kra- jevne skupnosti in drugih predstavnikov, so na seji ocenili delo teritorialne obrambe v uresničevanju koncepta splošnega ljudskega odpora v ptujski občini in se dogovorili za nadaljnje nalo- ge komunistov na tem področju. f Zasedanje zborov skupščine občine Ptuj NEKAJ PRIPOIVIB IN IVIALO RAZPRAVE Prejšnji torek, 28. junija, so se na ločenili sejah sestali vsi trije zbori skupščine občine Ptuj. Dnevni red je obsegal le 14 točk, vendar so bile nekatere vsebmsko pomembne. Bistvene razprave o vsebini ni bilo, temveč le manjše dopolnitve, pripombe ali vprašanja, na katera so predstavniki predlagateljev dajali zadovoljive odgovore. Predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi službe pravne pomoči pri GLO Ptuj, za katerega so se ,,brusila kopja" pa je predlagatelj umaknil z dnevnega reda. Osrednje vprašanje vseh treh zborov je bilo poročilo o izvajanju delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov v skupščini SR Sbvenije. Stališča in sklepe o tem objavljamo na 4. strani. V razpravi je bilo med drugim opozorjeno na premajlino povezavo delegatov za zvezno skupščino s svojo delegatsko bazo. K osnutku programa dela skupščine občine Ptuj od letošnjega julija do konca mandatne dobe (približno do aprila 1978), je bila v zboru krajevnili skupnosti pripomba, da naj bo vsaj prcdtog bolj časovno opredeljen, z navedbo nosilcev in predlagateljev, sicer pa program dela občinske skupščine zajema vse doslej znane naloge, ki jih bo treba obravnavati do izteka 4 letnega mandata. K poročilu o prometni preventivni dejavnosti v ptujski občini je bilo nekaj razprave le v družbenopolitičnem zboru, kjer so se ustavili zlasti pri podatku, da je uspeh pri opravljanju vozniškega izpita le 40-odstntotni, zato so menili, da bi bilo potrebno delo izpitnili komisij prikazati širše in analizirati vzroke za tako stanje. Poročilo o delu službe pravne pomoči za leto 1976 so sprejeli samo v zboru združenega dela, dočim v zboru krajevnDi skupnosti in v družbenopolitičnem zboru ni bilo sprejeto, ker iz njega ni razvidno konkretno delo v letu 1976, temveč se skriva v splošnih podatkih od leta 1966 dalje. p V zvezi s predlogom odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1977 so biLi v posameznili zborih le vprašanja v zvezi s financu-anjem posameznih služb uprave, o izvršitvi v lanskem letu in o letošnjih zahtevkih in predlc»ih, predlog sam pa je bU soglasno sprejet Enako bi lahko zapisali tudi o predlaganih potrditvah zaključnih računov tako davkov in prispevkov občanov kot prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976. O osnutku odloka o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil, in pijač zunaj poslovnih prostorov v občini Ptuj je bilo največ pripomb na seji zbora krajevnih skupnosti. Predvsem so delegati iz KS Ptuj, Juršinec in Majšperka opozarjali na nekatera določila, ki bi posamezna društva, zlasti še v odročnih krajih, posebej prizadela. To med drugim velja za določilo, da se laliko ukvarjajo s priložnostno prodajo živU in pijač le tista društva, ki irnajo to dejavnost določeno v s-vojili pravilih. Večina društev, ki je na občnem zboru svoja pravila že sprejelo, tega nima zapisanega, ker jih nihče niti ni opozoril, da se pripravlja tak odlok in podobno. Na seji so se dogovorili, da naj delegacije svoje pripombe in predloge predložijo predlagatelju napisane in utemeljene. V zvezi z osnutkom odloka o hišnem redu sta imeli pripombe predvsem delegacije KS Majšperk in Ptuj, nanašale pa so se na predlog, da bi morali osnutek dopolniti še z nekaterimi določili s področja civilne zaščite. Delegatskih vprašanj pa na zborih tokrat ni bilo. Na zboru združenega dela in diužbenopohtičnem zboru so delegati poslušali tudi poročilo izvršnega sveta SO Ptuj o Javni razpravi in sprejemu samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih mteresnili skupnosti s področja družbenih dejavnosti in nekaterih gospodarskih, ki so posebnega družbenega pomena. Ugotovili so, da so delavci v združenem delu na območju ptujske občine sprejeh obveznosti iz vseh samoupravnih spora- zumov, razen za razvoj letališke mreže. V obeh zborih so se tudi zavzeli za stališče izvršnega sveta, da se naj nikjer ne odstopa od resolucijskih gibanj. FF, L k.,MG 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 7. julij 1977- TEDNIK DRA VIN J A. KAKŠNA PA SI? Že dolgo je znano, da ima reka Dravinja sloves ene najbolj uma- zanih rek v Sloveniji, saj se vanjo stekajo odpadki iz mnogih tovar- riških obratov in tudi razne kanalizacije. Ves „zaklad" umaza- nosti Dravinje je prišel posebno do izraza v teh vročih dneh, ko je gladina reke močno upadla, na njenih bregovih pa je ostala vsa umazanija in navlaka, kar je premore današnja družba v vsej dravinjski dolini. Tako so na ogled razne vreče in vrečke iz mnogovrstnih materialov, konzer- vne škatle, dotrajani štedilniki in drugi kuhinjski pripomočki. Mor- da bi se našla tudi karoserija kakšnega avtomobila, sicer pa, če bi hoteli opisati vsak odpadek, ki »bogati" Dravinjo bi bila ena številka Tednika najbrž premalo. Ni redek primer, ko kakšen ribič potegne na trnku iz vode namesto vitke ščuke ali zavaljene- ga krapa nič drugega kot močno zavezano vrečo. Kaj je v njej lahko Ugibate sami, vse pa se izteče v močni podobnosti znane fraze o „mačku v žaklju". Ob vsem tem pa še Dravinja vsebuje nemajhne količine raznih kemič- nih odplak, ki uničujejo vodno življenje, predvsem ribe. O tem nam zgovorno priča velik pomor xh pred nekaj leti, ko je bil uničen ves ribji zarod od Poljčan do Majšperka. Vprašajmo se, kje so vzroki za takšno onesnaženost, ne samo Dravinje, temveč še mnogih rek v Sloveniji? Nedvomno bi morale nekoliko odgovornejše gledati na svoje okolje vse delovne organi- zacije, ki spuščajo svoje odpadke v reke, poostriti bi bilo treba tudi nadzor odplak iz zasebnih stanovanj. Nekoliko več zav^ pa bi moral pokazati vsuk posameznik in se zavedati kam sodijo odpadki. Vsekakor ne v reko. Toda postavi se vprašanje. Rdeg lepot je Dravinja v teh dneh odkrila tudi nesnago, ki so ji jo podtaknili ^udje lam? AU imamo dovoU urejenih smetišč, kjer bi občani lahko odlagali smeti? Najbrž še ne, toda če jih kmalu ne bo, se bomo na vsakem koraku spotikali ob embalažne in druge odpadke. Vrnimo se k Dravinji. Njen pretok je v tem letnem času zelo mali, zato vsa umazanija pride še bolj do izraza. Vprašajmo se, kako je s kopanjem, kajti kdo si v tej vročini ne želi prijetne rekreacije v vodi? Vsekakor o prijetnem kopanju v Dravinji ni mogoče govoriti, še manj pa lahko govorimo o dejavniku zdravja, saj se vsakdo lahko naleze kakšne bolezni in če nam je zdravje najdragocenejša vred- nota, se v Dravinji ne bomo kopali. Morda bodo že naslednje leto razmere nekoliko boljše, toda samo upati je premalo. V akcijo za očiščenje življenj- dcega okolja je treba stopiti že danes, kajti jutri je lahko prepozno in zaduših se bomo v neredu in umazaniji, ki smo jo naredili sami. Skrb za čisto življenjsko okolje bi morala priti v zavest slehernega posameznika, kajti le tako bomo očistili svoje okolje. Zaživimo lahko sodobno življenje, brez dejavnika narave, ki nam razkriva številne svoje lepote in nam daje živ^enjske pogoje. Tega pa vsaj do sedaj v večini primerov poseganja v njene skrivnosti nismo znali dovolj ceniti. Besedilo in slika: B. Vodušek PRAZNIK ŽETVE Z RAZSTAVO KRUHA IN POGAČ Turistično društvo na Polenšaku je sredi zadnjih priprav za letošnji praznik žetve in razstave kruha in pogač, kar je postalo za Polenšak že tra- dcija. Letošnje prireditve bodo v soboto 9. in v nedeljo 10. julija, dvodnevni program pa obsega sledeče prireditve: V soboto bodo ob dveh popoldne odprli razstavo kruha in pogač, ki bo v prostorih osnovne šole in odprta do 20. ure, naslednji dan pa od 8. do 20. ure. Ob štirih popoldne bo na vrsti dvoje zabavno športnih prireditev: hoja v vreči za moške in kolesarska dirka za ženske, ki so že prekoračile 50. leto starosti. V nedeljo popoldne ob štirih bo še tekma žanjic in nastop mlatičev s oepci. V polni meri so prireditelji poskrbeli tudi za dobro počutje obiskovalcev, zlasti velja omeniti prleške specialitete (gibanice, meso iz tunke itd.), le vino bo iz Haloz. Obeta se tudi lepo vreme, zato pričakujejo na Polenšaku v soboto in v nedeljo masoven obisk. Koristna razširitev železniškega prehoda Ptujski železniški prehod na Ormoški cesti je že več let povzročal številnim motorizi- ranim udeležencem v prometu in pešcem hude težave pri preč- kanju tega prehoda. Letos je bil loncno razširjen na zahtevo republi3cega inšpektorja za var- nost prometa. Istočasno so ga zavarovali še z dodatno sema- forno signalizacijo. V planu razširitve je bilo predvideno, da bi za voznike pridobili še tretji pas, ki bi ga bili veseli vozniki motornih vozil, obenem pa bi s tem rešili ozko grlo tega prehoda vendar to ni bilo možno. Razveseljivo pa je, da so z razširitvijo železniškega prehoda pridobili svoj prostor pešci, ki so bili jjrej prisiljeni n oditi po vozišču. Novost tega prehoda je tudi zaščitna ograja, ki bo v veliki meri preprečevala nevarno hojo in tekanje čez železniške tire. Kljub temu, da je bila zaščitna ograja postavljena v korist vseh pešcev, se še vedno najdejo posamezniki, zlasti mladina, ki skačejo prek železniških tirov, kjer ni dovoljeno in je ob prihajanju ali premikanju vlakov Ob spuščenih zapornicah se hitro naberejo kolone avtomobilov nevarno. Na to opozarjajo tudi smrtne žrtve, ki so bile pri tem železniškem prehodu. Dela, ki so bila opravljena pri razširitvi železniškega prehoda v Ptuju je opravilo podjetje za avtomatizacijo prog Ljubljana. Skupna vrednost del pa je bila čez 500.000 dinarjev. Besedilo in slika: Zlatko Novak Štipendije iz združenih sredstev Prejšnji ponedeljek je bilo v Ptuju zasedanje skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazu- ma o štipendiranju učencev in študentov občine Ptuj. Osrednje vprašanje je bila razprava o predlogu razpisa štipendij iz sklada združenih sredstev za šolsko leto 1977/78. Predlog razpisa štipendg je bil sprejet brez bistvenih dopolnitev. Dogovorieno je bilo, da mora biti razpis objavljen do 10. julija, prošnje za štipendije iz združenih sredstev pa bo treba vložiti najkasneje do 15. avgusta. Na razpis se lahko prijavijo učenci in študentje, katerih starši stalno bivajo na območju ptujske občine, pa tudi od drugod, če prejemajo kadrovsko štipendijo OZD z območja ptujske občine. Dohodek na družinskega člana ne sme presegati zajamččenega osebnega dohodka, ki znaša 2.162 dinarjev ali 14-kratnega faktorja katastrskega dohodka na člana družine. Pri dodelitvi štipendije bodo imeli prednost učenci in študentje, ki se izobražujejo na prednostnih smereh šolanja za pokhce, načrtovane v srednjeročnem planu razvoja, nadalje vsi tisti, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, če ta ne zadostuje po meriUh družbenega dogovora, otroci delavskih in kmečkih družin in prosilci z boljšim učnim uspehom. Vse štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene po enotnih kriterijih skupne komisije. Nadalje so na seji obravnavali osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SKS. Po javni razpravi bi naj bil ta osnutek kot predlog sprejet do konca maja 1978. Ta dokument bi naj cbjal enake možnosti vsem učencem, ki so končali osnovno šolo. Upoštevana pa bodo že prej navedena merila: kadrovske potreba za posamezne poklice, boljši učni uspeh in dohodek na družinskega člana. Predvidena je tudi dodatna štipendija do 40 odstotkov za učence in študente, ki bi študirali pod težjimi pogoji. V. Ilovšek Za gradnjo vodovoda Pred dnevi so se na KS Središče ob Dravi odločili za podpis po- godbe o sofinanciranju gradnje vodovoda Hajndl—Ormož—Sre- dišče—Droga in za naselji Obrez ter Grabe. Za ta vodovod bodo prispevali denar TOZD Gosad 1,400.000 din, samoupravna inte- resna skupnost za ceste in komu- nalno dejavnost Ormož 1,900.000 din in krajevna skupnost Središče 1,700.000 din. Voda iz omenjenega vodovoda bi naj pritekla do začetka oktobra, novi obrat pa bo dograjen še prej in bo začel v oktobru z rednim poslovanjem. Prav gotovo bo ta novi obrat velikega pomena, saj bo tu odprtih 50 novih delovnih mest, v letih 1980 — 85 pa nameravajo odpreti še nadaljnjih 100 delovnih mest. J. B. Kako uresničujemo določila zakona o združenem delu v našem okolju? Od sprejema zakona o združe- nem delu je minilo že več kot sedem mesecev; o tem, kako v konkretnih sredinah poteka ures- ničevanje zakona o združenem delu pa podatki žal niso razve- seljivi kljub temu, da smo ustanovili vrsto istoimenskih ko- misij in celo komisijo na občin- skem nivoju. Poskrbeli smo tudi za bolj ah manj uspešno izobraže- vanje članov komisij in pri tem je največkrat ostalo. Cas pa neu- smiljeno beži naprej, počitnice so pred durmi in kot vse kaže, dalje od izdelave akcijskih prodamo v v tem predpočitniškem času ne bomo prišh ali pa? Naše trditve pogojujejo ugoto- vitve, da člani občinske komisijo že dve sredi zapored od 14. do 17. ure zaman čakajo na morebitna vprašanja iz konkret- nih sredin, s katerimi se le-te spopadajo v uresničevanju določil zakona. To naj pomeni, da je komisijam vse jasno ali ponovno kot že tolikokrat doslej pri podobnih akcijah oziroma samo- upravljalskih procesih čakajo na poseg od zunaj. V prihodnjih dneh bo treba odgovarjati na vprašanja tričlanskih komisij, ki bodo obiskale vse samoupravne sredine z nalogo, ugotoviti stanje na področju uveljavljanja določil zakona o združenem delu. S KAKŠNIMI PODATKI JIM BOMO „POSTREGU"? Zakon o združenem delu je pisan dokument naše samouprav- Ijalske prakse. Njegovo izvajanje narekuje takšen položaj delavca, da je le on resničen dejavnik odločanja o pogojih svojega dela in rezultatih, ki iz njega izhajajo. Le takšna vloga oziroma tvornost v določeni sredini je vezana tudi na dejansko upravljanje z dohod- kom. Zakon o združenem delu je močan steber naše nadaljnje poti v samoupravljanju, zato ne trpi splošnih rešitev in tudi ne predloženih rešitev, temveč reši- tev v konkretni sredini. MG Slovenska Bistrica Odličja ob pravem času v OZD Tovarna olja Slov. Bistrica so v začetku letošnjega leta, sprejeli petletni .sanacijski program aktivnosti in prizadevanj za izboljšanje trenutno težavnega stanja v proizvodnji jedilnih rafiniranih ofj. Doslej jim je že uspelo delovno aganizacijo kadrovsko utrditi, zastavljen je trdnejši proizvodni program ui večja disciplina pri njegovem uresničevanju. Sklenili so že prve dogovore s kooperanti za rcdnejšo oskrbo s surovinami, predvsem bučnega semena in oljne repice. V tem času se je dvignila tudi prodajna cena jedilnega olja. Pomembne korake Proizvod in odličja za o^e Favorit pa so storili pri izboljšanju notranje organiziranosti proizvod- nega procesa in tudi kvalitete proizvodov. Prav na tem področju so letos. v prvem letu uresničevanj sana- cijskega programa zabeležili po- sebno pomembni uspeh. Na novosadskem sejmu so osvojili kar dve nam.^i odličji za svoje proizvode. Zlato medaljo za olje Favorit in še veliko zlato medaljo za proizvodnjo rafiniranih jedil- nih olj. To visoko priznanje so dobili letos edini v Jugoslaviji, kar jim bo prav gotovo v veliko spodbudo pri uresničevanju sana- ajskega programa, v katerem mčrtujejo do leta 1981, med pomembnejšimi še povečanje fi- zičnega obsega proizvodnje, teh- ničnih zmogljivosti, dvigniti kvali- teto proizvodov in lazšniti njihov asortiman. Izboljšati in obnoviti pa načrtujejo tudi tehnoloSci proces in zagotoviti boljšo doba- vo surovin. Besedilo in slika: Viktor Horvat Začetek Žetve Žetev v družbenem sektorju v sredo, četrtek ali petek bodo na Ptujskem, Dravskem in Pesniškem polju pričeli z žetvijo. Na tem območju, od Pragerskega do Trnovske vasi, ima Kmetijski kombinat Ptuj 1400 ha posejanih z žiti: pšenico, ržjo in ječmenom. Največ imajo pšenice različnih sort; od zlatne doline, pšenice jugoslovanske selekcije zagrebškega instituta, libelule, rane italijanske sorte, ki letos zelo dobro kaže od ostalih jugoslovanskih sort: drine, partizanke, rane, banatke. . . Letos bodo z žetvijo pričeli teden dni prej kot lani, najprej na lahki prodnati zemlji Ptujskega in Dravskega polja. Pred dvema mesecema je pšenica odlično kazala, pričakovali so rekordni pridelek, vendar je suša močno prizadela pšenico. Povzročila je prisilno zorenje, po 20. juniju pa je nekaj pšenice, predvsem na težki zemlji zaradi močnih nalivov poleglo. Lanski pridelek je bil 47 meterskih stotov na hektar, letos pa bo pride- lek 10 — 20 odstotkov manjši kot lani. Žetev imajo pri kmetijskem kombi- natu avtomatizirano, tako da bo pri ugodnih vremenskih razmerah končana v desetih ali štirinajstih dneh. VK Žetev v zasebnem kmetijstvu v zasebnem kmetijstvu v ptujski občini je z žitaricami posejanih okrog 5000 hektarjev površin. Največ je pšenice, na okrog 3500 ha, ostalo so rž, ječmen in oves. Od sort pšenice je največ takoimenovanih intenzivnih vrst kot so LIBELULA (okrog 70 % odstotkov), SANJE, ZLATA DOLINA in SAVA. Ob tem moramo omeniti, da se je v preteklem letu menjalo veliko kvalitetnega semena. Zgodnje vrste, unenovane itaUjanske, je prizadela suša prav v obdobju zorenja, skratka vremenske razmere zanje niso bile ugodne. Pridelek v preteklem letu je znašal 35 metrskih stotov na hektar. Letošnji bo nekako v teh okvirih, mogoče celo malo slabši. To je težko predvideti. Značilnost pridelovanja žitaric na Ptujskem polju je ta, da ni pridelovanja za trg, temveč v večini primerov za lastne potrebe kmetovalcev. Trdimo lahko, to je mogoče razbrati iz količine pridelka, da proizvodnja na Ptujskem polju ne krge potreb na primer predela Haloz. To pa ni v skladu s srednjeročnim razvojnim programom kmetijstva in pridelovanja pšenice. Ta predvideva povečanje hektarskih pridelkov na prek 40 metrskih stotov na hektar. Površine, posejane s pšenico se zmanjšujejo in bomo zato večjo količino dosegli z večjim hektarskim pridelkom. Še posebej drobljenje kmetij vpliva na to, da kmetijskih površin ne moremo pripraviti za tržno proizvodnjo. Vendar srednjeročm razvojni program to od nas zahteva zato bomo v tej smeri morali nekaj ukreniti. Žetev v zasebnem sektorju kmetgstva se je pričela v tem tednu. Pri žetvi in mlačvi bodo zraven kombajnov vaškm strojnih skupnosti pomagali tudi kmetijski stroji iz družbenega sektorja, seveda v okviru možnosti, saj se tudi družbeni del kmetijstva pripravlja na žetev. Začetek žetve pa je odvisen od vremenslih razmer. 