Štev. 299.
V Ljubljani, v soboto, dne 31. decembra 1904.
Leto XXXII.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za Četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za Jetrt leta „ „ 5-— za en mesec ,, 170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JpraVniŠtVO ie Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188.
Srečno novo leto!
Prijatelji in znanci se pozdravljajo, si stiskajo roke in si žele najsrečnejše novo leto. Tisoči barvanih razglednic lete po pošti in v vseh mogočih akordih naznanjajo „srečno novo leto". Ves svet je poln vošil in blagih željil. Človek bi mislil, da je zemlja nehala biti solzna dolina, kajti če se le deseti del tega izpolni, kar si zdaj dobrega želimo, smo za vedno rešeni vsega zla, in nam ni treba čakati več bodočega zemskega raja, ker smo si ga že ustvarili s svojimi vošili.
Srečno novo leto! Ali je pa res srečno ? V željah gotovo, ali pa tudi v resnici, to je vprašanje.
Eden, ki pravi, da je novo leto 1905 silno nesrečno, škandal in sramota za pra-tiko, je na primer naš dobri znanec, katerega ime je mnogo tisočkrat bilo natisnjeno
v	„Slovencu". Skoro pet let smo o njem pisali, upali od njega in se ga bali, ga grajali in kritizirali od dne do dne. Zdaj je vrgel vajeti iz rok in pusti državnega konjička, da drdii brez njega dalje. Dr. pl. Koerber, naš ministrski predsednik, nas je ob novem letu razveselil s prisrčnim voši-lom, da nam želi vse najbolje, kar nam pa naj da — njegov naslednik !
Padec Koerberjev smemo smatrati za ugodno znamenje. »Slovanska zveza" in Čehi sta ga vrgla. Ta dogodek bi utegnil njegovemu nasledniku služiti kot dober nauk, ki bi Slovencem bil prav koristen v svojih posledicah. Bivši mož je mislil da ga bodo držali Nemci. Ko so Čehi obstru-irali, jih ie mislil potolažiti. Tolažil jih je z raznimi koncesijami. Čehi sami so že od-nehavali. Koetber je mislil, da je stvar rešena. A pozabil je na neko malenkost: V obstrukciii je tudi „Slovanska zveza" Ta si je dobro zagotovila stališče in se zvezala s Čehi z vzajemno pogodbo: Mi z vami,
vi	pa z nami, dokler ne dosežemo svojih zahtev. »Slovanska zveza" je vzdržala obstrukcijo, katera je Koerberja vrgla.
To je dokaz, da srednja vlada ne sme več prezirati Jugoslovanov. Ze zaradi Celja so ministri padali in zdaj je padel kabinet, o katerem so mislili, da ga nihče ne more omajati. Videli bomo, kaj pride zdaj in kako
novoletno darilo dobi Avstrija v novih ministrih. Potem bomo govorili, kako je naše politično novo leto. Slabše po tem dogodku ne more biti, nego je bilo lansko, ker so naši zastopniki dali tako znamenje svoje odločne energije.
Nesrečno je novo leto za naše liberalce. Vsaj iz njihovega časopisja odseva strahovita jeza. Neprenehoma lajajo v nas in se ne naveličajo, dasi imajo že vse hripave glasove in so vsako stvar že stokrat povedali. Vsake kvatre enkrat prepisujejo kak protestantovski pamflet. Vedno ista stvar, da se le malo drugače zasučč, pa je. In uboga liberalna družba mora to požirali, češ, da je to inteligentno. Poberejo kak pd-padek in ga ponujajo kot zlato. Med stotinami duhovnov najdejo enega, ki je nevreden svojega stanu. In glejte, »Narod" piše o njem velikanske članke, če je tudi sicer največja ali najmanjša ničla. In kar mu tak čez škofa napiše, vse mora cela liberalna stranka prežvekovati in prebavljati, če je tudi še tako neumno. Ravno v tem se vidi prava vrednost liberalcev, da so taki volkovi na odpadke. Kar je za nas preslabo, je tam najbolje.