1. kotai Odbor za medsebojna razmerja razpisuje 1 štipendijo na srednji tehnični šoli (gradbena ali strojna smer) 1 štipendijo na ekonomski srednji šoli 1 štipendijo na gimnaziji Štipendije bodo podeljene po kriteriju samoupravnega sporazuma o štipendi- ranju učencev in študentov v občini Ptuj. Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: PLESKAR PTUJ, Odbor za medsebojna razmerja. Prošnji za štipendijo na obrazcu DZS 1,6b morajo priložiti: — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, — potrdilo o premoženjskem stanju in o dohodkih članov družinske skup- nosti, — izjavo kandidata, da ne prejema štipendije pri drugem štipendistu, oz. da nima obveznosti iz naslova štipendije. Upoštevali bomo vloge, ki jih bomo sprejeli do 21. julija 1977. NASIH40LET-3 Laporje Temeljni kamen za novo telovadnico in odkritje spominskega obeležja NOB v soboto 25. in v nedeljo 26. junija je krajevna skupnost Laporje,ena od treh nerazvitih na območju občine Slov. Bistrica, proslavljala svoj tretji krajevni praznik, za katerega so se odločili na osnovi dogodka iz NOB. Leta 1942 , 29. junija je okupator na Križnem vrhu pri Laporju, v času izvrševanja obveščevalne službe ustrelil aktivista NOB Marka Žitnika. Letošnja praznovanja so bila še posebno skrbno pripravl^na, saj je KS pridobila dva pomembna objekta. V soboto 25. junija, so na obronku mzda na Križnem vrhu odkrili spominsko obeležje aktivistu NOB Marku Žitniku, v nedeljo 26. junija pa je bila pred osnovno šolo v Laporju še Laporje se počasi, toda vztrajno dviga iz nerazvitosti. osrednja slovesnot ob prazniku KS, na kateri so položili temeljni kamen za novo prepotrebno telovadnico, ki bo služila tudi za kulturne in druge aktivnosti krajanov in organizacij te KS. Tako v soboto kot tudi v nedeljo so svečanosti popestrili z bogatimi kulturnimi programi, v katerih so sodelovali učenci osnovne šole Gustav Slih Laporje, pevski zbor tega kraja in recitatorji ter člani mladinskih aktivov iz Laporja in Žabljeka. Poseben prispevek k svečanostim pa so dali tudi vojaki garnizije JLA iz Slov. Bistrice. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim krajanom, ki že vrsto let delujejo na družbenopoHtičnih in na drugih področjih v KS, podelili posebna priznanja. Besedilo in slika: Viktor Horvat i^Dejavnpst rezervnih vojaških starešin Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin občine Ptuj je imeL, v sredo, 29. junija, svojo 3. razširjeno sejo, na kateri so, poleg članov občinskega odbora, bih tudi vsi predsedniki osnovnih organizacij ZRVS, predsedniki posameznih komisij in aktivov ZK pri občinskem odboru ZRVS Ptuj. Uvodno poročilo, o delu ZRVS Slovenije v letu 1976, je podal predsednik Karel Žmavc, ki je iz omenjenega poročila povzel tista ključna vprašanja, ki se nanaSajo na delo rezervnih vojaških starec občine Ptuj, kot so: - splošno voiasKO usposabljanje in idejnopohticno izobraževanje, - družbena dejavnost, ljudska obramba in družbena samozaščita, - informativno-propagandna dejavnost, - organizacijske, kadrovske in splošne zadeve, - delo občinskega odbora ZRVS in njegovih organov, osnovnih organizacij ZRVS, komi- sij in aktivov ZK, - medobčinsko organiziranost in sodelovanje s sosednimi podravskimi in hrvatskimi obči- nami, - pre^cd in realizacija načrta dela za prvo polletje 1977 ter - naloge občinskega odbora ZRVS Ptuj, osnovnih or^nizacii, komisij in aktivov v prihodnjih mesecih. , V razpravi so sodelovali številni člani občinskega odbora in predsedniki osnovnih organizacij ZRVS, ki so z zadovoljstvom ugotoviU, da je aktivnost rezervnih vojaških starešin občine Ptuj, v preteklem obdobju, bila zelo mtenzivna, na vseh področjih široko zasnovanega delovanja, da je razen svojega članstva prite- govala v skupne akcije, zlasti pa na področju medobčinskega in re- publiškega tekmovanja v taktično- orientacijske pohode, tudi pripad- nika ZSMS, v skupnih nastopnih na posameznih prvenstvih. Med najpomembnejše rezultate, ki so bili doseženi v tem študijskeih letu, so vsekakor: republiško prvenstvo: .Po stezali partizanske Jelovice v Dražgošah," kjer so ptujski tdcmovalci zasedli 4. mesto in zadnje republiško tekmovanje v Kopru, kjer so osvojili peto mesto v repubUki Tudi na vseh ostalih področjih delovanja, so člani ZRVS in ZSMS, v skupnih nastopih dosegali izredno lepe uspehe, zlasti pa na področju širjenja strelski športa, prenašanja bor- benih tradicij NOB na mlajše rodove, krepitve obrambnih pri- prav, družbene samozaščite in vključevanja v tista društva in organizacije, ki so posebnega pomena za širjenje in utrjevanje obrambnih priprav, vojaško-stro- kovnega in fizičnega izpopolnje- vanja m izurjenosti. Na koncu seje so bili sprejeti sklepi, da se tudi v prihodnjih mesecili nadaljuje z nezmanjšano ; aktivnostjo zlasti pa v pripa-avah : na srečanja kot so: Sodelovanje na tekmovanjih ljubljanske armadne oblasti, med- občinskih tekmovanjih slovenskih in hrvatskih občin, ki bodo v mesecu septembru, na občindcem prvenstvu itd. Obravnavana so bila še številna druga vprašanja kot so: Priprave na skupščine vseh organizacij ZRVS, ki bodo še v tem letu. Širjenje revije , J*Jaša obramba" na obmč]ih krajevnih skupnosti, izboljšanju informativno^opa- gandne dejavnosti, koriščenju sredstev javnega in lokalnega obveščanja itd... . „ . M. M, Kidričevo 3. srečanje mladincev - prostovoljcev TO vzhodno- štajerske pokrajine Pod naslovom zabeležbe velikih jubilejev, ki jih v letošnjem letu paznuje naša družba, je v soboto, 2. julija v Kidričevem, potekalo že 3. tradicionalno srečanje mladincev in mladink prostovoljcev TO vzhodno štajer- ske pokrajine. Zmagovalci srečanja prosto- voljcev v letu 1976, so bili mladinci prostovoljci iz Ptuja, zato so tudi gostitelji letošnjega srečanja. Mladinci prostovoljci iz občin vzhodnoštajerske pokrajine so se pomeriU v petih vojaških dscipUnah in v poznavanju zgodovine KP Slovenije. Srečanje sta pripravila OK ZSMS Ptuj in občinski štab TO Ptuj, pod pokroviteljstvom štaba TO za vzhodno štajersko pokrajino. Obširneje o srečanju bomo poročali v naslednji številki. MG Proslava v počastitev 30. obletnice društva v jubilejnem letu proslav in prireditev, bo slavilo tudi društvo upokojencev Ptuj — 30. obletnico svojega obstoja. Osrednja slovesnost proslave jubileja bo v mesecu oktobru, ko se bodo člani društva pred- stavili z vrsto aktivnosti: nastopil bo pevski zbor društva, s predstavo likovnih izdelkov se bodo v poča- stitev obletnice vključili tudi likovniki, člani društva; prav tako pa se bodo v ta namen še zvrstila različna športna tekmovanja in prikazi drugih aktivnosti upokojencev z namenom prikazati društveno vlogo v sistemu samoupravne socialistične ureditve. V ptujski občini po zadnjih podatkih deluje že 13 društev upokojencev, ki skupno združujejo blizu 3.700 članov. V trenutek jubileja 30. obletnice društva upokojencev Ptuj se bodo na svoj način vključila tudi ostala društva in občinska z\'eza društev upokojencev. MG VIDA ROJIC TEH NASiH 40 LET (16. nadaljevanje) ELEKTRIFIKACIJA Od osvoboditve pa do leta 1955 je elektrifikacija vasi v ptujskem okraju hitro napredovala. Električna luč je zasvetila v 146 vaseh, od katerih je bilo le 27 elektrificiranih že pred vojno. Na elektrifikacijo pa je čakalo še 232 vasi. Do danes je zasvetila električna luč že v vseh vaseh, le priključki do nekaterih hiš še niso speljani. Na ozemlju ptujske in ormoške občine je sedaj 219 transforma- torskih postaj in 1997 km skupne- ga električnega omrežja. Leta 1945 je bilo le 1984 km omrežja in 15 transformatorskih postaj. Odjemalcev električne energije je danes 21777, leta 1945 pa jih je bi- lo 3105. Danes znaša potrošnja M\\'h 29734 , leta 1945 pa je znašala 2130 MWh. KMETIJSTVO Kakor drugod po Jugoslaviji je bila tudi v ptujskem okraju izvede- na leta 1946 agrarna reforma in z njo ukinjena zasebna veleposest, pozneje pa še viničarski odnosi. Vendar se kmetijstvo kot gospo- darska panoga ni dovolj hitro razvijala, čeprav so nekatere kme- tijske panoge dvignile po vojni svojo proizvodnjo, posebno pa družbeni sektor kmetijstva. V ptujski občini ima družbeni kmetijski sektor 13.374 ha kme- tijskih površin, zasebni pa 51.154 ha z 11000 posestniki, v or- moški občini pa ima družbeni sek- Pted 20 leti so v okolkl Ptuja IskaU nafto, odkrili pa zdravUno vodo, wndar so dobrih 10 let držali skrivnost zase. mož, ki je obnovil vinograde, sa- dovnjake in zgradil vinsko klet. V kmetijstvo je potrebno vložili \ Se veliko sredstev in drugih napo- j rov za dvig proizvodnje, kar bo dosegla povečana kooperacija za- sebnih kmetij z družbenim kme- tijstvom in še druge oblike združe- nega dela. V družbenem sektorju je od- padlo na narodni dohodek iz kme- tijstva v ormoški občini 27,2 odstotka, v privatnem pa 79,7 odstotka. V ptujski občini je kme- tijstvo obeh sektorjev prispevalo 16,5 odstotkov narodnega do- hodka. (Od tega odpade na družbeni sektor 53,3 odstotka in na zasebni 47,7). NARODNI DOHODEK V ptujski občini je bil leta 1975 delež narodnega dohodka v družbenem sektorju 86 odstotkov, v zasebnem pa 12,1 odstotka. In- dustrija je prispevala 34,5 odstotkov k narodnemu dohodku, trgovina 20,4, kmetijstvo 16.5, gradbeništvo 12,9 odstotka, na druge gospodarske panoge pa je odpadlo 15,7 odstotkov (obrt, gos- tinstvo, promet). V ormoški občini je bil leta 1975 delež narodnega dohodka v družbenem sektorju 64 odstotkov, v zasebnem pa 36 odstotkov. V družbenem sektorju narodnega dohodka je odpadlo na industrijo 19,2 odstotka, na druge gospo- darske panoge 53,6 odstotka, na kmetijstvo pa 27,2 odstotka. Od 36 odstotkov narodnega dohodka iz zasebnega gospodarstva odpade na kmetijstvo 79,7 odstotkov, na druge panoge pa 20,3 odstotka.) Narodni dohodek na prebivalca je bil v ptujski občini leta 1975 22.751 din, v ormoški pa 14.145. Republiško poprečje narodnega dohodka na prebivalca je bilo leta 1975 — 41.435 din. Ker je bil na- rodni dohodek na prebivalca v ptujski občini za 18.684 din manjši od republiškega poprečja, v or- moški pa kar za 27.290, nam to priča, da spadata obe občini med gospodarsko slabo razvite slo- venske občine. Za ptujsko občino se vrstijo po višini oz. padanju na- rodnega dohodka tele slovenske občine: Trebnje, Šentjur, Ljuto- mer, Šmarje pri Jelšah, Ormož in Ijenart. Obe zadnji občini dosegata najnižjo stopnjo narodnega do- hodka od vseh slovenskih občin. GRADNJA STANOVANJ Čeprav ni gradnja stanovanj v ptujski in ormoški občini dosegla v povojnem obdobju take višine, kot v gospodarsko dobro razvitih občinah, vendar so uspehi izredno veliki v primerjavi s predvojnim razvojem stanovanjske gradnje. Največji razmah je gradnja stano- vanj v obeh občinah dosegla v zadnjih dveh desetletjih. Izjema pa je naselje Kidričevo, ki je bilo v javnem dograjeno v obdobju 1947 do 1954. Tedaj so zgradili v naselju nad 400 dvo- in trisobnih stanovanj. V naslednjih letih v na- selju osnovno šolo, uredili dva bloka za zdravstvene in storitvene namene. Zgradili so delavsko restavracijo in ob njej veliko 400- sedežno dvorano. Odprli so dve trgovini, otroški vrtec, jasli, kopa- lišče s tremi bazeni ter zgradili še dva učiteljska bloka s šestimi stanovanji in še 150 garaž. Tudi v Ptuju je tovarna glinice in alu- minija zgradila za svoje delavce štiri stanovanjske bloke s 140 stanovanji. Kidričevo je primer novega naselja, ki je zraslo v so- cialistični Jugoslaviji. V Ptuju in njegovi okolici so se razvijala naselja Bratov Reš, Nova Budina, Vičava, Trubarjevo na- selje, naselja ob Potrčevi cesti. V Rabelčji vasi, na Bregu, Turnišču in drugod. Tudi v ormoški občini so zrasli stanovanjski bloki in hiše, na podeželju obeh občin pa uči- teljski stanovanjski bloki. Stanovanja so gradile občine in gospodarske organizacije s po- močjo sredstev iz namenskih skla- dov. Leta 1972 smo uvedli stano- vanjski samoprispevek občanov za gradnjo solidarnostnih stanovanj, kar je zelo pospešilo gradnjo in iz- datno rešuje stanovanjski pro- blem. Poleg družbene pobude za gradnjo stanovanj se je močno uveljavila zasebna, saj so zasebniki zgradili po osvoboditvi več stano- vanj, kakor družbene skupnosti. Leta 1976 je razpolagal družbeni sektor v občini Ptuj s 3352 stano- vanji. Od teh je bilo po vojni Odkup mošta pri nekdanji KZv Cirkulanah zgrajenih 1661. Če bi po vojni zgradili le navedeno število družbenih stanovanj, bi to pome- nilo, da bi v 30 letih po vojni zgra- dili skoro toliko stanovanj, kot preje v stoletjih. Račun pa je hudo pomanjkljiv, kajti prišteti moramo k stanovanjem družbenega sek- torja, zgrajenim po vojni, še stanovanja, ki so jih zgradili za- sebniki. Zal pa so statistično zbra- ni podatki ločeno po obeh sektor- jih le od leta 1957 dalje. Od tedaj pa do 1975 so zgradili v ptujski Nova, sodobna vinska klet v Ormožu. Foto: R občini 2100 zasebnih stanovanj v obliki družinskih hiš z enim ali dvema stanovanjema, ponekod pa tudi več. Če upoštevamo le to šte- vilo, brez gradenj pred letom 1958, je bilo zgrajenih v ptujski občini skupaj 5452 stanovanj, kar je tri- krat več kot pa v vseh prejšnjih stoletjih skupaj. Na ozemlju sedanje občine Ormož so zgradili od osvoboditve do danes skupaj 1450 stanovanj. Od 1. januarja 1958 pa do konca leta 1975 so na njenem območju zgradili 695 stanovanj, to je 215 družbenih in 479 zasebnih. V istem času so zgradili v ptujski občini 3376 stanovanj, 1074 družbenih in 2100 zasebnih, kar pomeni, da je bilo v ptujski občini zgrajenih približno petkrat več stanovanj kot v ormoški. Pri tem pa moramo ipoštevati, da meri ptujska občina 645,28 kv. km, ormoška pa le .212,12 kv. km, ter da je živelo leta 1974 v ptujski občini 67138 prebi- valcev, v ormoški pa le 18491. Poleg stanovanj je bilo v obeh občinah zgrajeno v povojnih letih več javnih zgradb, največ v tr- govske, gostinske in šolske name- ne. Veliko stavb pa je bilo ob- novljenih. tor 2.183 ha površin, zasebni pa 11.530 ha. V ptujski občini pripada največ družbene kmetijske površine kme- tijskemu kombinatu, to je 9704 ha. Kmetijski kombinat v Ptuju je najsodobnejši kmetijski obrat v ptujski občini. V ormoški občini pripada največ zemljiških površin družbene lastni- ne SVL, obratu Jeruzalem—Or- DALJE PRIHODNJIČ 4-IZ NAŠIH KRAJEV 7. julij 1977-TBPMm Stališča in sklepi skuDŠčine občine Ruj k analizi izvajanja delegatskega sistema in uresničevanju delegatskih odnosov v skupščini SRS v razpravi o poročilu o izvaja- ifu delegatskega sistema in ires niče vanju delegatskih odnosov v Skupščini SR Slovenge so zbori SO Ptuj ugotovili, da je izvajanje delegatskega sistema na delegatski a>novi, v primerjavi s prejšnjimi poročili, naredilo velik korak na- prej. Kljub takemu napredku pa so še nekateri problemi vedno aktual- ni in še naprej pomenijo idejno- politično usmeritev pri nadaljnjem razreševanju delegatskih razmerij. Zato si je v nadaljnjem ustvarjanju delegatskega sistema potrebno prizadevati za odpravo vseh tistih pomanjkljivosti, s katerimi se delegatski sistem sooča v sedanji mandatni dobi. Predvsem je zelo zahtevno področje zbora združe- nega dela, začenši s temeljnimi delegacijami, od skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije in vprašanje okolišev teh skupin. Za boljše delo skupine delega- tov, ki imajo sedež v Ptuju za zbor združenega dela štirinajsti okohš — gospodarsko področje, 3. okoliš — kmetijska dejavnost in skupina za zbor občin občine Ptuj ter dele- gatov naše občine, ki se vključuje- jo v skupine delegatov s sedežem v drugih občinah (Maribor, Slovenj Gk-adec, Ljubljana), je potrebno zagotoviti večje sodelovanje s temeljnimi delegacijami za za oblikovanje stališč h gradivu iz pristojnosti republiške skupščine in