In ravno sedaj imajo liberalci najslabši čas, „Narod" jih priduša, da se morajo vsi nanj naročiti, če ne . . .In zdaj nastopijo z vsem terorizmom. Ubogi, zatirani komi' pri liberalni tvrdki, slabo plačani uradnik pod liberalnim šefom — vsi se morajo pokazati zavedne in napredne in naročiti godljo, katero jim kuhajo politični pobalini. Za sirovo zmerjanje, katero od pouličnjakov lahko zastonj slišijo in bolj originalno, morajo plačevati visoko naročnino. V svojih rodbinah pred otroki in dostojnimi ljudmi sicer liberalno cunjo #skrivajo, a pustiti list se boje, ker človek nikdar ne ve, kdaj se za odpad ne maščuje. Ali nas podpiraš, ali pa .... To je liberalna svoboda.
In zato pa tudi liberalci čim dalje rajši ber6 »Slovenca". Resnica je, da včasih komu kako debelo povemo, a vsi ved6, da storimo to iz najboljšega namena in z dobrim srcem. Liberalec, ki se je iz »Naroda" na-vžil jeze in besnosti ter bi kar najrajši razbil vso »reakcijo" in opljuval vse „pijane govedarje" in »zagrizene klerikalce", se čuti prijetno pomirjenega, ako iz »Slovenca"
izve kaj zanimivih novic in se prepriča, da so vendar še ljudje na svetu, ki znajo še kaj drugega, kakor le nasprotnike blatiti. Želimo torej tudi liberalcem srečno in veselo novo leto.
Mnogo jih je bilo, ki so upali, da bo strahovita gonja, katero so uprizorili nekateri divjaki proti verskim načelom, kar izkoreninila krščanstvo. Zdaj u videvajo, da to ne gre tako hitro, in še »Slov. Narod" je na božični večer trpko priznaval: »Smešno je misliti z Nitzschejem in drugimi modrijani, da je mogoče kristijanske cerkve kar na kratko podreti in na razvalinah njihovih naukov zgraditi novo stavbo. Kristijanstvo je toliko stoletij vladalo v vseh srcih, je tako prevzelo vse duše, da ne izgine nikdar popolnoma".
Torej tudi .Slovenca" ne bo konec! Kajti »Narod" je za one, ki so krščanstvo zavrgli, in so popolni pogani. Imeti „Na-rod" v hiši je dandanes znak nekrščanske družine. „Slovenec" ni nikak cerkveni list, ne prinaša in tudi za naprej ne bo prinašal tvarine, ki bodi namenjena nabožnim listom. „ Slovenec" ni ne škofov ne „šen-klavški", ampak je svobodno politično glasilo, v katero piše lahko vsakdo, ki hoče služiti slovenski domov i n i ne da bi zavrgel katoliška načela. Verski boj nam je vsiljen. „Na-rod" piše dvajsetkrat več o duhovnikih, kakor pa mi. Ako se hočemo razdeliti v klerikalce in neklerikalce, moramo reči, da je »Narod" najbolj zabit in zagrizen nazadnjaški klerikalni list na olovenskem. Nobena stara baba toliko o duhovnikih ne govori, kakor ta „farška" čenča.
Slovenski liberalci! Mi vam želimo srečno novo leto! Bodite pametni, ne pa take šalobarde!
Največjo srečo pa seveda želimo svojim somišljenikom. Bog jim plačaj njihov trud in njihovo veliko podporo, s katero so dosegli, da naš list tako nevzdržno prodira po vsem Slovenskem. Za vse, kar je dobrega in blagega, za vse, kar bi moglo biti kakorkoli v korist naši domovini, smo se skupaj navduševali. Ko so sovražniki razdirali naše delo in nam s satanskim veseljem škodovali, kjer so mogli, ko se je zdelo, da se je vse zarotilo proti nam, smo se med
seboj podpirali, smo si pomagali, se branili in smo zmagovali/, Da, v bratski ljubezni poštenih ljudi, ki imajo srce za ideale, je moč, ki se ne d A zlomiti.
Zato pa brez strahu zremo v novo leto. Ali nam prinese težke politične boje? Šli bomo v borbo! Ali nas pokliče vladar, da z volilnim listkom izrazimo svojo politično voljo? Stopili bomo na plan z odkritim vizirjem! Ali nam še bolj zanetč v domovini verski boj? Znali brmo braniti svoje vzore! Ali bo strupena zavist še dalje glodala čast in obstoj gospodarskim ustanovam našega ljudstva? Branili bomo svoje delo! Ali nas mislijo še dalje propalice blatiti po svojih iistih ? Hrabrost proti močnemu sovražniku in zaničevanje proti slabotni klepetulji bo naš odgovor.
Torej vsem skupaj odkrito in prisrčno želimo
^ ■ " srečno novo lefol
Načrt zavarovanja in
U

delavstvo.
Iz obrtno delavskih krogov smo prejeli naslednji članek: Slovensko krščansko so cialno delavstvo je že na dveh shodih pozvalo .Slovensko krščansko socialno zvezo", naj skliče enketo zastopnikov »Zvezinih" delavskih društev, da izjavi delavstvo, kaj misli o načrtu za delavsko zavarovanje. Ta zahteva je popolnoma upravičena, saj že dolgo vrsto let ni biJo v Avstriji za delavstvo tako važne zadeve. Upamo, da bo »Zveza" sklicala v najkrajšem času v ta namen zastopnike „Zvezinih" delavskih društev. A tudi mi hočemo opozoriti prizadeto delavstvo na nekatere nedostatke v novem načrtu, dasi z veseljem pozdravljamo misel zlasti na nameravano zakonito ureditev delavskega zavarovanja za slučaj onemoglosti in osta-relosti.
Nepopolnost zavarovanja.
Z novim zakonskim načrtom se namerava izpopolniti sedanje delavsko zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode, na novo se pa ustanovi delavsko zavarovanje za slučaj onemoglosti in ostarelosti. Ker zahteva moderna delavsko-zavarovalna tehnika tudi zavarovanje brezposebnih delavcev, je torej v tem oziru načrt pomanjkljiv. Nadalje je tudi napačno, da se ne prizna delavskim vdovam in nedoraslim sirotam primerne odškodnine, ako jim umre njihov zavarovani družinski oče. Delavstvo se pač nikakor ne more zadovoljiti s tem da bodo ostali, ako reditelj
LISTEK.
Ob novem letu.
Kmalu bo stalo na vratih slovenskih hiš zapisano s kredo 19-j-G + M -f- B -j- 05. Za nami so prelepi božični prazniki. Le jaslice v kotu, tuintam tudi božično drevesce na pogrnjeni mizi še pričajo o slovesnih dnevih. Marsikomu se že kolče po medenih, rozinovih, mandeljnovih, orehovih in mešanih poticah, drugi imajo zopet vse večinoma še skupaj.
Ena izmed teh prevarčnih gospodinj je moja nad vse častita in velerodna gospa ujna. Ako bi ne bil pojedel četrtino dobrih stvari, namenjenih za pecivo, še o pravem času, bi ne bil imel od teh sladkosti skoraj nikaki šnega vžitka. Varčna ujna nareže o Božiču vselej le samo najslabejšo, takoime-novano mešano potico. Druge pa vselej po-skrije in zaklene do Velike noči. Šele takrat jih jame deliti med nas, ko so seveda že vse plesni ve. Velikonočne pa kajpada zo-
pet spravlja do Božiča. Ujec se je vsake praznike jezil zastran take prismojenosti, mi otroci, bratranci in jaz, smo si vedeli pomagati kakor rečeno, brez hrupa in skrivaj.