zveznega zbora skupščine SFRJ. Občinski izvršni svet, ki zagotavlja skupinam delegatov svoje stališče k posameznim aktom naj k razpravam, za oblikovanje teh stališč pritegne člane temeljnih delegacij in drugih samoupravnih in poslovodnih struktur in drugih organizacij združenega dela, ki so zainteresirane za razvoj določene problematike. V večji meri kot doslej je potrebno zagotovil vlogo občinske skupščine od konference delegacij za republiško in zvezno skupščino, predvsem v primerih ko le te obravnavajo najpomembnejše zadeve. Potrebno je tudi bolj upoštevati zamenjlivost delegatov oz. članov d(upin delegatov ali pa razširiti skupine za delegiranje delegatov. Za področja dejavnosti, kjer skupino delegatov za republiško ^upščino za zbor združenega dela sestavljajo člani skupin iz več ob- čin bo potrebno razmisliti o oblikovanju skupine v občini, ki bo formirala stališča za delegata, U sodeluje v skupini zunaj občine. Prav posebej bo potrebno do novih občinskih volitev rešiti statusno vprašanje kmečkih delegacij, kdaj in ob katerih pogo- jih volilna pravica v zbor združe- nega dela kot kmela, pa vse do formiranja kmečkih delegacij v zbor združenega dela občinske ^upščine do skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela republiške skupščine, vključno z okoliši. Ugotovitev, da je družbeno- politični zbor odgovoren za uresni- čevanje, razvoj in varstvo sociahstičnega samoupravnega astema, bo morala priti bolj v veljavo. Večji naj bo tudi povda- lek delovanju družbeno-politične- zbora v bolj usklajenih in ko- ordiniranih programiranih zasno- vah, ki se naj odražajo v progra- mih skupščinskih teles tako vertikalno — republika občine, kot horizontalni zbori republiške skupščine občinskih krajevnih skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti pa tudi v temeljnih delegacijah bi ta programska zasnova morala imeti svoj odmev. Obveščenost, ki mora biti celovita, predvsem pa pravočasna, je eden temeljnih pogojev za delovanje delegacij in delegatov. Zato je nujno, da OZD, KS in DPO ukrenejo vse potrebno, da bodo prejemniki Poročevalca vsi dani delegacij, vsi člani vodstev DPO in članov samoupravnih organov v OZD in KS. Lokalna sredstva obveščanja se ŽE vključujejo v poročanje o delu delegacij in skupščine, premalo pa sodelujejo oziroma poročajo o raznih aktih v postopku nastaja- ifla, prav tako je malo obveščanja o morebitnih različnih stališčih delegacij in delegatov, ki pa ob sprejetem aktu niso vidni. Predvsem pa priporočamo i»edništvom časopisov v OZD za večje obveščanje o delu delegacij in skupščin. Zbori skupščine občine Ptuj (Ugotavljajo, da je sedanji delegat- !^i sistem v naši socialistični samo- ipravni družbi velik napredek v primerjavi s prejšnjim odbomiško- poslanskim sistemom, da je potrebno le dosledneje spoštovati teoretično zastavljanje poti in izvajati stališča in sklepe, ki smo jh doslej že sprejeh. Prav je, da ob razpravah te vsebinsko bogate analize v vseh sredinah oživimo izvajanje skle- pov, ki so bili sprejeti v republiški skupščini in na sejah zborov naše občinske skupščine v mesecu maju 1976. Izvršni svet SO Ptuj se zato zadolžuje, da preveri spoštovanje in izvajanje teh sklepov in stališč ter o tem poroča zborom občinske skupščine. Predsedstvo SO Ptuj Lokalna MDA Gradišče 77 €■■■■1 Od 4. do 20. juUja 1977 teče v krajevni skupnosti Gradišče v Slovenskih goricah lokalna mla- dinska delovna akcqa, ki jo je pripravil center za MDA pri občinski konferenci ZSMS Lenart V akciji sodeluje nad 50 brigadirjev iz občin Lenart, Maribor, Lendava, Ptuj in iz pobratenih občin Brus in Knič iz SR Srbije. V programu imajo, da bodo zgradili 4 km makadamske ceste v Gočovskan vrhu. Na udarniških dnevih bodo sodelovali še mladi iz domače osnovne organizacije ZSMS in krajani Janko Feriinc Že sedaj misliti na nakup šolskih knjig Čeprav se je šolsko leto komaj izteklo, je klub temu že sedaj potrebno razmik jati o nakupu knjig za prihodnje šolsko leto. Novo scdsko leto bo sicer osnovnošolcem in srednješolcem prineslo nekaj novih učbenikov, ki pa bodo izšli že pred pričetkom pouka. Ko so minuh teden na zavodu za šolstvo SR Slovenije razpravljali o potrebi novih učbenikov, je bilo rečeno, da bo v šolskem letu 1977/78 za srednje in osnovne šole izšlo 21 novih solnih kiijig, priročnikov in delovnih zvezkov. Založbe obljubljajo, da učbeniki v letošnjem letu ne bodo dragi Cene knjig bodo zvišane za približno 12 odstotkov. N^ečja skrb slovenski založništva pa je, da knjig pred začetkom šolskega leta ne bo zmanjko\^o, kot je bila to navada v preteklih obdobjih. V nekaterih osnovnih šolah so ob koncu pouka pripravili ,,sejem rabljenih knj%" in na sejem povabili tudi predstavnike založniških hiš, ki so učencem prodajali učbenike za prihodnje šolsko leto. To je vsekakor vzpodbudna akcija za zagotavljanje potrebnih učbenikov za naslednje razrede osnovne šole. V Mladinski knjigi v Ptuju so knjižne police s šolskimi krijigami in učbeniki dobro založene. Zato ni bojazni, da bi pred začetkom pouka zmanjkalo knjig. Manjkajo samo nekateri učbeniki, vendar bodo ti kaj hilro zagoto\ijeni in kaj hitro na razpolago na knjižnih polkah. Zato starši, že sedaj razmišljajte o nakupu učbenikov in se že sedaj odločite za nakup. zk Pragersko REFERENDUM PRESEGEL PRIČAKOVANJA v nedeljo, 26. junija 1977 so bili prebivalci krajevne skupnosti Prageisko—Gaj pred pomembno odločitvijo za hitrejši in uspešnejši razvoj svojca življenjske^ okolja. Z referendumom so se odločili, da bo njihova krajevna skupnost še hitreje napredovala, čeprav je v zadnjih ndcaj letih zabeležila velik razniaii na področju komunalne in tudi drugih dejavnosti. Da je bila odločitev za hitrejši razvoj krajev v tej KS pravUno usmerjena je pokazal nedeljski referendum, ko so na dveh glasovalnih mestih v Pragerskem in Gaju, že v zgodnjih jutranjih urah zabeležili velik odstotek oddanih ^sovnK, do 12. ure že kar 75 odstotkov. Ko je nekaj minut po 18. uri volilna komisija preštela glasovnic so vsi skupaj z zadovoljstvom ugotovili, da je referendum povsem uspel, saj je ^asovalo skupno 92,68 odstotka vseh občanov. Referendum je pokazal, da so - želje krajanov prešle na pot uresničevanja, ss^ so Ena od več novih dic v sredi^u KS Pra^rsko. se z 77,55 odstotka odločili za samoprispevek, ki ga bodo rJačevali v času od 1. avgusta 1977 do 31.ju^al982. Predvideno je, da bo v tem obdobju zbrano skupno okoli 2,286.000 dinarjev. S tem denarjem bodo sofinancirali grad- njo večnamenskega kulturno športnega objekta v Pragerskem, asfaltirali vse makadamske ulice v KS in dali še zgornjo plast asfalta v naselju Gaj in Pragersko. Na celotnem območju KS bodo zgradili potrebno kanalizacijo, transformator in izvedli rekon- strukcijo električnega omrežja. Uresničitev vseh teh načrtov bo KS veljalo okofi 4,980.000 dinarjev, po cenah v mesecu aprilu 1977. Razen s samoprispevkom bodo preostala potrebna sredstva zagotavljali iz naslova prispevkov, zainteresiranih soinvestitorjev, ob- činske in republiške telesno kulturne skupnosti, samoupravne komunalne skupnosti Oektro Maribor okolica, TOZD Slov. Bistrica in iz delov TOZD na območju KS Pragersko, kot tudi iz lastnih sredstev KS Pragersko. Besedilo in slika: V. Horvat Uspeh na ptujskih srednjih šolah Lahko rečemo, daje šolsko leto že končano zato ie prav, da naredkno kratek pre^ed uspdiov, ki so jih dos^M dijaki na ptujskih sarednjih šolah. Oglasili smo se pri vodstvih ptujskih srednjih šol kjer smo zvedeli, da so s splošnim uspehom sicer zadovoljni, vendar bi ob nekoliko večji pridnosti dijakov lahko bil še večji Na ptujski • gimnaziji je bilo v šolskem letu 1976/77 vpisanih 542 dijakov, od t^a 327 v splošni in 215 v pedagoški smeri V splošni smea:i je uspešno izdelalo razred 88,5 % učencev, v peda- goški pa 79,7 %. Pouk je potekd v dveh izmenah, kar je precej oteScočalo delo profesorjev in dJgakov. V Gimnaziji je gostoval tudi oddelek zdravstvene sole, ki ga je obiskovalo 30 duakinj. Izdelalo jih je 22 ali 23,4%. V, gimnazijskih oddelkih se giblje srednja ocena od 2,8 do 3,8, sicer pa podatke v teh dneh še preverjajo. Razveseljiv podatek je tudi ta, da se je razlika v u^diu med splošnimi in pedagoškimi oddelki to šolsko leto precej zmanjšala. Lep uspeh so dosegli tudi dijaki četrtih razredov pri zaključnem izpitu. Od 116 maturantov sta se k zaključnem izpitu prijavila 102, ki so uspešno končali razred. Od tdi je bilo šest odličnjakov, ki so bili oproščeni opravljanja mature. V ekonomski šoli je od 312 vpisanih učencev uspešno zaklju- čilo razred 248, kar je 79,8%. Povprečna ocena se giblje okrog tri V,upravno administrativni šoh je bilo vpisanih 169 učenk. Uspešno jih je izdelalo 105, kar je 62,2 odstotka. Povprečna ocena ie 2,8. Poklicno administrativno šolo pa jc v preteklem šolskon letu obiskovalo 77 učenk, od teh je doseglo pozitiven uspeh 48 uečnk, kar pomeni 62,4 odstotka. Iz tega je razvidno, da ie povprečna ocena v tej šoli priluižno enaka, kot v upravno administrativni šoti. Pri vodstvu šole za prodajalce smo dobili podatdc, da je bilo vpisanih kar 3 30 učencev, ki so dos^U 82,2 odstotni uspeh, se pravi, da jih je uspešno izdelalo 296. Poprečna ocena na šdU za prodajalce pa se giblje okrog tri. Na kovinarski šoli smo dobili podatek, da je med 332 vpisanih učencev uspešno izdelalo razrede 235 ali 71 odstotkov. Srednje ocena na tej šoli pa se giblje okrog 2,8. DoUjeni podatki sicer niso preveč vzpodbudni vendar lahko predvidevamo, da se bodo odstotki še nekoliko povečali po opra\djaiqu popravnih izpitov v avgustu. Za takšen uspeh pa ne moremo iskati vzrokov le pri učencih samih, ampak temu botrujejo tudi prostorske- in kadrovske težave v ptujskem srednjem šcAstvu. Morda se širša družbena skupnost tega še premalo zaveda, vendar lahko pričakujemo znaten napredek, ko bo postavyena nova srednješolska zgradba v Ptuju. Bistven napredek pa lahko pričakujemo s prehodom na usmerjeno izobraževanje, ki bo vzgajalo mlade ljudi z ddom za delo in s samoupravljanjem za samoupravljanja. Branko Vodušek Dr. Fran Brumen ZDRAVILNE KOPELI (2. nadaljevanje) SOLI ALKALNIH SLATIN prebavne sluznice hitro prebredejo, neutralizirajo kislino in pospešujejo izločanje seča. Taka zdravilišča, ki jih je po svetu zelo mnogo, dobro vplivajo na kronične kataralne spremembe v želodcu, pri putiki, pri kamnih sečnih organov, pa tudi pri sladkorni bolezni, ker dvigajo alkalno rezervo. Niso pa primerne pri vnetju sečil, ker pospešujejo rast coli-bacilov, ki najčešče okužujejo sečne poti. Inhalacije alkalnih vrelcev so pri katarjih sapil zelo uspešne in tudi hitro ublažijo pogoste spremljajoče bolečine. SLANE KOPELI, ki vsebujejo v nizkih koncentracijah do 2 g na 1000 g vode, v gostejših koncentracijah pa celo prek 5.5 "/o, uporabljamo pri katarjih dihal in prebavil ter nekaterih motnjah v presnovi. Računati je treba, da koncentrirana slana kopel prek 5,5 5,5 °'o (kuhinjske soli) tekom ene minute odtegne telesu približno 5 g vode in torej izdatno razvodeničuje tkiva. SILEATNE MINERALNE VODE, imenovane tudi grenke slatine uporabljamo predvsem pri obolenju želodca, črevesja, jeter, pri zamaščenosti, stanja izčrpanosti v malem krvnem obtoku, putiki, pa tudi pri diabetesu. Poleg kopeh so v ospredju pitne kure. Popita hladna slatina deluje izrazito odvajalno h pospešljivo na žolčne organe. ZNEPLENE TOPLIC E vsebujejo na 1000 g vode najmanj 1 g sulfita, ali žveplovega vodika. Služijo nam predvsem kot kopeli tudi kot plinske kopeli, včasih pa tudi kot inhalacijske in pitne kure. Področje njihovega koriščenja so v glavnem kronična leumatična obolenja razen Poncet-ovega reuma- tizma. Dalje kostna in sklepna obolenja. Pri sladkorni bolezni kot vzpodbudnik tvorbe insulina, predvsem pri tistih kožnih boleznih, ki so posledica diabetisa. Še prav posebno uspešno je zdravljenje priščavosti kože, bolezni kožnjih znojnic, kožne gnojavnosti (pyodermije) in še vrsta kožnjih plesni. Radioaktivne raziskave so dokazale izrazito razširjanje žil lasnic, kar pride prav posebno pri obolenju sklepnega hrustanca, kjer žveplene kopeli nadomeščajo deficitno žveplo. JODOVI VRELCI vsebujejo na 1000 g vode prej 1 miligrama joda. Izredno hlapljivi element jod ustvarja v takih kopališčih SVOJSTVENO ZDRAVILIŠKO OHOIJV.. Jod posebno lahko prodira skozi kožo, predv.sem pa skozi sluznice spolnih organov. Zato jih pogosto uporabljamo pri različnih ženskih obolenjih, na priveskih, na možganski žlezi, pri menstruacijskih težavah, v meni in pri nagnjanju.k predča.snim porodom. GOLŠA JE V OBMORSKIH KRAJIH /hLO REDEK POJAV, spoznanje, ki ga zelo dolgo iporabljamo v zdravilne nr^mene. Tudi na zvišan krvni tlak v določenih primerih dobro deluje. RADIOAKTIVNI VRELCI vsebujejo radioumovo emanacijo — radon — in povzročajo opazno pojačanje izplavljanja sečne kisline. Posebna lastnost je v tem. da RADON PREK IZDIHANEGA ZRAKA HITRO ZAPUŠČA TELO in je tako preprečeno dalje časa trajajoče sicer škodljivo radioaktivno žarčenje. Človek že tekom kratkega časa 2 — 3 ure izdiha tekom zdravljenja pridobljene radioaktivne elemente. Sicer pa je njihova radioaktivnost itak kratka in traja le nekako 4 dni. Pri tem zdravljenju je prav upoštevati še eno lastnost, da ti elementi kažejo posebno afiniteto nagnjenja h kopičenju v maščobah. Sledi 3. nadaljevanje MARIJA PETRŠIČ IZ PTUJA Prirojena skrb za čistočo Gotovo ste že večkrat srečali manjšo ženico, ki je na svojem vo- zičku vlekla odpadni tovor po ptujskih ulicah prek mostu do Su- rovine na Bregu. Navadno ima oblečen dolg delavski plašč, kot da je kje redno zaposlena, sicer pa opravlja svojo prostovoljno delo nadvse skrbno in redno. Brez skrbi jo lahko uvrstimo med tiste posa- meznike, ki so v Ptuju naredili največ konkretnega za čistočo. V letošnjem letu, ko se z organiziranim bojem trudimo ža varstvo človekovega življenjskega in delovnega prostora, ko dajemo pri tem največji poudarek čistoči in nasploh čiščenju človekovega okolja, je prav, da napišemo kaj več o skromni ženici Mariji Petršič iz Slovenskega trga 1 v Ptuju. Prav ona je zvozila na odpad na tone starega odpadnega železa, štedilni- ke, dotrajane peči, pralne stroje, na tone starega papirja, sama pra- vi, da je na svojem majhnem, a močnem vozičku prepeljala tudi stare motorje in avtomobile po de- lih. Rojstna letnica Marije Petršič je 10. oktober 1910. Takrat se je rodila premožnim staršem, kmetu v Podlehniku pri Ptuju. Oče je pa- del v prvi svetovni vojni in mati je od žalosti zapustila pet nepre- skrbljenih otrok. Tako kot ostali se je tudi Marija napotila „v svet", najprej v najbližje mesto, F*tuj. Tukaj se je izučila za kuhari- co in je pozneje delala v raznih lokalih in gostilnah v Mariboru in Ptuju. Leta 1949 se je poročila z vdov- cem, precej starejšim trgovcem Ivanom Petršičem, ki je imel v Ptuju takrat kar tri trgovine. Leta 1956 je Marija postala vdova. Zaradi žalovanja je zapustila delo natakarice in se preživljala z može- vo pokojnino. Sama pravi: „Vtraglosti ne trpim, vsako jutro že ob petih vstanem in grem delat. Najprej sem pomagala ljudem pri raznih hišnih opravilih, pri sekanju drv, pri kopanju vrta, pa pri se- litvah." Nekaj let po moževi smrti si je Marija dala napraviti majhen ročni voziček, dovolj velik in trdno gra- jen, da še danes na njem odvaža na odpad razno navlako. Ko zjut- raj vstane gre najprej v klet fX) svoj voziček, ga pripravi in na- črtno obiskuje razne predele Ptuja in sproti odvaža, kar je ljudem odslužilo ali pa je v napoto. Na dan opravi takole po pet in šest voženj, od tega vsaj tri ali štiri na- ravnost na odpad, ostalo pa sproti shranjuje v svoji lopi pred vhodom v stavbo. Najdejo se nepridipravi, ki ji čez noč zmaknejo to ali ono, še kakorkoli uporabno stvar, pa nič zato, skladišče je vedno polno. Dohodek od odpadnega železa in papirja je Mariji razen pokojni- ne, ki jo dobiva po možu edini vir zaslužka, s katerim se preživlja. Sicer pa nam je zaupala za svojo marljivo delo, nenehno odvažanje ra odpad zasluži mesečno po- prečno okoli 1500 dinarjev. ,,Za silo še gre, pravi, saj sem sama. Delati moram, brez dela ne bi vzdržala." Res, priznati moramo, če bi imeli v Ptuju vsaj še kakšne tri Marije Petršič, ne bi imela komu- nalna služba več veliko dela, razen rednega praznenja posod za smeti in pej^el seveda. Naj ji ob koncu zaželimo še veliko zdravih let, pa da bi se končno le kdo spomnil in ji poklonil nov vdziček. Saj si ga je zaslužila, ali ne? M. Ozmec \hriia Petršič, takšna kot jo srečujemo iz dneva v dan na njeni poti prek (kavskega mostu do Surovine na Bregu. Foto: M. Ozmec KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 mi BRIGRDIRJI Samoupravni dan v ponedeljek smo imeli samo- upravni dan, ki je v očeh brigadir- jev še posebej v čislih. To je dan, ko na trasi ne delajo le brigadirji, ampak delajo vsi člani vodstva. Te namreč zamenjajo brigadirji iz na- ših vrst, katere predlagamo sami. Vsi brigadirji smo vzeli ta dan resno in smo se zavzemali za to, da bi kar najbolje uspel. Komandanta sta opravljala svoje delo v mejah svojih moči, marsikateri tudi s tem končno sprijaznili in delo je steklo normalno naprej. Zelo zanimiv je bil tudi naš na novo izvoljeni Trska. Dela je imel čez glavo, pa še norce so brili na njegov račun. Na koncu je bil že čisto obupan, hodil je s palico in vrvico po trasi gor in dol in si želel le tega, da bi bilo vsega čimprej konec. S samoupravnim dnem smo nadaljevali tudi popoldne, čeprav ni bilo toliko dela kot dopoldne. V tem času so bile namreč interesne dejavnosti in večina brigadirjev je odšla na športna igrišča. V večernih urah pa nam je za- godlo vreme in naš samoupravni dan je bil s tem nekoliko okrnjen. Zaradi tega smo morali zbor postaviti na hodniku, ki je za 100 ljudi veliko premajhen in pretesen. Ob 22. uri se je naš samoupravni dan zaključil. Vsi brigadirji upa- mo, da je uspel, čeprav se je kdaj pa kdaj tudi zataknilo. META LANGERHOLC Brigadirji Bilo je nekoč . .. Bilo je v brkadi. . . Srečali smo se . . . Bilo nas je sto ... Živeli smo skupaj ... Tri tedne .. . Bilo je lepo .. Postali smo veliki prijatelji.. . Vse mine, tudi lepo ... Ob slovesu je hudo ... Rane zaceUjo, brazgotine - spomini ostanejo ... Pa kaj je življenje drugega kot en sam velik, neskončno velik spomin!!!!? ? ? Cankar je zapisal: Spomini so vse, kar rešimo iz brodoloma, ki mu pravimo žiVljertje . . . Trije tedni brigadriskega življenja - vstajanja ob pol petih, jutranje telovadbe, zborov, zajtrkov, malic, kosil, krampanja, loppatanja, predavanj, sestankov, tabornih večerov, prehodov v dvoje -bodo ostali lep spomin, ki ga ne bo treba olepševati... Tako se končuje brigadirska zgodba, ki se je začela kot pravljica: Bilo je nekoč ... Naj se tudi zaključi kot pravljica: Bilo je lepo ... JANJA KOREN MDB „Prežihov Voranc" Pojdi Pojdi preden se znoči, pojdi daleč stran, zate tukaj sreče ni, pojdi kam drugam. Iščeš srečo kjer je ni, žalost srce ti greni, pojdi v svoj svet sanj, sonce naj te prebudi. Valerija Plevnik Uspešno sodelovanje brigadirjev z domačini PisaU smo že o prihodu II. izmene brigadirjev na MDA Slovenske gorice 77. V dvorani je za tri tedne našlo svoj novi dom 145 brigadirjev iz občinskih konferenc ZSMS Sežana, Ljublja- na Šiška in Grosuplje. Razen njih pa so na delu še niladi iz Rijeke in pionirska četa domače osnov- ne šole v Domavi. Vse teče gladko. Delo na trasi lepo napreduje, brigadirji so se že prav lepo vživeli v svojo poslanstvo. Vso njihovo delo pa je v veliki meri odvisno tudi od vodstva akcije. Razen komandanta same- ga leži precej dolžnosti na ramenih njegovih pomočnikov za naselje in traso. Tokrat smo za naš razgovor izbrali Borisa Vola- ja, pomočnika komandanta za naselje. Takole se nam je predstavil: „Doma sem iz Hrastnika, zaposlen pa v tamkajšnji steklar- ni. Moram reči, da sem tudi drugače politično angažiran, saj sem vodja občinskega centra za mladinske delovne akcije v Hrast- niku, sem tudi sekretar koordi- nacijskega odbora pri OK ZSMS in seveda že drugo leto brigadir. Lani sem sodeloval na MDA Slov. gorice 76 z brigado Rdeči revirji. In moram reči, da bom prihodnje leto spet sodeloval na akciji. Morda je nanesel slučaj, da so me pri OK ZSMS Hrastnik že lani na predlog lanske skupščine MDA predlagali za pomočnika komandanta. Ko sem zvedel za to, sem bil izredno veseL Boris Volaj, takšen, kot ga poznajo vsi brigadirji. No in sedaj sem tukaj v Dornavi. Že 24. maja sem prišel semkaj in bU sem zares presene- čen. Vse je bilo prenovljeno, urejeno, očiščeno, skratka en- kratno. Upam, in želim, da bomo z določeno disciplino ki je pri nas precej prisotna, obdržali prostore dobro ohranjene, za rodove za nami. Moji vtisi do sedaj so odhčni. Tako v brigadi kot zunaj nje. Sodelovanje s podpisnicami samo- upravnega sporazuma o združe- vanju sredstev za MDA SG 77 je zelo uspešno. Pri tem pa nosi levji delež naš predsednik skupš- čine MDA, Franjo Gnilšek, nad traso pa nenehno bdi naš prijatelj Ferdo Vajngerl, referent za komunalne zadeve pri SO Ptuj. In kar je najvažnejše, je to, da smo z domačini v izredno dobrem stiku. Tako na športnem, kultiarnem in na vseh ostalih področjih, kjer se lahko mladina uveljavlja. To daje vsem nam, tudi brigadirjem še več volje do dela, kajti vemo, da nas čaka precej kubikov težke ilovnate zemlje." Pripravil: M. Ozmec Čarobna noč Prišla si z vetrom kot kraljica iz sanj, kakor jutranje sonce oznanjaš nov dan. Rad bi vedno le ob tebi bil, rad bi vedno gledal le tvoje oči. Ko se zvezda utrne hitim skoz noč in znova zaupam v to čarobno noč. Valerija Plevnik Izpoved (obupanega brigadirja) Bil sem mlad, fant vesel, veliko sem deklet imel, a ena me zares ujela je. Prvi dan bilo je lepo drugi dan pa že hudo, primoran sem, da vse ji dam. Zdaj je konec lepih dni, saj me otrok že skrbi. Čistim, perem, kuham vse, a ona pride, vse požre. Pravi sem copat postal, kur pač delam, nič ni prav. Danes preveč al' premalo, saj od mene še kosti ne bo ostalo. Ko bom v grobu jaz ležal, njej sigurono ne bo prav, saj izgubila bo moža, ki veljal je kar za dva. C. V. Slikoviti Varaždin v pavHipnu Dušana Kve Mšiuli četrtek so v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju s-vecano odprli razstavo varaždinskih likov- nih umetnikov. Na razstavi svoja dela predstavlja 24 slikarjev m kiparjev. Med slikarijami in skulp turami je največ naive in Na otvoritvi razstave se je zbralo tudi mnogo likovnih umetnikov iz Varaždina. Med njimi je tudi Kruno Martinovič. Foto: zk idiličnih prikazov krajin, varaždin- skih motivov in drugih likovnih izrazov ter predstavitev. Otvoritev likovne razstave varaždinskega društva likovnih umetnikov je pomemben dogodek tako za občino Ptuj kot tudi za prijateljico mesto Varaždin. Otvo- ritev te razstave je sodila v sklop različnih prosla\4janj in tudi v 204etnico obstoja m delovanja likovnega društva iz Varaždina. Otvoritvi je prisostvovalo poleg nekaterih uglednih javnih in družbenopolitičnih delavcev ob- čine Ptuj in likovnikov iz Varaždina še 50 ljubiteljev likovne umetnosti Prav gotovo bo razstava dobro obiskana, kajti varaždinski slikarji so med Ptujčani zelo priljubljeni Razsta- va bo v paviMjonu Dušana Kvedra odprta do 15. juhja. zk foto: zk Za kulturo 0,72 odstotka 131 podpisnikov samouprav- nega sporazuma kulturne skup- nosti občine Ptuj ali 81 odstotkov vseh delavcev, zaposlenih v občini, se je na zborih odločilo za program kulturnih dejavnosti do leta 1980. O tem so razpravljali tudi delegati zbora uporabnikov in izvajalcev na nedavni skupščini kulturne skupnosti Ptuj. Delegati so sprejeli sklep, da bo prispevna stopnja za izvajanje jjrograma kulture v občini znašala 0,72 odstotka. 0,54 odstotka denarnih sredstev bo namenjenih kulturni skupnosti Ptuj, 0,18 odstotka pa republiški kulturni skupnosti Uvodno besedo o samouprav- nem ^orazumu o temeljih plana kulturne skupnosti Ptuj in republiške kulturne skupnosti je imel Feliks B^ar, ki je poudaril, da se je za sporazum odločila velika večina delovnih ljudi in občanov, kar daje vzpodbudo za nadaljnje kulturno delo v občini Na zborih, ki so bfli od 5. do 25. junija, so se delavci odločali za program, ki je bil podan v predlogu samoumavnega spora- zuma. Zato kulturna skupnost Ptuj ugotavlja, da so delavci z nepoaednim Vasovanjem sprejeli in se odločili za izvajanje programa. Poleg t^a so se v združenem delu odločili, da bodo kulturne dejavnosti v letošnjem letu financirali po nižji prispevni stopnji, zato bo prispevna stopnja od 1. avgusta do 5l. decemtira letos znašala 0,72 odstotka od liuto osebnega dohodka na zaposlenega v občini Poleg tega so delegati razprav- ljali tudi o novi kategorizaciji kulturne skupnosti Ptuj, ki spada po novem v tretjo kategorijo, kar pomeni da bi morah za svoje dejavnosti zagotoviti 50 odstotkov denarja. V. to skupino sodi tudi občina Maribor, ki pa ima višji družbeni proizvod kot recimo Ptuj. Zato so delegati sprejeli sklep, da se ptujsko kulturno dcupnost ponovno uvrsti v drugo kategorijo manj razvitih, kjer je lastna udeležba nekoliko manjša. zk VIDA ROJIC UPORNE SLOVENSKE GORICE (4. nadaljevanje) Med zgodovinarji in jezikoslovci so se uveljavili Simon Povoden, Davorin Trstenjak, Fran Kovačič, M. Ljubša, Matija Slekovec, J. Žmauc, Caf, Danjko, Raič, Muršec, Murko, Miklošič, M. Murko, a. Murko, Glomar, Ilešič, Simonič, Seelinger, Kelemina, Slodnjak, b. Borko, Modrinjak, Cvetko, Krempl, Flegerič, Skuhala in še nekateri Stanko Vraz je bil slovenski in hrvaSci pesnik. Njegov sopotnik Fran Miklošič je v zrelih letih prenehal pesnikovati in se predal literarni Zgodovini Pesniki meditativne smeri so: Meško, Canjkar, Kocberk, dramatiki pa Bratko Kreft, Ivan Potrč pa tudi Meško in Cajnkar. Iz Slovendcih goric izhajajo tudi filozofi in politiki kakor M. Prelog, J. Razlag, b. Raič, L. Gregorec, a. Korošec, V. Kukovec, J. Dečko, VL Spindler, Ivan Vesenjak, m. Ploj in drugi ter še razni znanstveniki Veliki možje iz Slovendcih goric zaslužijo obširen članek, a seveda izven naslova Uporne Slovenske gorice, v kokolir niso povezani z bojem za socializem in nacionalno osvoboditev. NEMSTVO v slovenskih goricah pred 1. SVETOVNO VOJNO Z razvojem kapitalizma se je na s^. Štajerskem stopnjevala težnja nemškega kapitala, da bi se zasidral v tržiščih in izpodjedal možnosti za razvoj slovenskega. Tako so občutili Slovenci v zadnjih desetletjih 19. stoletja tudi v Slovenskih goricah vedno načrtnejša nemška potujčevalna prizadevanja. Posebno so se odražala v večjih krajih Slovenskih goric in v pasu od Šentilja do Maribora. Močno se je usidral nemški kapital v mestih na obrobju Slovenskih goric: v Mariboru, Ptuju, Ormožu, Središču, Ljutomeru, Gornji Radgoni, v notranjosti pa v Lenartu. maribor je štel leta 1900 - 24.601 prebivalca. Od teh se je prištelo k Nemcem 19.298, k Slovencem pa 4062, Mesto je dajalo nemški videz z nemškimi šolami, organizacijami, uradi, nemškim Vojaštvom. Žarišče slovenske narodne zavesti je bila Slovenska čitalnica Ustanovljena leta 1868. Po vojni, ko se je veliko nemškega življa izselilo, |e nacionalna podoba Maribora zaobrnila. Po ljudskem šte^u leta 1921 je stel Maribor 30.662 prebivalcev, od teh 20.759 Slovencev, 2516 Hrvatov in Srbov ter 6545 Nemcev. Ptuj je štel leta 1900 - 3462 prebivalcev, od teh se je prištelo k nemškogovorečim 2916 prebivalcev, k slovensko pa le 540, 2 sta bila Poljaka, dva Ceha in en Hrvat Po prvi svetovni vojni ko je bila Sp. Štajerska zajeta v meje kraljevine SHS, je po uradnem štetju L 1921 štel Ptuj 2976 Slovencev in 974 Nemcev. V vsem ptujskem okraju je bilo 83.697 prebivalcev, od teh pa 1649 nemško govorečih. V to število je vštetih 974 ptujskih Nemcev, kar nam pove, da je bilo po nekaterih večjih naseljih okraja raztresenih 675 Nemcev in ponemčencev, največ pa v Ormožu in Središč u. POMEN SLOVENSKIH ČITALNIC Kakor že vemo so ustanovili slovensko Čitalnico v Ljutomeru 1868. Takrat so bile ustanovljene Čitalnice še v Mariboru, v Ormožu in Benediktu, kjer je deloval rodoljub Dominik Cobiik. Prvo čitalnico pa so ustanovili prav v Ptuju. Bilo je že leta 1864. Čitalnice so povezale slovenske meščane in tržane intelektualnih in drugih pokhcev v (kužbeno skupnost Čitalnice so odigrale pomembno vlogo pri utrjevanju slovenske narodne zavesti Iz,maribordce Čitalnice je izšla misel slovenskih taborov in „Zedinjene Slovenije". V Mariboru je pričel izhajati leta 1867 slovenski politični list Slovenski gospodar, leta 1868 pa prvi slovenski dnevnik Slovenski narod, ki pa se je čez štiri leta jpresdill v Ljubljano. Leta 1882 so ustanovili v Mariboru Slovensko jx)Utično društvo, kije prevzelo vodstvo štajerskih Slovencev. Leta 1867 so začeli mladoslovenci prirejati,,TABORE", ki se jih je i udeležUo tudi po 10.000 ljudi Glavna zahteva na taborih je bik ; zedinjena Slovenija. Od peth taborov so bili kar trije v Slovenskih : goricah, prvi v Ljutomeru 9. 9. 1868, četrti v Ormožu 8. 8. 1869 in' zadnji 19. 5. 18,70 v Radencih. Tabori so razgibali slovensko narodno zavest in poudarjali slovenstvo na Sp. Štajerskem. Ognjevit govornik na taborih je bil Božidar Raič. V Ormožu je na taboru zapns^el mladino za slovenstvo. V Citahiicah so gojiU slovensko besedo z recitacijami z dramskimi nastopi in petjem slovenskih pesmi Čitalnice so naročale slovendce časopise in knjige za svoje knjižnice. Nemci so hoteli zajeziti naraščanje slovenske narodne zavesti in zajeziti slovenske narodnostne zahteve. Proti taborom so prirejali Verfossungstage. Leta 1870 so začeli izdajati listič Slobodni Slovenec, kot prilogo Marburger Zeitung, da bi z njim pridobUi slovendce kmete za nemstv^o. List je bil idejni predhodnik ptujskega Štajerca. Nemci so hoteli tudi s posojilnim društvom Vorschuss-kassverein pridobiti dovenske^a kmeta na svojo stran. Ta društva so uspevala v mestih in trgih, na podeželju pa v jfarenini Leta 1872 so ga ustanovili tudi v Lenartu. TEDNIK-^■i-*n^977 Nemci so imeli svoja pevska, dramska^ telovadna in kazindca društva v Mariboru in Ptuju (ter Celju). Bila so zbirališča nemške buržoazije. Za raznarodovanje je Nemcem služila tudi prostovoljna požarna obramba, kije delovala v večjih krajih. Na območju Slovencih goric pa je bilo poUticno liberalno nemško društvo Fortschrittsverein le v Ptuju m Mariboru. Nemd so jproti Slovencem nastopih tudi z obrambnim bojem Abwehrkampf. Z,njim so hoteli zgraditi trdno vsenemško organizacijo. Boj proti Slovencem sta vodila Schulverein in Suedmarke. Svojo nacionalno ideologijo so wzali z načrtom, napraviti po naši zemlji nemški most do Sredozemlja, kar so izpovedovali v Pettauer Zeitung (1890-1904), Marburger Zeitung (186S-1945), Štajercu (1900-1918) in koledarjih Suedmarke. SCHULVEREIN je bila nemška liberalna in raznarodovalna organizacija Suedmark pa tudi antisemitska. Deutscher Schulverein, ustanovljen leta 1880 na Dunaju z namenom voditi germanizacijo, zlasti na narodnih mejah, je štel ob ustanovitvi 20.000 članov, leta 1911 pa že 190.000. Etoištvo je zbralo ogromno denarja za zgraditev in ustanovitev nemških šol in vrtcev, nadaljevalnih šol, dijaških domov. Na Štajerskem je do leta 1914 zgradilo 17 šdsldh poslopij, 26 pa jih je pri gradnji podprlo in nato vzdrževalo. Ustanovilo je se 13 šol in 6 vrteev. V 24 krajih je naselilo nemške sirote, da bi ohranili nemško šolo. Schulverein in Suedmark sta • posvetih Slovenskim goricam in njenemu obrobju posebno pozornost Najprej sta hoteli ponemčiti pas od Šentilja do aribora, ki bi bil za oporo pri gradnji nemškega mostu do Jadrana. Leta 1886 je Schulverein kupil hišo na Sladkem vrhu in uredil dvorazredno šolo v njej. Leta 1889 je kupil v Šentilju zemljišče in zgradil dvorazredno šolo, leta 1913 pa jo je povečal v trirazredno. Leta 1910 je ustanovil šolo na Ceršaku in zagotovil nato denar za nemško šoto v Plaču, Svečini in Zg. Kungoti. Tako so stale postojanke na vdomem ozemlju. Odtod je hotelo društvo prodirati proti Mariboru. Celo med prvo svetovno vojno je hotelo ustanoviti šolo na Pesnici, kar je preprečU preobrat leta 1918. Leta 1909 je zgradilo trirazredno šolo v Lenartu. Na vzhodnem delu Slovenskih gonc je hotelo utrditi nemštvo predvsem v Ormožu in Ljutomeru. Ormožu je dalo zato podporo za zgraditev nemške šole, Ljutomeru jo je društvo zgradilo. V obeh krajih je ustanovilo otroški vrtec. Na Ceršaku in v Šentilju je naselil Schulverein dunajdce sirote. V, Mariboru in Ptuju so delovale poleg nemških osnovnih sol še nemške srednje šole. Schulverein je leta 1910 zgradil tudi na Bregu pri Ptuju nemško šolo, v mestu pa je podprl graditev in ustanovitev dijaškega doma, dekliškega doma m glasbene šole. Girrmazijo vPtuju so ustanovili leta 1869. Se nadaljuje 6 - ZA RAZVEDRILO 7. julij 1977- TEDNIK OGLASI IN OBJAVE - 7 Zmagala je Skorba v Markovcih je bil v nedeljo 26. junija, v organizaciji delovne aganizacije Slovenija ceste za trklesetletnico obstoja podjetja nogometni turnir, ki se ga je udeležilo 11 ekip. Prvo mesto je dosegla ekipa Skorbe (pokal) druga je bila ekipa Gradisa Markovci (knjiga o Titu) in tretja Slovenija ceste Markovo! (dva zaboja piva). Najboljša strelca sta bila Danilo Polajžar iz Skorbe, ki je dobil spominsko darilo - knjigo o Titu in Bedin Cosič iz Slovenija cest, ki' je bil tudi vodja tumiria. Navzočnost kolektiva mladih ^aditeljev objektov hc SD II Formin je vnesla v Markovce precej živahnosti in tovarištva s krajevno mladino. Tukaj preživljajo dm na delu in pri športnem udejstvovanju pa tudi na družabnih prireditvah. Radi se bodo ^ominjali, da je bila tudi njim namenjena vsa domačnost kraja Markovci in okolice. ^ ^ 13. julij - Dan šoferjev in avtomehanikov ^ Trinajstega julija praznujejo šoferji svoj praznik. To so ^udje, ki jim je cesta „drugi dom". Njihovo delo je zelo zahtevno, naporno velikokrat nevarno, saj vemo kakšne razmere vladajo na naših cestah. Včasih jih imenu- jemo »turisti na štirih kolesih", takrat ko jih vidimo kot svetovne popotnike. Ne vidimo pa jih v 'dežju, megli in snegu, ko sedimo doma ob kaminu ali topli peči, šoferji pa odpravljajo okvare na vozilih, da o vožnji v takšnih razmerah ne govorimo. Kljub zahtevnosti njihovega dela, od- govornosti za življenja potnikov in upravljanju z velikimi družbe- nimi sredstvi, se še zmeraj borijo za priznanje poklica in zagoto- vitev normalnih delovnDi pogo- jev. Velikokrat jim te normalne pogoje zagrenimo tudi mi, nedelj- ski šoferji ah potniki, ko vidimo samo sebe. Ce jih že ne opazimo skozi leto, jim vsaj ob prazniku sezimo v roko in jim zaželimo srečno vožnjo! 