Tudi od božičnega drevesca ni dala nikomur ničesar. In vendar je viselo na zelenih vejah vse polno lepih in sladkih obeskov. Toda vse je hotela prihraniti za prihodnji Božič. Tudi tu smo si znali poma gati po svoje. Izluščili smo iz pisanih papirčkov vse vabljive sladkorčke in jih po-zobali z mladeniško navdušenostjo. Prijazni ujec je ob tem pogumno sodeloval; zato je hitro avansiral v našem spoštovanju. Ne da bi se mu hoteli prilizovati le količkaj, smo ga imenovali pametnega moža. On je bil prvi izmed vseh, ki smo jih tepežkali na nedolžnih otrok dan. Po ujni pa smo udrihali šele naposled, zato pa tem izdatneje.
Kakor je menda obče znano po Sloveniji, znajo na božično noč govoriti tudi živali. Razumeti pa jih more le človek, ki je zelo pobožen. Letos sem jih razumel n. pr. jaz, in to je kaj lepo izpričevalo zame
V gorkem hlevu so se pogovarjali med sabo konj, pes, krava in osel. Govorili so čisto po domače in nikdar ne bi bil pričakoval, da bom kdaj slišal toliko duhovitega iz skromnih živalskih ust Bral sem sicer, da se umejo pogovarjati opice in da namerava neki angleški učenjak izdati v kratkem slovnico opičjega jezika, toda preverjen sem, da pogovori tujih opic ne bodo v nobenem oziru dosegali, kaj pa šele prekašali jedrnatih pogovorov naših domačih živali.
„No, kako pa se kaj imate ?" se je oglasil najprvo konj.
»E, slaba je, slaba," je zarenčal pes. »Treba je, da se vse izpremeni, če ne pa ne vem kako bo! Gospoda, mi imamo res prav pasje življenje."
»Zakaj se pa ne emancipiramo ?" je za-mukala krava.
»I kaj pa!" je zarigal osel modro. »Emancipirati se je treba! Krava nam je to prav povedala."
»Ne klepetaj tako po oslovsko!" ga je zavrnil pes. »Najprvo je treba, da skličemo
sejo in volimo predsednika in se potem pomenimo o vseh važnih stvareh."
„Res je taka," je zarezgetal konj. »Ker smo že vsi skupaj, smo torej tudi sklepčni. Volimo predsednika! Kdo kandidira?"
„Slavna gospoda," je zalajal pes, »vo-lite mene! Boste videli, da vam ne bo nikdar žal!"
„A, kaj še !" se je raztogotila krava. »Pustite pasjo capo in volite mene ! Jaz sem namreč emancipirana, čisto moderno misleča krava. V Švici imam sestrično, ki študira tam medicino. Vidite torej, da sem iz ugledne hiše ! Mene volite !"
»Poslušajte še mene!" je zavpil osel. »Ce volite mene za predsednika, potem za-denete pravo temo ! Dandanes je treba vodilnim duhovom pred vsem velikanske potrpežljivosti !"
.Beži, beži s svojo oslovsko potrpežljivostjo !" je zacvilil pes.
»Nikar se ne zmerjajte, slavna gospoda!" je opomnil konj in udaril s kopitom ob tla. »Saj nismo v državnem zboru, ampak v poštenem hlevu!"