1. kotar ZBOR PIONIRJEV JUGOSLAVIJE DRAŽGOŠE 77 I V Ptuju smo vstopili delegati ' pionirskih odredov iz posameznih ' šol v avtobus. Odpeljali smo se ; proti Ljubljani. Ze v zgodnjih jutranjih urah se je sonce veselilo ! našega potovanja v zelene Dražgo- I še. I Pot nas je vodila skozi Ljublja-' no proti Skofji Loki. Za mnoge jel bilo to veliko doživetje, saj so Skofjo Loko videli prvič. V Skofji ! Loki so nas prisrčno sprejeli mla- j dinci. V naš avtobus je vztopil j mladinec Zdenko, ki je bil tudi naš ; vodič na poti v Dražgoše. V Skofji I Loki smo se okrepčali s čajem ter I pretegnili naše ude. Odpeljali smo I se po dolini proti Dražgošam. V Rudnem smo izstopili. Nadaljevali smo peš proti vasici in veličastne- mu spomeniku, ki je blestel na planini. Po skoraj enourni hoji smo prišli do spomenika. Tam je bila zbrana že več tisočglava mno- žica pionirjev. Bil je pravi živžav. Ob spomeniku so se zbrali zastopniki pionirjev iz cele Jugo- slavije. Kmalu se je začela slovesnost. Sledil je .slavnostni govor, recitali, pesmi in plesi. Naši pogledi so iskali Bičkovo skalo, na kateri je F^apolala zastava in oznanjala vsa- komur, da je to naša zemlja, ki je prepojena s krvjo in da bomo to zemljo znali braniti tudi mi pio- nirji, kot so jo branili naši očetje. Po svečanem sporedu se je vila pisana povorka pionirjev proti šo- li. Vojaki so pripravili okusno enolončnico, ki smo jo z velikim tekom tudi pojedli. Posedli smo v travo. K nam je prišel preživeli borec dražgoške bitke. Pripovedoval nam je o bitki in izčrpno odgovarjal na vsa naša vprašanja. Pripovedoval je o tem, kako je med vojno, ko je še povsod divjal fašizem, nastalo v mali vasici Dražgoše svobodno ozemlje. Tu so zlomili partizani takrat ,,nepremagljive" hitlerjeve oborožene sile in dokazali, da se tudi mali narodi znajo boriti in braniti to, kar je njihovo. Dražgo- še so bile med vojno požgane in razrušene, prebivalci pa izseljeni. Danes so tu nove domačije in ljudje dokazujejo, da smo nepre- magljivi. Polni velikih in lepih vtisov ter bogatejši smo se vračali na svoje domove. Alenka Solina, OS Bratov Strafela, Markovci Na izletu v soboto zjutraj smo se vsi razpoloženi in dobre volje zbrali pral šolo. Malo kasneje smo se z avtobusom odpeljali v poletno jut- ro. V avtobus nam je posijalo son- ce in nas spravilo v Še boljšo voljo. Začeli smo prepevati in uganjati razne šale. Prvič smo se ustavili na Vran- skem, kjer smo se malo okrepčali in nato nadaljevali pot. Cez nekaj časa smo prispeli do letališča na Brniku. Odpravili smo se na tera- so, kjer smo si ogledali pristanek letala. Nad tem smo bili vsi navdu- šeni. Nato nas je med vpžnjo prijetno zabaval harmonikaš Tonček s svo- jimi skladbami in šalami; pa tudi mi smo mu priskočili na pomoč in tako je bilo pesmi in šal na pretek. Pot nas je privedla na Gorenj- sko. Postali smo pozornejSi na dcohco. Opazovali smo visoke gore, ponekod pokrite s snegom, ki so ležale v ozadju ravnin. Nekaterim se nam je pogled ustavil na gorenjskih hišah, ki imajo zelo strme strehe in velike lesene balko- ne. Ustavili smo se v Vrbi na Gorenjskem v Prešernovi rojstni hiši. Ogledali smo si notranjost te hiše in predmete iz obdobja, v katerem je Prešeren živel. Spoto- ma smo si ogledali cerkev sv. Mar- ka, ki jo je Prešeren opisoval v svojih pesmih. Ustavili smo se tudi v Doslovičah pri Breznici v rojstni hiši Frana Šaleškega Finžgarja. Proti poldnevu smo prispeli v Kranjsko goro. Bili smo že precej lačrii. Posedli smo po travi in malicali. Po malici smo se peljali do enosedežnice. Z enosedežnico pa smo se peljali na Vitranec. Opazovali smo gorski svet in njegove lepote. Naš cilj je bil Vršič. Iz Kranjske gore smo se po strmi cesti, polni ovinkov, peljali na Vršič. Prispeli smo do Tičarjevega doma. Vsi smo se precej hitro zapodili v sneg, ki ga je bilo po nekaterih krajih pre- cej. Začeli smo se kepati in drsati. Pred večerjo smo se odpravili na vrh do Rjavčeve koče in se nato počasi vrnili nazaj. Po večerji se nobenemu ni mudilo spat. Vsi smo bili razpolo- ženi, veseli in dobre volje. Tonček je igral na harmoniko, mi pa smo se urno zavrteli. Začeli smo s fJaninskim krstom. A nobeden ni hotel biti krščen, saj smo se vsi preveč bali vrvi in krampa, s kate- rim smo jih dobili po zadnji plati. Pozno ponoči smo se le spravili spat. V nedeljo zjutraj smo pot nadaljevali v dolino Trente. Tukaj smo si ogledali izvir Soče. Presene- čeni smo bili nad barvo Soče. V Kobaridu smo si ogledali Gregorčičev spomenik. Naša pot se ; je nadaljevala v Cerkno in v partizansko bolnico Pranja. Med skalami smo si ogledali barake, ki so partizanom služile za bolnišni- co. ; Sonce je močno pripekalo, zato i je bilo v avtobusu zelo vroče, pa tudi lakota se nas je začela pola- ščati. V Skofji Loki smo imeH kosilo, kjer smo se pošteno najed- li. Po kosilu smo se odpravili na Škofjeloški grad. Ogledali smo si stare predmete iz okolice Škofje Loke. Veliko jih je bilo iz Visoke- ga, katerega je opisoval Tavčar. Vsi pa smo bili zelo navdušeni nad likovnimi prispevki pionirske Groharjeve kolonije, ki so jih narisali naši vrstniki. Iz Škofje Loke smo se vračali proti domu. V Podlehniku pri motelu smo se razšli in si zaželeli, da bi še kdaj skupno preživeli lep izlet. Jožica Svenšek 5. b OŠ ,,Martin Kores" Podlehnik \ Trim - šport za vsakogar? Rekreacija zaposlenih in ostalih občanov ter množičnost, sta prednostni nalogi v razvoju telesne kulture, ki jo moramo približati našim občanom. V ta namen smo tudi v Ptuju zgradili trim stezo. Svečano smo jo predali v milost in nemilost obiskovalcem 17. maja 1975. Telesnokulturno skupnost, prav- zaprav nas vse. Je veljala 45.000 dinarjev. Na začetku steze, ki je v Ljudskem vrtu (točneje dolo- čiti lego steze verjetno ni potrebno, saj jo nekateri zelo dobro poznajo) je zapisano: „Ta steza je postavgena zato, da nam krepi zdravje, okrepi telesno kondicijo in pripomore k boljše- mu lazjgoloženju. Da to dosežete. vadite redno in upoštevajte navodUa vzdolž steze." Lepo in prav. Tako je bUo ob otvoritvi. In kako je danes? Žalostno in obsojanja vredno! Ne verjamete? Pojdite v Ljudski vrt in si oglejte tisto, kar je od naprav na stezi ostalo. Ostalo je bore malo. Manjkajo navodila za posamezne vaje, oprema, tista lažja, je »dobila noge" in verjetno končala v peči ali štedilniku »ljubiteljev športa, re- kreacije in čistega okolja", ki so namesto okolice očistili trim stezo naprav in tabel z navodili. Ob obisku steze bodite previdni. Lahko se neprevidoma srečate s kakšnim bodočim državnim zma- govalcem v motokrosu, ki pridno Na|wava je ostala (verjetno pretežka za v peč) vendar brez navodila o vaji. Foto: zk Tabla z navodilom o vq'i - pripomočkov za v^o pa nikjer - foto zk vadi v Ljudskem vrtu in vam pričara tekmovalno vzduge, če- prav ste priSi iskat mir in tišino ter krepiti svoje telo. Seveda vprašanje obnovitve trim steze ostaja odprto. Steza je potrebna obnove in to z našimi sredstvi, saj smo jo sami uničili, Mjub temu, da je bila namenjena krepitvi našega zdravja. Organi- zirajmo prostovoljno akcijo, de- lovno seveda in obnovimo stezo. Zato ne obsojajmo predolgo. Steza ima dovolj besedičenja in vandalskega ravnanja. Če ne bomo za lastno zdravje priprav- nem žrtvovati del prostega časa, kaj nam potem še preostane? 1. kotar Takole so se pred naS objektiv postavili nogometaši, ki so bili prisotni ob otvoritvi maratonske tekme. Štirindvajset ur nogometa Nogometni klub Stojnci in tamkajšnji mladinski aktiv sta v fjčastitev 4. juUja - Dneva borca, itovih in partijskih jubilejev priredila maratonsko nogometno ;ekmo. Predsednik nogometnega duba Stojnci nam je povedal, da je bila to njihova prva večja prireditev in po njegovih besedah je zelo dobro uspela. Nasprotnik Stojncev v 24 ur trajajoči tekmi je bilo nogometno moštvo iz Budine. Tekma se je začela v petek ob 16. uri in že po 10. minutah igranja je povedla ekipa Stojncev, ki je vodila ves čas igranja. Po 12 urah i^je je bila rezultat 100:52, končni rezultat po 24 urah igre pa je 162:124 za domačine. Najboljši strelec s 33 goli je bil Silvo Foršnerič (Stojnci), od moštva Budine pa je bil s 27 goli najboljši Branko Kelenc. Maratonska nogometna tekma je zahtevala od vseh igralcev izredno fizično sposobnost. V vsem času igranja se je na igrišču zvrstilo okrog 50 igralcev iz obeh ekq) in sicer od najmlajših pa do veteranov. Vodstvo in mladina iz Stojnc se zahvaljuje mladim iz Budine za prijateljsko in tovariško sodelovanje. Besedilo in slika Branko Vodušek Skupščina občine Ptuj, komisija za volitve, imenovanja in kadrov- ska vprašanja RAZPISUJE delovno mesto ravnatelja ^asbene šole Ptuj Pogoji: Kandidati morajo v skladu z 32. ČL statuta šole imeti visoko ali višjo izobrazbo — glasbene smeri in najmanj 5 let pedagoške prakse ter strokovni izpit iz prosvetne stroke. Imeti morajo tudi vidne pedago- škoHimetniške ali prosvetne uspe- he in moralno-pohtične lastnosti Razpis traja 15 dni od te objave. Priglasitve z dokazih o izpolnitvi razpisnih pogojev in 2 din upravne takse, naj kandidati pošljejo do izteka razpisnega roka, komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri SO Ptuj, Srbski trg 1. Ptuj,5. juUja 1977. Komisija Najstarejši slovenski športnik-invaM - 80 letni Martin Kostanjevec iz Ptuja „lnvalidi-športniki so notranje trdne osebnosti.. Za invalida je športna aktivnost neprecenljive vrednosti; pomeni mu duševno in telesno prilagajanje - prevlado nad svojo nemočjo; obenem pa mu daje potrebno vitalnost in moč za polno in Foto: R enakovredno vklučevanje v pro- cese samoupravne skupnosti. Zveza za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije združuje v okviru svojih organizacij že okoU 80.000 invaUdov-športriikov, od tega se stalno športno u.^qstvuie okoli 60.000 članov. O podatkih za ptujsko občino žal ne bi mogU govoriti iz preprostega razloga, ker je šport med invahdi ptujske občine še vedno prisoten le pri peščici najbolj »pogumnih" orga- niziranih članov - invalidov. Nalogo uveljavljanje športne in druge aktivnosti med invalidi nosijo še posebej teksno-kultume organizacije. Šport in rekreacija sta v celovitosti osebnosti invalida neločljivi sestavini za njegovo fizično in psihično rehabihtacijo. „Rekord" športnika - invahda ni zapisan v vrhunskih dosežkih; bera njegove aktivnosti se kaže v rtjegovi ponovni moči premago- vanja vseh življenjskih ovir. Tako je odgovoril na vprašanje, kaj mu pomeni športna aktivnost, tudi najstarejši aktivni slovendci športnik - invalid, 804etni Martin Kostanjevec iz Ptuja. Kot sam pravi se je športu ,,zapisal" na prigovarjanje prijateljev in od takrat dalje, mu ostaja zavest kljub temu, da mu včasih ,4)onagaja" noga; ima namreč nadkolensko amputacijo, ki jo je staknil že leta 1916 na italijan- skem bojišču. Martin je med najbolj aktivnimi člani invalid- ske^ športnega društva ,3orec" in tudi nj^v najstarejši član. ,3e bom aktiven ... .šport je za mene veselje . . ." , nam je ob koncu razgovora zatrdil Martin Kostanje- vec z vitalnostjo, ki mu jo lahko zavida tudi petdesetletnik ... MG NK Aluminij v Avstriji Uspelo športno srečanje z zdomci Preteklo soboto in nedeljo so člani nogometnega kluba Alumi- nij iz Kidričevega vmih obisk ^rtnemu klubu Slavija 76 iz Dombirna v Avstriji, ki je bil na prijateljskem in športnem gosto- vanju v Kidričevem aprila letos. Nadvse uspešna organizacija tur- nirja, pa je tudi tokrat dokazala stari športni rek: ni važno zmagati, važno je sodelovati! Še posebej je pomembno to, da je na turnirju sodelovalo razen 1. in 11. ekipe Aluminija še vseh osem nogometnih ekip naših zdomcev z območja Voralnberga, pred- vsem iz Dornbima, Feldkirchna in Bregenza. Samemu turnirju pa je v soboto na igrišču Luger v Dombimu dalo še poseben pečat p-ecejšnje število naših zdomcev, ki so kot gledalci bodriU svoje prijatelje, ter ustvarjali enkratno prijateljsko vzdušje. Mi, ki smo vse to lahko videh, smo imeU občutek, kot, da je Dornbirn naše mesto, saj smo tudi drugod srečevali ogromno naših rojakov. Na sobotnem nogometnem sre- čanju pa so bUi prisotni tudi predstavniki avstrijskih sindikatov delavcev, ter člani odbora za stike s tujino, kar je dalo čutiti, da Avstrijci sami podpirajo in celo želijo takšne in podobne stike njihovih delavcev s svojimi rojaki iz SFRJ. Tik pred začetkom turnirja so člani NK Alumija podarili brat- skemu klubu Slavga 76, komplet naših dresov za njihovo moštvo, ter spominski pokal na srečanje. Sreče, ki je bila iz obrazov naših zdomcev še kako razvidna ni moč opisati. Objemi, stiski rok tudi solze so dale vedeti da so še kako potrebni domače topline. Saj darilo niti ni tako pomemb- no, kot je pomembno to, da bodo odslej nosiU svoje, domače drese. Organizacija in potek tekmo- \Qnja ekip je bila pod odUčnim vodstvom Franca Goloba, pred- sednika kluba Slavija 76 zares dobro pripravljena. Se preden se je dan pomaknil k temi so bih znani že vsi rezultati. Saj niso tako pomembni, pa vseeno naj zapišemo, da sta prvi dve mesti dosegli ekipi NK Aluminija, tretje mesto pa NK Jadran iz Dorn- bima. Ostale ekipe Hajduk Velj- ko, Krajišnik, Vojvodina, Jastre- bac, UNA, Osipaonica in Slavija 76 pa so z odločno igro in športnim vedenjem dokazale enotnost naših ljudi, tudi onstran meje. Večera v dvorani naših zdom- cev v Dornbirnu ne bo pozabil nihče, ki ga je doživel. Premajhna je bila za vse, pa vendar je v njej preživelo zares enkraten prijatelj- ski, gostoljubni večer prek 500 naših ljudi. Da je bilo vse skupaj še bolj domače so organizatorji presenetili goste in rojake z ansamblom Kontakt, ki je ses- tavljen prav tako iz našfli ljudi. PreostaU del večera po taktih polke in valčka pa Kola in Šote in komercialnih acladb so pregla- sila grla. Po dvorani sredi tuje države je zadonela slovenska, hrvaška, srbska in skoraj vse ostale pesmi naših narodov in rarodnosti. Zares lepo je bUo in Jugoslovani smo prinesh v domo- Ob koncu tumiija še spominski posnetek. Obe postavi NK Aluminija, skupaj z gostiteljem, NK Slavga 76 iz Dombima in tehničnim vodstvom. Foto: M. Ozmec Po končanem turnirju še kratek obide pri prijateljih NK Jadran, kjer so jih zares lepo sprejeli. Foto: M. Ozmec vino tako lepe spomine, da jfli ne pomnimo. Prav je, da se ob koncu zavemo se precejšnjih stroškov, ki jih je imel NK Aluminij s tem gostovanjem, kar gotovo ni v rednem programu moštva. Zato se pridružujemo njihovemu upa- iju, da pri finančni realizacgi ^stovanja ne bodo ostaU sami. M. OZMEC Ščuki pa taki - da o ribičih ne govorimo V petek, 1. julija je v našem uredništvu zabrnel telefon. Iz ribiške družine Ptuj so nam sporo- čili, da sta dva ribiča potegnila na suho vsak svojo ščuko zavidljive velikosti. Brž smo pohiteli tja in imeli smo kaj videti. Cel kup radovednih ribičev in ostalih občanov se je že smuka! okrog avtomobila v kate- rem sta spokojno mirovali dve veliki roparici. Prvo in najtežjo je ulovil izku- šen in prekaljen ribič Jurij Flajšman iz Ptuja. Mimogrede povedano, je tudi predsednik tekmovalne komisije pri ptujski ri- biški družini. Sicer pa sam nam je povedal: ,,Lovim že dobrih 19 let, zato imam že določeno prakso in znanje. Skoraj redno opazujem naše vode in vem, kje so ribe in kje jih ni. Letos sem bil že precej uspešen, saj sem ulovil od novega leta sem že okoli 50 klenov, pa veliko drugih rib, pred kratkim sem v podlehniškem ribniku po- tegnil na suho skoraj 7 kilo- levo Franc Arnuš, desno pa Jury Flajšman s svojim uspehom. ,,Pri- tisnite že enkrat, mene bolijo ro- ke'' je bilo slišati, preden je nare- dilo škljoc. Folo: M. Ozmec gramsko ščuko. Tokrat pa se mi je sieča še bolj nasmehnila. Tale večja je moja, gotovo ima prek 10 kg. Ulovil pa sem jo v stari strugi Drave, kjer sem pred leti ulovil še večje od te." Drugo roparico je s težavo, a vendar uspešno potegnil na suho znan ptujski ribič Franc Arnuš iz Ormoške 10. Takole nam je po ri- biško povedal: Trnek in vse osta- lo namakam že od leta 1961, od vseh rib pa imam najraje ščuke, zato se večkrat odpravim z Hestivko ali mepsom nad njih. Sučajno sem en dan prej ulovil v stari strugi 3,5 kg težko. Tale tukaj pa je letos že moja tretja. Mislim, da ima okoli 8 kg, nismo je še tehtali, pa saj ni važno, take mrci- ne potegneš vsak dan na suho. Z Jurijem sva se odpravila že zgo- daj zjutraj ob staro strugo Drave. Ob štirih zjutraj sva že namakala mepse. Po 20 minutah mi je palico Ailo. Prvo sem misUl, da je hen- kar, pa potegnem, mrcina pa še bolj. Pa sva se šla in zmagal sem jaz. Poglejte jo. Tukaj je sedaj." Da je vse skupaj bolj športno in verodostojno, smo za hec naredili še spominski posnetek, potem pa smo srečna ribiča in ostale seveda, pustili, da proslavijo svoj zares en- kraten športni uspeh. M. Ozmec Slov. Bistrica v IGDIMPOL novo gasilsko vozilo