čelništvo osrednjega zavoda imenovala svoje kreature. Prav lepo se bodo tudi delavci zahvalili, ker se jim hoče iztrgati uprava bolniških blagajn, saj je ta namera naravnost v protislovju z vladi dobroznanimi delavskimi zahtevami. Dandanes delavstvo povsod, ne glede na strankarske razlike, zahteva, naj se delavsko zavarovalni prispevki za zavarovanje urede tako da jih bodo plačevali delavci sami in tako dobili upravo v svoje roke. Izvzeto je tu le zavarovanje glede kake nezgode, ker se je to ustanovilo z ozirom na zakonito jamstvo gospodarjevo pri delavčevih poškodbah A vzemimo strogo takozvane prispevke gospodarjev za delavčevo zavarovanje. Kdo li plača te, navidezno seveda gospodar, a v resnici jih pa le plača delavec sam. Kolikor znašajo gospodarjevi zavarovalni prispevki za delavca, za toliko se pa zmanjša delavcu plača. Pravzaprav bi pa morale biti po z a-varovalno-tehničnih, ne socialnih, načelih delavčeve plače tako visoke, j da bi delavci lahko sami plačevali zavaro valne prispevke. Sicer trdi vlada, da se hoče s tem, ker se bo omejilo število delavskih zastopnikov v bolniških blagajnah, omogočiti skupno delovanje gospodarjev in pa delavcev, kar do sedaj ni bilo mogoče. Delavska zahteva za večji vpliv v bolniških blagajnah tu ne more priti v poštev, češ, da so to prisilni zavodi. Razne politične stranke so izkušale zadnji čas dobiti bolniške blagajne v svoje roke, a te mo- ; rajo biti nevtralne ter se pečati le z blago-nosnim delom, jako lepe besede katere pa bi bil smel zapisati le kak avstrijski birokrat iz prve polovice preteklega stoletja, pred 1. 1848.
Danes so med delavci tudi razne politične stranke, a če se ne motimo, so menda tudi med gospodarji. — In ne pulijo se za častna mesta v upravi raznih bolniških in drugih zavarovalnih zavodov le delavci, marveč tudi gospodarji, ki so slučajno pristaši različnih političnih strank. Seveda mož, ki je to napisal pri zeleni mizi, ne ve, da ravno ta boj koristi zavodom, njihovi upravi, pa tudi zavarovancem. Stranka, ki je morebiti v vročem boju priborila upravo kake bolniške blagajne, bo izkušala z uzornim gospodarstvom in s človekoljubnim nastopom proti zavarovancem obdržati upravo v svojih rokah. Saj ji je znano, če tega ne stori, bo izgubila pri prihodnjih volitvah v svojo škodo upravo. Ravno kar je prav, birokratu ni všeč, to je res smešno. Nam se pa pri vsej smešnosti zdi ta birokrat origi- j nal. Morebiti bo nekega lepega dne odpravil vse volitve, o katerih itak pravijo modri možje, da jih je .Zelenec" iznašel, ker se volitev udeležujejo slučajno tudi razne politične stranke, in bo rešil državno krizo v Avstriji tako, da bo kar ministrstvo imenovalo državne in deželne poslance, pa razne občinske zastopnike in pa svetnike trgovskih in obrtniških zbornic, ker izkušajo na škodo državne, deželne in občinske uprave razne politične stranke spraviti v nje svoje zastopnike. Morebiti bo to storil kar s § 14. in potem bo vladal kot ministrski predsednik do konca življenja svojega.
Vpliv uradništva
bo prevelik Tudi uradnikov bo preveč. Ker bo vse vodilne uradnike po bolniških bla- . gajnah imenoval osrednji zavarovalni zavod, ' bo zavarovanje drago Uspešno delovanje novih zavodov bo zavirala dobro plačana in mogočna birokracija, kateri bodo delavci izročeni skoraj popolnoma na milost in ne- j milost, ker bodo imeli delavci v upravi za- J vodov premajhen vpliv.
Balniiko zavarovanje.
Grajamo, da ne bodo podvrženi zavarovanju delavci, ki bodo delali le tri dni. Ni prav, da bodo imeli do bolniške podpore pravico delavci le takrat, kadar bodo bolni več ko tri dni Štiritedenska podpora porodnicam je prekratka, morala bi biti najmanj 6 tednov in po okoliščinah še dalje. Tako zahteva moderna higiena.
Tovarniške bolniško blagajne.
Prav je, da se odpravijo manjše bolniške blagajne. Po našem mnenju bi se morale odpraviti vse. Ako se ne prizna načelo obveznega zavarovanja po stanovsko-stro-kovnih društvih in se odobri centralistiško načelo, je nelogično, da se dela izjema z delovršbami, ki imajo 500 delavcev. V tovarniških bolniških blagajnah se že sedaj večinoma zgodi tako, kakor želi gospodar. Če postane sedanji načrt zakon, bo še slabše. Polovico odbornikov v načelstvo tovarniške blagajne bo imenoval gospodar, pri važnih sklepih, kakor n pr o nameščenju zdravnika, v dvomljivih bolniških podporah i. t. d. se bo gotovo našel med delavskimi zastopniki kak kimovec in gospodarjeva bo obveljala. Tovarniške bolniške blagajne bodo prejkoslej vir delavske nezadovoljnosti.
Pravosodje.
Prav, da se bo lahko vložil priziv proti odlokom vseh zavodov. — Ni prav, da bo člane razsodišč imenovala vlada, kakor ni prav, da bo v razsodiščih le en delavski zastopnik. Večino v razsodiščih bi morali imeti delavci, da bi jim zaupali.
Dolžnosti delavcev.
Grajali smo nedostatke, ki so po našemu mnenju v nameravanem zakonskem načrtu o delavskem zavarovanju. Nismo se pečali z vsemi podrobnostmi. Pisati bi morali obširno delo, če bi hoteli kritično obdelati ves načrt in ga primerjati s tozadevno zakonodajo drugod. To ni dolžnost političnega lista, marveč dolžnost delavske organizacije.
Ravno ta zakonski načrt pa pozivlje slov. kršč. soc delavstvo na resno delo. — Delavstvo ga mora proučiti in o njem izreči svojo sodbo Ta sodba se bo pa le čula, ako jo bo izreklo veliko število združenega delavstva in zato: Slov. kršč. soc. delavstvo, kjer še nisi združeno, združi se v društvih. — Kjer so že kršč. soc. delavska društva, vsi kršč. soc. delavci vstopite v nje, a kjer jih še ni, jih ustanovite. Zapomnite si: da združeno delavstvo v poštenih društvih kaj velja, nezdruženo pa prav nič. In kadar bo, če bo, enketa o tem zakonu, pa pohitite dtlavci in delavke tudi iz krajev, kjer še niste združeni po društvih, da bo res vse slov. kršč. soc. delavstvo združeno na tem shodu!	—c.
Jeseniške notice.
Srečno novo leto želi jeseniški no-vičar vsem prijateljem in znancem.
Umrl je na božični praznik tovarniški delavec Janez Dakskofler, star šele 43 let. Zagrabila ga je pljučnica in ga v enem tednu spravila pod zemljo. N. v m. p
Božične prasnike so praznovali vsi tukajšnji delavci V tovarni so prenehali z delom v soboto popoldne ob 2. uri in začeli v torek zjutraj; ravno tako pri predoru ria Hrušici.
Stepli so se zopet na sveti dan delavci na Hrušici. Orožniki in redarji so posegli vmes in nekaterim ohladili kri, hujših posledic ni bilo.
Vse zastonj. Enekrati smo se že opravičeno pritožili, da se na Hrušici premalo stori za ohranjenje javnega miru — pa vse
umre, navezani na javno in zasebno dobrodelnost. Ker se že hoče rešiti vprašanje e delavskem zavarovanju, naj se reši temeljito, kakor to zahteva naša napredna socialna doba.