Na nedavni svečanosti, v okviru rednih letnih tekmo- vanj gasilskih desetin članov in članic občinske gasilske zveze Slov. Bistrica, ki so ga letos posvetili tudi prazno- vanjem partijskih jubilejev in 85. obletnici rojstva tov. Tita, se je industrijsko gasil- sko društvo IMPOL opremilo še z enim, najsodobnejšim gasilskim vozilom domače proizvodnje Vatrosprem. Vozilo je opremljeno tako, da so v kratkem času sposobni aktivirati v različnih delovnih pogojih, aparate za gašenje z vodo, peno in tudi s prahom. To vozilo je doslej rajvečja pridobitev za IGD IMPOL in tudi za občino Slov. Bistrica. Vozilo je veljalo okoli 1,600.000 dinar- jev. Potrebna sredstva pa je zagotovila delovna organi- zacija IMPOL. Prevzem gasildcega avtomobila pred gasilskim domom IMPOL Besedilo in slika: Viktor Horvat Središče ob Dravi Spet požar v Drogi v ponedeljek, 27. julija je izbruhnil požar v sušilnici HP Droga TOZD Gosad v Središču ob Dravi. To je že drugi požar v zad- njem času v tej delovni organizaci- ji. Pred nekaj meseci je namreč izbruhnil požar na objektivih v gradnji, o čemer smo poročali. Tokrat je prišlo do požara zaradi okvare gorilnika na sušilnici. Pri- bližna škoda, po ceni komisije. znaša okoli 90 tisoč dinarjev, seve- da pa bo škodo ocenila še komisija zavarovalnice. Večjega zastoja v proizvodnji ta požar ne bo povzro- čil, saj je omenjena sušilnica v HJorabi le do 14 dni letno. Sreča v nesreči je, da so bili delovni ljudje dobro pripravljeni in opremljeni, da so požar uspeli lokalizirati, do prihoda gasilcev iz Hardeka in Ormoža, ki so požar pogasili. JB Dragi bralci Zaradi obremenitve v tiskarni, ki je nastala ob tiskanju tedenskih časopisov in drugih glasil, tudi naše priloge Volilni bilten, upoštevajoč, da je en delovni dan zaradi praznika odpadel, bi lahko Tednik izšel v normalnem obsegu šele v petek. Toda vodil nas je ljudski rek: ,,Bolje dan prej kot dan kasneje", zato je Tednik izšel že v sredo, žal v nekoliko okrnje- nem obsegu. Za nekatere stalne strani in rubrike, ki so morale odpasti, se bomo oddolžili že v prihodnji številki. Uredništvo POZIV BRIGADIRJEM VETERANOM! V soboto, 9. julija, bodo na deloveču mladinske delovne akc^e Slovenske gorice 77, sodelovali tudi brigadirji — veterani, udeleženci prvih povojnih delovnih akcij. Da bi bil odziv brigadirjev - veteranov čim večji, jim sporoča OK ZSMS Ptuj, da svojo prijavo za sodelovanje na udarniki akcgi, odd^o čimprej, najpozneje pa do 8. julga - na občinsko konferenco, Trg mladinskih delovnih brigad - IL nadstropje, soba 33. Zbir^išče bo na prostoru pred pošto — Trg svobode — v soboto 9. jid^a ob 8. uri zjutr^. Brigadirski zdravo! Pojasnilo k sestavku „Kaj se ni nekdo hudo osmešir' v zadnji številki Tednika smo zapisali, malo za šalo, še bolj za- res, nekaj ostrih besed na račun ', ljudskega praznoverja ali vraže- ' verja, ki je nastalo zaradi nekih i čudnih glasov v nočnih urah, za j kar je bilo nesporno dokazano, da j so jih povzročale mlade sove. V začetku in na koncu sestavka j sta bili zapisani besedi ,,prebivalci j samostana". Iz tega bi bralci lah- I ko sklepali, da gre za tiste občane, i ki imajo v prostorih minoritskega samostana stalno bivališče. Priza- deti ali kakorkoli žaliti prebivalce samostana pi ni bil namen se- stavka, niti pisec ni imel v mislih I stalnih prebivalcev samostana, j temveč tiste, ki so tja prihajali za- ! radi vraževerja. Kot smo nak- I nadno zvedeli, posamezniki še vedno prihajajo na dvorišče mino- ritskega samostana, da bi slišali skrivnostne glasove ,,strahov". To se še dogaja kljub uradnim Mgotovitvam, kljub šteivlnim oči- vidcem pri akciji gasilcev in kljub stalnemu posredovanju duhovni- kov-mmoritov. Vsekakor pojav, ki zasluži, da ga javno osmešimo. Če smo v omenjenem sestavku, zaradi nekoliko površnega izra- žanja, nehote prizadeli duhovnike minoritskega reda in druge prebi- valce samostana, s tem pojasnilom popravljamo ta besedni spodrsljaj. vreme do nedelje 17. julija 1977 Zadnji krajec bo jutri 8. julija ob 5.38. Napoved: Ob zadnjem krajcu, 8. julija bo nastopilo spre- menljivo vreme s plohami in grmenjem, ki bo trajalo v presledkih do 17. julija. Vmes bo v predpoldanskih urah vroče do 28 stopinj Celzija. Poslabša- nje vremena je verjetno 10. in 12. julija. Do 15. julija se bo dan skrajšal za 20 minut. Alojz Cestnik ^_______y RODILE SO: Vrečar Majda, Tomšičeva 29 — Petro; Marija Janžekovič, Mezgovci 14 — deklico; Dragica Trbovšek, Kajuhova 1 — Alek- sandro; Marija Šimenko, Kicar 25 — Aleksandro; Ljudmila Petek, Dornava 140/a — deklico; Marija Vesenjak, Vičanci 9 — dekhco; Marija Stergar, Krčevina 54 — deklico; Anica Drevenšek, Kidriče- vo 13/a — Polonco ; Marija Lau- ra, Gajevci 44 — Miro; Elizabeta Patcrnost, Mestni vrh 17/b — Na- talijo; Nena Horvat, Cvetkovci 22/b — dečka; Dragica Rižnar, Kerenčičev trg 10, Ormož — Deja- na; Alojzija Cvetko, Ul. A. Kau- čevič 10 — deklico; Elizabeta Hor- vat, Volkmerjeva 7 — dečka; Te- rezija Horvat, Zabovci 39 — deklico; Neža Teskač, Trdobojci 25 — Darinko; Angela Majceno- vič, Gorenjski vrh 6 — Stanka; Ljudmila Vražič, Gorca 72 — Darka; Terezija Ber, Podvinci 107 — Vesno. POROKE: Jožef Pšeničnik, Kapele 55 in Marija Vogrinec, Kapele 46; Maksimiljan Feguš, Jablovec 55 in Verica Papež, Banja Luka, Franje Jukiča 22; Stanislav Bedenik, Ptujska gora 56 in Majda Lubej, Doklece 7; Dušan Frangež, Brun- švik 51 in Silva Frank, Starošince 46; Venčeslav Galun. Stopno 2 in VSlena Doberšek. Lešje 9; Branko Šegula, Podvinci 111 in Antonija Petek, Dornava 142/b; Henning Henrich, Hilden, Hochdalerstr. 65 in Matilda Pavlic, Abramičeva 3; Ivan Kirbiš, Vareja 4 in Majda Drevenšek, Soviče 9/a; Branko Marinič, Pobrežje 51 in Majda Vi- dovič, Pobrežje 74/a; Stanislav Latinovič, Ciril Metodov dr. 16 in Majda Zelenik, Ciril Metodov dr. 14. UMRLI SO: Ivan Vnuk, Kicar 9, roj. 1939, umrl 29. junija 1977; Anica Vnuk, Kicar 9, roj. 22. maja 1977., umrla 30. junija 1977. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIG-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOB€C, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-2?6. Celoletna naročnina znaša dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obJavCevar.ju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se n« plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. • m T 70LILNI VjglLTEN Ptuj, 7. julija 1977 IZDAJA VOLILNA KOMISIJA PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SZDL PTUJ UVOD Pospešena politična aktivnost ob pripravah na volitve v letu 1978, zahteva sočasne akcije vseh sodelujočih. Na tem izhodišču in ob tem spoznanju, sta: občinska konferenca SZDL Ptuj in občinska konferenca ZKS Ptuj, na skupnem zasedanju 22, junija 1977, sprejeli soglasno sklep, da prične volilna komisija pri p-edsedstvu občinske konference SZDL izdajati volilni bilten. Pred nami je prva številka, tiskana kot priloga TEDNIKA v 7.300 izvodih. Odločitev za takšno informativno propagandno akcijo je bila sprejeta zlasti iz naslednjih vzrokov: 1. Sistem volitev je potrebno podružbiti. Širši krog delovnih ljudi in občanov bo imelo neposreden vpogled v priprave na volitve, s tem pa tudi večje možnosti vplivanja na same priprave. 2. Vsi dokumenti v tako pomembni aktivnosti, kot so priprave na volitve, bodo zbrani na enem mestu. Bilten bo dobrodošel vsem aktivistom za vodenje politične aktivnosti in 3. Bilten bo odprt tudi za prispevke vseh sodelujočih v volilnih pripravah. V prvi številki objavljamo dokumente po kronološkem redu. S tem bomo seznanili delovne ljudi in občane z dosedanjo aktivnostjo. Naša iskrena želja je, da bi na osnovi aktivnosti v temeljnih samoupravnih skupnostih (TOZD in KS), izdali drugo številko v začetku meseca septembra. Volilna komisija Izdaja in ureja volilna komisija predsedstva OK SZDL Ptuj. Odgovorni urednik STANKO LEPEJ. Tiska ČGP Mariborski tisk. Izhaja kot priloga TEDNIKA. 2 - VOLILNI BILTEN PRILOGA TEDNIKA 7. JULIJ 1977 Naloge SZDL v pripravah na volitve v skupščino družbenopolitične in samoupravnih skupnosti v letu 1978 Pri sprotnem spremljanju in ocenjevanju uresničevanja skupščinskega in delegatskega sistema sta občinska konferenca SZDL in skupščine občine Ptuj na svojih sejah v letu 1976 kot sestavni del ocene o funkcioniraju delegatdcega sistema večkrat poudaijaU tudi vprašanja, ki so vezana na kadrovdco strukturo delegacij, izvršilnih organov ter na nosilce posameznih vodilnih funkcfl v skupščinah družbenopolitične in samoupravnih interesnih skupnosti in organe samoupravnega nadzora. Opozorjeno je bilo, da je potrebno voditi kontinuirano skrb za nadaljnjo krepitev kadrovske osnove delegacij, prav tako pa tudi nenehno spremljati težave s kadrovskimi rešitvami v temeljnih delegacijah, v izvršilnih organih, pa tudi pri nosilcih posameznih vodilnih funkcij v skupščini občine in samoupravnih interesnih skupnosti ter v organih samoupravnega nadzora. Osnova stalnih kadrovskih priprav na volitve, ki poteka v obdobju med enimi in drugimi volitvami, je stalno evidentiranje možnih kandklatov za vse voljQne funkcije. V tem času so vsi organizirani nosilci vodilnih priprav dolžni spremljati, beležiti in evidentirati tiste delovne ljudi in občane, ki so se s svojim delom v vsakodnevni samoupravni praksi uveljavili in si pridobili družbeni ugled. Uresničevanje sistema stalnih kadrovskih priprav na volitve in stalno evidnetiranje možnih kandidatov za vse voljene funkcije, je hkrati tudi javen, demokratičen in organiziran potek predvolilnfli dejavnosti, ki zagotavlja, da bo proces demokratizacije voUlr.ih priprav, (ki ima največ možnosti za razvoj prav v fazi evidentiranja možnih kandidatov) še hitreje napredoval in s tem prispeval, da bo uresničevanje sprejetih družbenih načel kadrovske politike postale dnevna samoupravna praksa. Na osnovi teh izhodišč in opredehtev glede uresničevanja sistema ladrovskih priprav na voUtve Sprejmejo predsedstva OK SZDL, skupščine občine in obč. sveta ZSS Ptuj na predlog volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj program predvolilnih aktivnosti oziroma program nalog, in to za: a) obdobje do predkandidacjjskih opravil, to je do konca leta 1977 b) obdobje predkandidacijskih, kandklacijskih postopkov in volitev članov delegacij c) obdobje konstituiranje skupščine občine in skupščin SIS. Med naloge, ki jih je potrebno opraviti do konca letošnjega leta spada ovrednotenje dosedanjega dela ter evidentiranje možn^ kandidatov, zlasti pa ustanovitev koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in volitve v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih. I OVREDNOTENJE DOSEDANJEGA DELOVANJA SKUPŠČIN- SKEGA IN DELEGATSKEGA SISTEMA 1. Ovrednotiti moramo dosedanje delo in kadrovsko strukturo delegacij in članov delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti za skupščino družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, izvršilnih organov ter nosilce posameznih vodilnih funkcij v skupščini občine in samoupravnih interesnih skupnosti ter organih samoupravnega nadzora. Ocena naj bo celovita in naj zajema zlasti naslednja vprašanja: - ustreznost strukture posameznih temeljnih delegacij in izvršnih organov, pri posamičnih članih pa še posebej njihova aktivnost ter subjektivne in objektivne možnosti za nada^evanje njihovega mandata še za eno mandatno dobo, pri čema: je potrebno pri odločanju za reelekcijo in rotacijo upoštevati tudi kadrovske potrebe in zagotavljanje kontinuitete v naslednjem mandatnem obdobju in tudi celovitost kadrovskih potreb na vseh drugih področjih v občini; - uspešnost pri uresničevanju vsebinskih nalog skupščina družbenopoUtične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti; - ustvarjanje pogojev za funkcioniranje skupščinskega in delegatskega sistema (naloge družbenopoUtičnih organizacij, uprave itd.) V oblikovanju ocene morajo organi SZDL in sindikata poleg nosilcev landidacijskega postopka vključiti neposredno tudi delegacije in člane delegacije, člane izvršilnih organov in nosilce posameznih vodUnih funkcij skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti. Na osnovi ugotovitev bi morah, glede na dosedanje izkušnje, oblikovati po potrebi še posebne dodatne Kriterije oziroma kriterije, ki so bili oblikovani za posamezne funkcije že v preteklem mandatnem obdobju. Ti kriteriji bi naj biU upoštevani pri oblikovanju kadrovskih predlogov za volitve v letu 1978, pri njihovem oblikovanju pa bi morah sodelovati vsi od temeljnih delegacij do izvršilnih organov in nosilci posameznih vodilnih funkcij. 1. Pri oblikovanju ocene organov samoupravljanja, izvršilnih organov, nosilcev vodilnih funkcij in organov samoupravnega nadzora, gre za naslednje funkcije: a) v delegacijah temeljnih samoupravnih skupnosti za skupščino družbenopoUtične skupnosti in samoupravnih interesnih dcupnosti: - vodja delegacije oz. vodja konference delegacij - predsednuc konference (oz. zbora oz. skupščine) del^atov v krajevni skupnosti - delavski svet - predsednik delavskega sveta - svet krajevne skupnosti - predsednik sveta Krajevne skupnosti - predsednik organa samoupravne delavske kontrole oz. samoupravnega nadzora v OZD in KS. Nalogo opravijo v krajevnih konferencah SZDL in osnovnih sindikalnih organizacijah izvršni odbori. b) v občini - predsednik občinske skupščine - podpredsednik občinske skupščine - predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine - predsednik zbora združenega dela občinske skupščine - predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine - predsednik izvršnega sveta - člani izvršnega sveta - sekretar občinske skupščine - predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti - predsedniki izvršnih odborov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti - člani izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti - predsedniki organov samoupravnega nadzora - sekretarji skupščin samoupravnih mteresnih skupnosti Nalogo opravi izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL Ptuj. Konkretni nosilci in usklajevale! teh nalog so koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in voUtve pri krajevnih konferencah SZDL ali osnovni sindikalni organizaciji v OZD oziroma TOZD. Le ti so dolžni na svojem nivoju sprejeti tudi konkretne nosilce ter zagotoviti, da bodo vsi nosilci pravočasno vključeni v izvrševanje nalog na tem področju. 2. Na podlagi ugotovitev iz točke I moramo vzporedno pripraviti tudi argumentirane predloge, kje in do katere mere uresničiti načela rotacije oziroma reelekcije in to tako za nosilce posameznih vodilnih funkcij kot za izvršilne organe in za celotne delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti. Povsod tam, kjer bo cena potrdila ustreznost kadrovske strukture in kjer bodo za nada^nje opravljanje funkcije podani objektivni in subjektivni pogoji, bi morali zagotoviti kontinuiteto. Tam pa, kjer dosedanje delo ni bilo uspešno tudi zaradi pomanjkljivosti v organizacijski in kadrovski sestavi organov, je treba zlasti zagotoviti oblikovanje dodatnih meril in ustrezno uresničiti načelo zamenljivosti. Oločitev na tem področju bi morala ob evidentiranju možnih kandidatov za nosilce vodilnih Uinkcij v skupščini občine in samoupravnih interesnih skupnosti upoštevati celovitost kadrovskih potreb tudi na ostalih področjih, tako za nosilce posameznih vodilnih funkcij v samoupravnih orgaiiih, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvfli, v pravosodnih organih itd. Ob tem, da bi morali računati na celotno sestavo delegacij vseh vrst. Takoj, ko bodo razrešena vsa ta vprašanja, moramo pospešiti PRILOGA TEDNIKA 7. JULIJ 1977 VOL\LN\ B\LTEN - 3 evidentiranje možnih kandidatov za člane delegacjj temeljnih samoupravnih skupnosti ter za člane izvršilnih organov in za nosilce posameznih vodilnih funkcij v skupščini občine, zlasti za vse tiste funkcije, kjer naj bi uresničevali načelo rotacije. Nabge opravijo vsi nosilci pod točko 1. 3. Ker je objektivno pričakovati, da bodo glede na različne nosilce nalog pod točko 1 oziroma 2 evidentirani predlogi iz posameznih siredin različni, je nujno, da se prične pravočasno s postopki usklajevanja predlogov, ki bi morali potekati od krajevnih skupnosti, osnovnih sindikmnih organizacij do občine, prek regije do republike in federacije, v kolikor bomo evidentirali delegate za republiko oz. federacijo. Uskaljevalni postopek prvih možnih kandidatov poteka v okviru koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in voutve v temeljnih samoupravnih skupnostih in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL. II. AKTIVNOSTI - NALOGE, KI JIH JE TREBA OPRAVITI DO PREDKANDIDACIJSKIH OPR VVIL (to je do konca leta 1977) 1. Volilna komisija bo skupaj s koordinacijskimi odbori za kadrovska vprašanja in volitve v KS in TOZD aktualizirala kadrovsko evidenco delovnih ljudi in občanov, ki so bih evidentirani za člane delegacij ob preteklih volitvah (1974) in kasneje. Kadrovska evidenca pri koordinacijskih odborih za volitve je urejena na popisnicah. Evidenca kadrov mora biti urejena tako, da bo zajemala podatke o: a) evidentiranih možnih kandidatih b) spreietih kandidatih na temeljnih kandidacijskih konferencah c) izvoljenih članih delegacij za skupščine druzbenopohtičnih skupnosti in skupščine SIS. Tako urejena evidenca kadrov za člane temeljnih delegacij, ob upoštevanju politične ocene delovanja posameznega člana delegacije ali delegacije kot celote, je hkrati osnova za nadaljnje vodenje akcije oziroma potrebe evidentiranja možnih kandidatov glede željene strukture temeljnih delegacij, kakor tudi izhodišče za odločitev, da je posameznik lahko ponovno evidentiran še za naslednjo mandatno dobo. 2. Volilna komisija predsedstva občinske konference SZDL skupaj z izvršnim odborom predsedstva OK SZDL (po razpravi v vseh občinskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij in drugih organih) sprejme predlog dopobiitve dokumenta »SISTEM STALNIH KADROVSKIH PRIPRAV NA VOLITVE" in ga posreduje predsedstvu OK SZDL Ptuj v razpravo in sprejem na konferenci. 3. Na osnovi predhodnih opravil koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL in izvršnega odbora predsedstva OK SZDL, ki gredo v smeri ocene dosedanjega dela, kadrovdce strukture in sprejema dopolnil kriterijev za člane delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti, izvršilnih organov ter nosilce posameznih vodilnih funkcij . skupščine občine in skupščin SIS, se prične obdobje intenzivnega evidentiranja možnih kandidatov. Takoj po letnih počitnicah zbori delovnih ljudi in zbori občanov dcupaj i z družbenopoUtičnimi organizacijami ocenjujejo potek politične akcije evidentiranja možnih kandidatov, se na osnovi sprejetih načel in meril kadrovske politike izrečejo o vseh evidentiranih možnih kandidatih ter ^ dogovorijo o bodoči predvolilni aktivnosti Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij v tem času skupaj z i volilno komisijo predsedstva OK SZDL razpravljajo o poteku aktivnosti ■ evidentiranja možnih kandidatov in prejmejo usmentev za nadaljnjo • aktivnost v pripravah na volitve. i 4. Ob upoštevanju celovitosti kadrovdcih potreb v občini in republiki, j predvsem, ko gre za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine in [ skupščinah SIS ter njihovih organih, bosta koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in volilna kormsija pri predsedstvu OK SZDL, skupaj s > koordinacijskimi odbori za kadrovska vprašanja in vohtve v TOZD m KS j meseca septembra 1977, na osnovi evidence evidentiranih možnih \ kandidatov v TOZD, KS in drugih samoupravnih organizacijah oziroma i skupnostih, napravila prvi pregled evidentiranih možnih kandidatov za: - člane družbenopohtične^a zbora skupščine občine in skupščine SRS \ - vodilne funkcije v skupščini občine in skupščinah SIS ter njihovih ] organih. 5. V mesecu septembru 1977 bosta izvršni odbor predsedstva OK SZDL , in občindci svet ZSS Ptuj organizirala skupni seminar za vodstva krajevnih \ organizacij SZDL in ZSS. Na seminarju bi se dogovorih o politični akciji v \ predvolilnem obdobju ter hkrati tudi opredelUi eventuelne dodatne elemente ; v volilnem sistemu in drugih dokumentih, ki jih SZDL prejema dcupai z i drugimi družbenopolitičnimi organizacijami za vodenje predvolilne aktivnosti 6. Koncem leta 1977 bo predsedstvo OK SZDL skupaj z volilno \ komisijo, na osnovi občinskih ocen uresničevanja sistema stalnih kadrovskih | priprav na volitve, ocenilo oziroma se dogovorilo o nadaljnjih nalogah j družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij pri organiziranju in ' izvedbi voUtet delegatov v skupščino občine, skupščine SIS in druge organe, i 7. V tem obdobju je tudi treba zagotoviti, da bodo pravočasno sprejeti; vsi ustrezni normatnmi akti in vsi dokumenti, ki so osnova za potek \ predkandidacijskega in kandidacijskega procesa oziroma same izvedbe | vohtev. ! 8. Za evidentirane možne kandidate izpolni predlagatelj možnega i kandidata dva izvoda popisnice in jih odda koordinacijdcemu odboru za , kadrovska vprašanja in vohtve pri KK SZDL ali OO smdikata. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja m volitve bo en izvod popisnice zadržal zase, drugi izvod pa bo poslal na naslov: OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ, voUlna komisija, Ptuj, Trg MDB l/I. , Stališča 12. redne in razširjene seje predsedstva občinske konference SZDL Ptuj Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj ie na 12. redni in razširjeni seji s predsedstvom občinskega sveta ZSŠ Ptuj, pred- sedstvom skupščine občine Ptuj in Eredsedniki skupščin samoupravnih iteresnih skupnosti, 25. januarja 1977 obravnavalo gradivo za mprave na volitve v letu 1978, ki ga e pripravila volilna komisija pri predsedstvu OK SZDL Ptuj. Sprejeta so bila skupna stališča, da so priprave na voUtve v letu 1978 ena od najpomembnejših nalog v letu 1977 in zato predlaga vsem krajevnim organizacijam SZDL ter osnovnim organizacijam sindikata, da takoj začnejo z volilnimi pripravami. Takoj je potrebno dopolniti ali imenovati koordinacijske odbore za kadrovska vprašanja in volitve pri krajevnih organizacijah SZDL in pri OO sindikata v združenem delu. Kadrovsko koordinacijo v SIS naj ncevzamejo aktivi ZKS. Pri tej aktivnosti je bila posebej opredeljena funkcija in pristojnost koordinacijskega odbora za kadrov- ska vprašanja in volitve. Koordinacijski odbori za volitve predstavljajo v temeljnih samo- upravnih skupnostih (TOZD in KS) metodo dela v sistemu stalnih kadrovskih priprav na volitve. Koordinacijski odbori za kadrov- ska vprašanja in volitve povezujejo vse dejavnosti v temeljni samo- upravni skupnosti. Koordinacijske odbore za kadrov- ska vprašanja in volitve sestavljajo delegati izvršilnih vodstev družbeno- političnih organizacij in organov samoupravljanja v temeljnih samo- upravnih skupnostih (TOZD, KS) itd. , V okviru temeljnih samoupravnih skupnosti opravljajo koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja m volitve vse operativne naloge, ki so vezane na pripravo in izvedbo volitev. Posebna njihova naloga pa je» da: ....._ spremljajo potek akcije evidentiranja možnih kandidatov v temeljnih samoupravnih skupnostih in o tem obveščajo odgovorne politične dejavnike, - spremljajo uresničevanje načel in meril kadrovske poUtike, - skrbijo za evidenco možnih kandidatov in spremljajo potek postopkov posameznih faz (eviden- tiranje, predkandidacijska faza) na volitve itd. Funkcijo evidentičarja (tehnična opravila) naj v KS prevzamejo šefi krajevnih pisarn in tajniki KS, v združenem delu pa odgovorna služba za kadrovsko poUtiko. Evidentičarja (strokovn^a sode- lavca in analitika) pri OK SZDL Ptuj zagotovi izvršni svet SO Ptuj iz oddelka za sutistiko in sicer v času, ko bodo to narekovale potrebe. Skupna seja je zavzela in potrdila funkcijo in pristojnosti volilne komisije, opredeljene v njenem poslovniku: Volilna komisija je oigan pred- sedstva občinske koference SZDL. Volilno komisijo sestavljajo delegati Socialistične zveze, zveze sindi- katov. Zveze komunistov, ZZB NOV, ZSMS in skupščine občine. VcJilna komisija opravlja opera- tivno-politične naloge nosilca vseh priprav za volitve delegatov v delegacije temeljnili samoupravnih skupnosti in samoupravne organe organizacij združenega dela. V okviru nalog priprav na volitve skrbi za: - organizacijo evidentiranja mož- nih kandidatov takrat, ko se SZDL pojavlja kot nosilka kandidacijskih postopkov v pripravah na vohtve, - spremlja potek akcije evidenti- ranja možnih kandidatov in o tem obvešča ustrezne politične organe, - spremlja uveljavljanje sprejetih izhodišč, načel in meril kadrovske pohtike, - spremlja potek izvajanja sprejetih kandidacijskih in voulnm postopkov v okviru nalog, ki so vezane na pripravo volilnih postop- 4 - VOLILNI BILTEN PRILOGA TEDNIKA 7. JULIJ 1977 kov, sodeluje pri pripravi voliln^ sistema in volime zakonodaje, pripravlja volilni pravilnik ter pravila vseh nastopajočih v volilnem pj-otesu, - organizira potrebno informativ- no-propagandno dejavnost pri pri- pravah in izvedbi volitev. - tvorno sodeluje s koordina- cijskim odborom za kadrovska vprašanja, kakor tudi s koordina- cijskimi odbori za kadrovska vprašanja in volitve v temeljnih samoupravnih skupnostih (KS in TOZD). Predsedstvo je potrdilo sestavo sekretariata volilne komisije v sestavi: Lepg Stanko - predsednik volilne komisije Bezjak Janko - podpredsednik Fajt Marica - sekretar Masten Zvonko - član Prelog Viktor - član Potrdilo je iniciativno, da predsedstvo OS ZSS Ptuj imenuje posebno delovno skupino (podko- misijo) za organizacijo in izvedbo volitev v združenem delu. Za predsednika predlaga Bezjak Janka, podpredsednika volilne ko- misije pri predsedstvu občinske konference SZDL. Skupna seja je posebej opozorila na probleme prepočasnega vsklaje- vanja samoupravne organiziranosti v skladu z ustavo in zakona o združenem delu tako statuta SO Ptuj, statutov SIS, statutov KS kot samoupravnih aktov v združenem delu. Za predstoječo volilno aktivnost bo potrebno vskladiti sklepe o konstituiranju, zlasti konference delegatov in skupščin SIS. Predsedniki skupščin SIS so osebno odgovorni, da poročib in ugotovitve o delovanju delegatskih- samoupravnih odnosov v SIS posredujejo izvršnemu odboru pred- sedstva OK SZDL, posebej temeljita bo potrebna ocena t. L ,£oa)odar- skih^SIS.____________ Predsedstvo je sprejelo sklep, da je potrebno vsem nosilcem volilnih priprav posredovati ta stališča skupaj z dokumentom »Naloge SZDL v pripravah na volitve" m pregledom posameznih opravil, ki še časovno niso opredeljena. VSEM NOSILCEM PRIPOROČA, DA ZARADI PREGLEDA AKTIV- NOSTI VOLILNIH PRIPRAV IN POSAMEZNIH FAZ, VODIJO POSEBEN ARHIV IN EVIDENCO. Predsedstvo Občinske konference SZDL Ptuj DOSEDANJE PRIPRAVE NA VOLITVE V LETU 1978 Uvodna beseda predsednika volilne komisije pri predsedstvu OK SZDL Ptuj Stanka Lepeja Naj takoj v začetku opozorim, da ta današnja skupna seja OK SZDL in OK ZKS Ptuj ne pred- stavlja samo priprave na volitve v letu 1978, pač pa tudi na kongrese ZKJ in ZKS. Iz gradiva, ki ste ga prejeli, je razvidno, da telimo razpravljati o vseh tistih vprašanjih in problemih, ki smo jih opazili v treh letih, odkar teče ta delegatski sistem, nenazadnje pa tudi oce- niti, kako se v vseh temeljnih samoupravnih sre- dinah uresničujejo stališča 16. zasedanja zborov občinske skupščine in 3. seje OK SZDL. Sprejeti sklepi volilne komisije, skupni dogovor predsedstva OK SZDL, OSS Ptuj in predsedstva skupščine občine izhajajo prav zaradi prepočas- nega izvajanja sprejete politike v samoupravni bazi. Ce smo se odločili, da kvalitetneje pristopi- mo k oceni delovanja v sleherni samoupravni sre- dini, to pomeni, da s skupnimi močmi razrešimo odprta vprašanja prav tam. Moram reči, da je predlog stališč volilne komisije in sveta za drutbenopolitičnimi sistemi pri predsedstvu OK SZt)L grajen na osnovi spoznanj v združenem delu in krajevnih skupnostih ter gradiva, obrav- navanega na zadnji seji OK ZKS o organizacijski, kadrovski in akcijski sposobnosti obč. org. ZKS. Poteg ugotovitev in razmišljanj v tem dokumen- tu, ki bi ga naj konferenci sprejeli kot usmeritev in politično izhodišče za nadaljnjo aktivnost, pa se pojavljajo nove dileme, čestokrat tudi politične narave. Naj jih na kratko pojasnim: 1. Prevladuje mnenje, da je delegatski sistem mnogo bolj zaživel za zbore občinske skupščine kot za zbore skupščin SIS. 2. Delegatska povezanost — delegiranje delega- tov iz konference predstavlja poseben problem, zato prihajajo predlogi o povečanju delegatskih mest v zborih uporabnikov SIS. 3. V delegatski bazi posvečajo več pozornosti delegacijam za občinske zbore kot za zbore SIS. 4. Tečejo razprave, da je kadrovska sestava splošnih delegacij slabša, ker je pri drugih voli- tvah v letu 1974 zmanjkalo sposobnih delegatov. 5. Tu in tam delegati odklanjajo odgovornost zaradi preobremenjenosti in marsikje niso opravi- čili zaupanja. 6. V zborih uporabnikov je preveč izvajalcev, delegiranih iz delegacij KS. 7. Neenakopravni položaj delegata iz TOZD in KS — predvsem možnost za udeležbo na sejah. 8. Prepričanje delegatov, da nimajo vpliva na oblikovanje stališč in dogovorov znotraj zborov ali posameznih skupščin. To je le nekaj pripomb iz tiste množice, kijih v samoupravni delegatski bazi ugotavljajo. Smatram, da same ugotovitve ne pomenijo ničesar, pač pa je potrebno ustrezno usposobiti zlasti sindikate v združenem delu in krajevne or- ganizacije SZDL v KS kot odgovorne za politično aktivnost in vzpodbujanje razprav. Osnovno in odločilno izhodišče za delegatsko organiziranost v združenem delu morajo izobli- kovati sindikati, v KS pa SZDL, oba pa ob idejni vlogi članstva ZKS. Samoupravna — normativna urejenost ni do- grajena, v OZD, ne v KS. Politično je nesprejem- ljivo, da ostajajo delegacije ponekod brez pomo- či, brez sodelovanja tistih, ki smo jih kandiditali in volili. Sama volilna opravila so le pogoj, da se začno uresničevati samoupravni odnosi tako, kot so sprejeti z ustavo. Mnogo je resnice v ugotovitvah, da je odnos do delegacij za SIS in DPS podoben, marsikje pa tu- di enak razvoju in stanju samoupravnih odnosov v temeljnih samoupravnih skupnostih. Nesporna pa je ugotovitev, da predstavlja dele- gatski sistem korak naprej v razvoju samouprav- ljanja, v razvoju neposredne demokracije, saj povečuje neposredni vpliv delavcev v združenem delu in občanov v K S na družbeno reprodukcijo in to na vseh področjih in ravneh. V gradivih je opredeljenih precej nalog, z neka- terimi celo časovno zaostajamo, nakazanih pa je tudi nekaj predlogov, kako razrešiti organizacij- ske in tehnične probleme, da bi se lahko bolj or- ganizirano posvetili vsebini vsi in povsod. Kljub temu pa bi opozoril na dve nalogi: 1. dograditi oceno delegatskega sistema v sle- hernem TSS in na ravni občine, da bi lahko na tej osnovi že danes, jutri spreminjali odnose in raz- merja in 2. vso povezanost posvetiti kadrovskim pripra- vam na volitve s posebnim poudarkom na eviden- tiranju. Evidentiranje je eden od najpomembnejših ele- mentov, ki omogoča, da kandidiranje postane stalna in vsakodnevna naloga in akcija vseh orga- niziranih socialističnih sil, zlasti Socialistične zveze in Zveze sindikatov. Evidentirati možnega kandidata, kot pravimo, pomeni ugotoviti, da bi bil ta in ta delovni človek oziroma občan morda primeren za to, da bi opravljal kakšno javno funkcijo. Vsako nadaljnje kandidiranje za družbene funkcije temelji na evidentiranih možnih kandidatih. Zaradi tega je treba posebej obrazložiti in utemeljiti, če se kot možnega kan- didata za neko funkcijo predlaga nekoga, ki ni bil evidentiran. KDO LAHKO DA POBUDO ZA EVIDENTI- RA NJE MOŽNEGA KANDIDA TA ? Praktično vsakdo. Vsak posameznik, organizi- rana skupina v okviru TOZD, krajevne skupno- sti, družbenopolitične organizacije, družbene or- ganizacije, društva, samoupravni organi itd. Te pobude se obravnavajo na zborih delovnih ljudi oziroma občanov, na sestankih članov in vodstev posameznih organizacij, ki se o njih izrekajo. Treba je poudariti, da je vključitev posameznika v evidenco možnih kandidatov družbeno prizna- nje za njegova prizadevanja in delo. Razprave v zvezi s potekom EVIDENTIRA- NJA je možno združiti v naslednje ugotovitve. Evidentiranje sicer poteka, vendar prepočasi. Ugotavljamo, da so ljudje do funkcij delegatov zc ^žani, ker še v celoti ne poznajo mesta in na- log, ki izhajajo iz posameznih delegatskih razme- rij. V tem pogledu smo premalo zavzeti. Sploh je bila dosedanja politična aktivnost premalo izkori- ščena za evidentiranje in prilagajanje strukture evidentiranih potrebam oziroma interesom v temeljnih samoupravnih skupnostih. Evidentira- nja se lotevajo precej praktično. Število doslej evidentiranih še zdaleč ni v sorazmerju s potreba mi. Pri kadrovskih vprašanjih velja opozoriti še na sistem rotacije oziroma reelekcije. Politično izho- dišče bi naj bilo, da pridobimo vsaj polovico dosedanjih kadrov še za naslednji mandat zaradi kontinuitete (gre za vse organe od TOZD in KS do občine), s tem da vidimo celovitost kadrovskih priprav, če hočete od vodstev družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, družbenih organizacij, društev do skupščinskega sistema. PRILOGA TEDNIKA 7. JULIJ 1977 VOL\LN\ B\UTEN - b Stališča volilne komisije in sveta za družbenopolitični sistem pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj o POLITIČNI AKTIVNOSTI V PRIPRAVAH NA VOLITVE 1978 SPREJETA NA SKUPNI SEJI KONFERENC Za izhodišče in oceno ter stališča služijo doslej opravljene naloge v pripravah na volitve, sprejete s programom nalog SZDL, sprejetim na skupni seji predsedstva OK SZDL, sindikatov in skupščine občine, ki je bila 25. februarja 1977. Danes ugotavljamo, d^ pri vseh nosilcih še vedno niso stekle politične, organizacijske in tehnične priprave na volitve delegacij v zbore skupščine občine kot tudi na volitve delegacij v zbore SIS tako na občinskem nivoju, predvsem pa še v TOZDinKS. Pri tem je ugotovljeno, da še vedno niso povsod uspeli uveljaviti volitev kot stalne poUtične naloge in kontinuiranega procesa. Oba organa občinske konference ponovno izpostavljata stališče, da priprave na voUtve ne morejo biti enkratna akcija, ampak pomembna in nepretrgana idejno politična dejavnost vseh DPO in samo- upravnih dejavnikov, ki zahteva odgovorno in usklajeno aktivnost na enotnih idejnopolitičnih usmeritvah ter ustrezno organiziranost vseh, ki se vključujejo v volilni proces, še posebej krajevnih konferenc SZDL m KS in zveze sindikatov v TOZD in delovnih skupnostih, saj imata prav ti dve organizaciji v tej niogi posebno odgovornost kot osnovni nosilki kandidacijsk^a in volilnega postopka. Marsikje še vedno zaostajamo z nekaterimi nalogami v pripravah na volitve. To velja zlasti za nalogo oblikovanja ocen o delovanju delegacij, delegatov in posameznih organov političnega sistema sociali- stične samoupravne demokracije, posebej še skupščinskega sistema in SIS, zlasti z vidika uresničevanja delegatsk^a sistema in dele^tskih odnosov ter na tej osnovi tudi ocen o ustreznosti posameznih kadrov^ skili rešitev. Da bi bila tako zahtevna naloga, kot je priprava in izpeljava volitev uspešno uresničena, predlagamo konferenci, da opozori vse nosilce voUlnih opravil na doslednost pri uresničevanju sprejetih nalog, še posebej pa poudari: 1. Pri oceni vsebinske, organi- zacijske in kadrovske uspešnosti delovanja delegacij, delegatov in posameznih organov je upoštevati vse elemente, ki so lahko bistveno vplivali na uspešnost njihovega delovanja, kar še zlasti velja za oceno nekaterih sistemskih rešitev oziroma posledice, ki so jih pogojevale opredelitve v zakonih, samoupravnih aktih ipd., ne azčle- njene in nekonkretizirane rešitve (oblikovanje dele^cij - pojebnili ali splošnih, oblikovanje ^orov skupščine občine, premajhna opre- delitev odgovornosti samoupravnih organov za uresničevanje delegat- skega sistema, oblikovanje preve- likih ali po številu premajhnih delegacij, problematika povezovanja v konference delegacij, delovanje skupin delegatov ipd.) Na podlagi taksnih ugotovitev je potrebno pripraviti do prihodnje seje volilne komisije konkreten predlog sprememb oz. dopolnitev obstoječih samoupravnih aktov. Za uresničitev te naloge bi naj bila skupaj z vodstvi krajevnih organi- zacij SZDL in osnovnih organizacij sindikata odgovorna tudi občinska vodstva druzbenopoUtičnih organi- zacij in SIS, posebej pa še izvršni svet in predsedstvo skupščine občine. Hkrati s tako oceno in skladno z njo je potrebno oblikovati v juliju tega leta posebne kriterije kadrovske politike za vsa tista mesta, ki glede na svojo zahtevnost terjajo ostrejša merila, ki jih morajo kandidati zadostiti kot pogoju za uspešno dek). Tako konkretiziram in razčlenjeni kriteriji bodo tudi osnova za uresničevanje načela rotacije oz. relekcije, predvsem pa tudi celovito zadovoljevanje kadrov- skih potreb v krajevni skupnosti, TOZD, občini in širši družbeni skiipnosti 2. Posebno pozornost so dolžna vodstva družbenopolitičnih orga- nizacij posvetiti delovanju koordina- cijskih odborov za kadrovska vprašanja in volitve v KS in TOZD. Zagotoviti morajo, da bo njihova vsebina in akcijska usmeritev ter kadrovski sestav tak, da bo tem organom omogočal, da so razen teh tehnično-organizacijskih ter koordi- nativnih nalog in opravil, ki so nujna za pripravo in izpeljavo volitev SPOSOBNI prevzeti in izpeljati tudi vsebinske naloge, opredeljene v stališčih občinske konference SZDL in drugih družbenopolitičnih razmer in obstoječega razmerja družbenih sil v posameznih temeljnih samo- upravnili skupnostih, iz ocene delovanja samoupravnih organov, delegacij in delegatov ter iz splošne usmeritve, ki jo zahteva uresniče- vanje z ustavo in plani družbeno- ekonomskega razvoja določenih ciljev. Zagotoviti morajo, da bodo te splošne opredelitve koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in voUtve upoštevali tudi pri uresniče- vanju naslednjih nalog: - spremljanju in vzpodbujanju evidentiranja možnih kandidatov v temeljnih samoupravnih skupnostih, - sprejemanju in uresničevanju načel kadrovske poUtike, - skrbi za ažurno vodenje evidence možnih kandidatov m spremljanju poteka kandidacijskih postopkov v posameznih fazah priprav na voUtve, - na mobilizaciji delovnih ljudi in občanov v konkretnih volilnih nalogah in v povezovanju vseh družbenopolitičnih dejavnikov v SIS, ki sodelujejo v pripravah in izpeljavi vohtev. O svojih ocenah, ugotovitvah in delu so koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in volitve dolžni sproti obveščati vodstva družbenopditičnih organizacij in samoupravne organe v temdjnih samoupravnih skupnostih ter volilno komisijo pri predsedstvu OK SZDL. 3. Da je glede opravljene ocene o uspešnosti dela delegacij, članov dJegacij in delegatov ob ustreznosti njihove kadrovske sestave in upoštevanja načel rotacije potrebno že v fazi priprav na volitve opredeliti potrebe po kadrovskih spremembah oz. predlogih za oblikovanje delegacij za naslednja mandatna obdobja, predvsem pa mandatno obdobje 1978-1981 Glede na zahtevnost te naloge morajo vse družbenopolitične organizacije, sa- moupravni orrani in drugi družbeni dejavniki v TOZD in KS ter občini pričeti z intenzivnimi kadrovskimi pripravami na volitve, to je evidentiranjem možnih kandidatov za člane delegacij oz. za vse funkcije v skupščini občine in skupščnah SIS. To nalogo volilna komisija še posebej naglasa zato, ker je bilo na zadnjih opravljenili razgovorih v nekaterih organizacijah SZDL v KS ugotovljeno, da evidentiranje mož- nih kandidatov prepočasi poteka in da njihovo število ter struktura ni zadovoljiva in ni v sorazmerju s potrebami, ki jih narekuje razvejana organizacijska struktura SIS in njim ustrezna razčlenjenost delegacij za SIS. Uveljavljanje evidentiranja mož- nih kandidatov za vse družbene funkcije v procesu stalnih kadrov- skih priprav na volitve terja tudi dobro evidenco kadrov. Zato je nujno, da Socialistična zveza m Zveza sindikatov skupaj z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki v občini prevzameta skrb in odgo- vornost za to, da bo uresničen že dogovorjeni način evidence kadrov za vse družbene funkcije, tako v TOZD in KS pri koordinacijskih odborih za kadrovska vprašanja in volitve, na ravni občine pa pri predsedstvu OK SZDL. 4. Občinsko vodstvo SZDL z vodstvi drugih družbenopolitičnih organizacij sprejme skupen program nalog pri organiziranju in vodenju pobtičnih aktivnosti v pripravah na volitve članov delegacij v TOZD in KS. V programu, ki ga je sprejelo predsedstvo OK SZDL na 12. seji so sicer opredeljene konkretne vsebin- ske in organizacijske naloge, njihovi nosilci in roki, vendar se v ta program še niso dovolj vključila vodstva vseh driigih družbeno- političnih organizacij v občinL 5. Politične priprave na volitve zahtevajo ustrezno informativno propagandno dejavnost. Dejavnost TEDNIKA ter RADIA Ptuj mora teči sporedno s predvolilno in volilno aktivnostjo. Sredstva javnega obveščanja so že vklju^na v priprave na volitve in v tem trenutku za uresničitev njihov^a 6 - VOLILNI BILTEN PRILOGA TEDNIKA 7. JULIJ 1977 usklajenega prisoevka tudi ustrezno redakcijsko organizirana, OK SZDL Ptuj volilna komisija bo pričela z izdajanjm volilnega biltena v sestavi TEDNIKA Ptuj. 6. Uspešne in pravočasne priprave na volitve terjajo, da upravni organ pri IS skupščme občine Ptuj, skupaj z volilno komisijo in volimo komisijo pri predsedstvu OK SZDL, pravočasno oblikujejo in predlagajo ustreznim organom dopolnitve normativnih in drugih dokumentov, za izvedbo predvolilnih in kandida- cijskih postopkov ter volitev samih (dograditev statuta občine, krajev- nih skupnosti in TOZD ter SlS, aktualizacija registra prebivalstva oz. na njegovi osnovi volilnih imenikov, sistema stalnih kadrovskih priprav na volitve itd) Pri oblikovanju, poenotenju in aktuahzaciji teh dokumentov je treba upoštevati oz. se opirati na ocene in predloge o delovanju skupščinskega sistema na delegatski podlagi ter o uresniče- vanju ustavnih načel na področju SIS, ki so jih sprejele krajevne konference SZDL in osnovne organizacije sindikata. 7. VoUlna komisija pri predsed- stvu OK SZDL mora z odgovornimi predstavniki krajevnih konferenc SZDL in osnovnih organizacij sindikata organizirati čimprej po- svete o pripravah na volitve v skupščino občine, skupščine SIS in druge organe v KS in TOZD. O ugotovitvah in predlogih mora sproti obveščati predsedstvo Občin- ske konference SZDL Ptuj. 8. Zakon o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti in skupščine SIS daje več možnosti oblikovanja le teh. Poleg temeljnih delegacij za odbore SO, delovni ljudje in občani volijo še posebne ali sjjošne delegacije za delegiranje delegatov v skupščine SIS. Dosedanja praksa narekuje nekatere spremembe, ki naj bi jih konferenca dala v JAVNO RAZPRAVO KOT OSNUTEK IN PRVO RAZMIŠLJANJE. Sloni na osnovi dosedanjih razprav in bo služil večini temeljnih samoupravnih skup- nosti KOT POMOC PRI SPREJEMANJU LASTNE orga- niziranosti. Volilna komisija in svet za družbenopolitični sistem sta obU- kovala naslednjo možno rešitev: A) temeljna delegacija: - KS za zbor KS občinske skupščine - TOZD in delovne skupnosti za zbor združenega dela občinske skupščine B) 3 (tri) splošne delegacije KS oz. TOZD za delegiranje delegatov v zbore uporabnikov skupščin SIS. a) v prvo splošno delegacijo KS oz. TOZD za zbore uporabnikov skupščin SIS se vključujejo samoupravne interesne skupnosti, ki enakopravno sodeliijfjo z vsemi zbori občinske skupŠčme in telesna kultura: - vzgoja in izobraževanje - raziskovalna dejavnost - kultura - zdravstvo - telesna kultura m b) v drugo splošno delegacijo KS oz. TOZD za zbore uporabnikov skupščin SIS se vključujejo samoupravne interesneskupnosti, ki sodijo v skupnost socialnega varstva in ki enakopravno sodelujejo z vsemi zbori občinske skupščine. Socialno varstvo: - otroško varstvo - socialno skrbstvo - zaposlovanje - pokojninsko in invalidsko zavarovanje c) v tretjo splošno delegacijo KS oz. TOZD za zbora uporabnikov skupščin SIS se vključujejo samoupravne interesne skupnosti: - komunalna skupnost - požarna skupnost - lokalna skupnost za ceste - stanovanjska skupnost, ki se sicer povezuje v skupnost socialnega varstva. Predlagatelja sta mnenja, da bi na takšen način razbremenili dosedanjo le eno splošno delegacijo za vse SIS, dosegli večjo aktivnost, povezovanje in učinkovitost zlasti tam, kjer ne bodo obUkovaU posebnih delegacij. 9. K dosedanjemu neučinko- vitemu oz. manj učinkovitemu delu skupSčin je vzrok med drugim tudi različni sistem konstituiranja po- sameznih zborov, razUčnih pove- zovanj in obUkovaje konferenc delegacij. Stališče volilne komisije in sveta za družbenopolitični sistem pri predsedstvu (DK SZDL je, da je potrebno poenotiti ta izhodišča za delegiranje delegatov. Oceniti je potrebno, obenem pa pripraviti osnutek nove organizi- ranosti konferenc delegacij, kar bi pomenilo, da bi bila ista delegatska osnova za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine tudi za zbor uporabnikov katerekoli SIS. 2e v dosedanjih razpravah je obveljalo mnenje, da iz posamezne KS ali OZD ni nujno več delegatskih mest, saj v zborih ni potrebno preglasovanje in se odločitev takorekoč dogovori S tem bi lahko ziTianjSaU za nekaj delegatskih mest v zboru združenega dda in zboru krajevnih skupnosti občinske skup- ščine, zbor uporabnikov SIS pa nekoUko povecaU, da bi dosegli enotna izhodišča za konstituiranje. 10. Posebej velja izpostaviti delegiranje kmetov in obrtnikov. Predlagamo, da se prouči možnost integracije delegacij zlasti za kmete kooperante z delavci v obratih za kooperacijo m zadrugi ter da na tak način izvoUjo temeljno delegacijo za zbor združenega dela, kot tudi splošne delegacije za zbore uporab- nikov skupščin SIS. Tudi obrtniki naj bi volili delegacijo za zbor združenega dela in deleKacije za zbore uporabnikov skupščine SIS. 11. Doslej je znano, da bo le ptujska krajevna skupnost pristopila k preoblikovanju in reorganizaciji krajevne samouprave. K ,temu mora takoj pristopiti, da bi lahko vse priprave na volitve nemoteno potekale. 12. Posebno pozornost je potrebno posvetiti analizi in oceni dela IS SO Ptuj, zlasti še, ker ugotavljamo, da je po sedanji sestavi preširok, saj konkretne zadolžitve in naloge ostajajo le na nekaj članih. Predlagamo, da bi naj bil IS sestavljen s člani (tudi profesk)- nalcO> ki bi odgovarjali za posamezna področja dela in dejavnosti V IS bi naj bilo čim mani načelnikov. 13. Predsedstvo SO in IS naj čimprej pristopita k preoblikovanju upravnih organov. PRILOGA TEDNIKA 7. JULIJ 1977___VOLILNI BILTEN - 7 Socialistična zveza delovnega ljudstva Številka popisnice in Zveza sindikatov Slovenije Datum 19 POPISNICA EVIDENTIRANEGA MOŽNEGA KANDIDATA Natančen naziv predlagatelja: .............................................................................. 8 - VOLILNI BILTEN PRILOGA TEDNIKA 7. JULIJ 1977 KAKO IZPOLNIMO POPISNICO Podatki na popisnici morajo biti vpisani s pisalnim strojem, eventuelno s čitljivimi tiskanimi črkami. GLAVA POPISNICE — Najprej vpišemo datum, ko je bil možni kandidat evidentiran. Zaporedno številko popisnice vpiše koordinacijski odbor za volitve v TOZD oziroma v KS. — Pri opredelitvi predlagatelja vpišemo polni naziv organizacije, društva, organa ipd., ki je možnega kandidata evi- dentiral, npr : Osnovna organizacija sindikata TOZD »Pletenina« Ljubljana; zbor delavcev TOZD »Valkarton« Lo- gatec, Svet krajevne skupnosti »Ivan Cankar«, Framska 1, Maribor; Gasilsko društvo Podpesek, Vrhnika; Svet delovne skupnosti osnovne šole »Jarenina« Lenart. OSEBNI PODATKI — Priimek vpišemo z velikimi črkami, ime z malimi črkami, npr.; MARKOVIC Dragica. — Pri podatkih prebivališča vpišemo naziv občine, nato naziv krajevne skupnosti, naselja ali kraja, ulico in hišno številko. — Pri vprašanju o zaposlitvi evidentiranega možnega kandidata, vpišemo polni naziv in naslov njegove OZD, npr.: »Lesna« Slovenj Gradec, TOZD »2AGA« Mislinja, ali drug primer: »Instalacija«, Kamniška48 a, Ljubljana. Za ob- čane, ki niso v delovnem razmerju vpišemo, s katero dejavnostjo se ukvarjajo, npr.: svobodni poklic — kipar, za- sebni obrtnik — mizar, zasebni kmetijski proizvajalec, itd. — Pri rojstnih podatkih vpišemo dan, mesec in leto rojstva z arabskimi številkami, npr.: 17. 7. 1930. — Pri spolu obkrožimo črko za ustreznim odgovorom. — Pri narodnosti vpišemo narodnost ali etično pripadnost (po lastni opredelitvi), ki ji evidentirani možni kandidat pripada. — Stopnjo izobrazbe ali kvalifikacije za evidentiranega možnega kandidata opredelimo tako, da ob upoštevanju de- jansko dokončane šole, za katero ima evidentirani možni kandidat ustrezno listino, obkrožimo tekočo številko za navedeno stopnjo šolske, oziroma strokovne izobrazbe. Za evidentirane možne kandidate, ki so dosegli eno od navedenih akademskih stopenj, prav tako obkrožimo tekočo številko z ustreznim odgovorom. — Pri poklicu v rubriki »a« vpišemo osnovni poklic, ki si ga je evidentirani možni kandidat pridobil s šolsko izo- brazbo, izučitvijo ali priučitvijo, npr.: strojni ključavničar, ekonomski tehnik, učitelj, zdravnik ipd. — V rubriki »b« vpišemo delo. ki ga evidentirani možni kandidat aktivno opravlja, (po možnosti vpišemo tudi naziv delovnega mesta po sistemizaciji) npr.: knjigovodja, učitelj, medicinska sestra, zdravnik, mizar, kmetijski proiz- vajalec. Pri svobodnih poklicih vpišemo: odvetnik, kipar, slikar, pisatelj ipd. — Za evidentirane možne kandidate, ki niso v aktivnem delovnem razmerju, vpišemo: upokojenec, gospodinja, štu- dent, učitelj, invalidski upokojenec ipd. — V rubriki »c« obkrožimo odgovor »DA« takrat, kadar evidentirani možni kandidat zaseda vodilno delovno mesto, odgovor »NE« pa obkrožimo, če evidentirani možni kandidat ne zaseda vodilnega mesta. Pod vodilno delovno •mesto mislimo individualne poslovodske organe, člane kolegijskih poslovodnih organov in druge delavce na de- lovnih mestih, ki jih statut OZD opredeluje kot vodilne delavce. — Ce je evidentirani možni kandidat član ZK, ali če je bil udeleženec NOB, obkrožimo ustrezen odgovor »DA«, ozi- roma »NE«. — V rubriki: »možni kandidat je evidentiram« vpišemo družbeno funkcijo in nivo, za katerega evidentiranega mož- nega kandidata predlagamo, npr.: za člana delegacije TOZD ali KS, ki delegira svoje delegate v skupščino DPS, skupščine SIS, za člana DPZ občinske skupščine, za člana delavskega sveta, za člana upravnega odbora čebe- larskega družtva, za člana IS občinske skupščine, za člana komisij pri skupščinah DPS, za člana izvršnega or- gana 00 sindikata, za člane sveta KS, za člana organov družbenopolitičnih organizacij, za sodnika porotnika ipd. — Pri utemeljitvi predloga na kratko obrazložimo, zakaj je možni kandidat evidentiran tako, da navedemo njegove osnovne lastnosti, sposobnosti, delovne uspehe in nagnenja, njegovo družbenopolitično dejavnost, odnos in nje- govo vključenost v sistem samoupravljanja, itd. OPOMBA Popisnico za evidentiranega možnega kandidata predlagatelj izpolni v dveh izvodih, ki jih pošlje koordinacijskemu odboru za volitve v TOZD, oziroma KS.