Ustroj zavarovanja
nam ni, odkrito izjavljamo, nikakor všeč. Ni umestno, da se hoče izvesti delavsko zavarovanje po centralistiških načelih. Vseh socialno - tehničnih delavsko - zavarovalnih veščakev vzor je, da bi moralo biti delavstvo zavarovano pri obveznih stanovsko-strokovnih društvih Na ta način bi se tudi najlažje izvršilo nadzovovanje zavarovancev ter bi se brez velikih težkoč tudi lahko izvedlo zavarovanje za brezposelne. Res je sicer, da se z osredotočenjem ustanove večje denarne zaloge, a to bi se ravno tako lahko zgodilo po skupni zvezi posameznih stanov- j skih društev z manjšimi stroški, kakor pri i nameravanem ustroju delavskega zavarovanja. A na to obče znano načelo se načrt prav nič ne ozira, ravno nasprotno z ustanovitvijo državnega zavarovalnega zavoda na Dunaju se bo delavsko zavarovanje za onemoglost in ostarelost popolnoma osredotočilo j in od te zavarovalnice bodo kolikor toliko odvisni vsi ostali delavski zavarovalni zavodi, bodi si že bolniške blagajne ali zavarovalnice za slučaj nezgod.
Zavarovanje poslov in poljedelsko gozdarskih delavcev.
Grajati moramo, da se dela v novem zakonu razlika med popolnoma in pa le deloma zavarovanimi delavci. Vajenci in še ne popolnoma v obrtu izučene osebe, na- i dalje delavci v poljedelskih in gozdarskih j de ovršbah bodo namreč za slučaj bolezni le | deloma zavarovani. Imeli bodo pač pravico j do brezplačnega zdravljenja in zdravil, a ne ; bodo dobili bolniške podpore. To ni pra- ! vično. Kmečke stranke same zahtevajo, naj bodo tudi poljedelski ter gozdarski delavci zavarovani tako, da dobe ob bolezni pod- { poro. Vsi ti delojemalci s posli vred so ravnotako potrebni podpore — v bolezni, kakor je je potreben obrtni ali tovarniški delavec. Naše mnenje je, naj bi bili posli ravno tako zavarovani, kakor vsi drugi delavci, da bodo preskrbljeni, če obole in jim ne bo treba trpeti v bolezni bede in pomanjkanja ali pa prositi miloščine.
Omejeni vpliv delavstva na upravo zavarovalnih zavodov.
Iz vse nove predloge veje delavstvu kolikortoliko neprijazni duh. Vlada hoče namreč omejiti vpliv delavstva na upravo novih delavsko-zavarovalnih zavodov. V sedanjih bolniških blagajnah imajo delavci zakonito dve tretjini svojih zastopnikov v odborih, kakor tudi na občnem zboru. Po novem zakonskem načrtu bodo pa imeli delavci polovico, gospodarji pa tudi polovico zastopnikov v odborih in na občnih zborih bolniških blagajn. V načelništvo državnega zavoda bo pa imenovalo odbornike ministrstvo za notranje stvari, načelnika pa celo vladar. V načelništvo bo ministrstvo imenovalo polovico odbornikov izmed gospodarjev, polovico pa izmed delavcev, nadalje razne zavarovalne 'strokovnjake, zastopnike ministrstva, in uradni vodja zavoda bo imel v načelništvu virilen glas. V načelništvo delavskih zavarovalnic za slučaj nezgode bodo volili gospodarji eno, delavci drugo in tretjo tretjino odbornikov bo imenovalo ministrstvo za notranje stvari. Dobro vemo, kam pes taco moli. Na lep način hoče vlada stopnjevaje podržaviti delavsko zavarovanje. Novi osrednji zavarovalni urad na Dunaju bo itak popolnoma državni zavod. Navidezna avtonomija je le pesek v oči kratkovidne-žem. Brez vsake dvojbe bi za člane v na-
„Naša krava je moderna maškara", je zagodrnjal vmes pes.
„Ti si pa čisto navaden kruhoborec, in še bolj neumen kakor tale naš osel", je branila razburjena krava svojo govejo čast.
„Kaj boš vezala prazne otrobe!« je zatulil pes. „Kaj pa veš ti o politiki, ti krevlja krevljasta!"
„Mirno gospoda !" je miril konj. „Ti, pes, ti si rabil nekaj neparlamentarnih izrazov in tudi ti, krava, imaš precej dolg gobec ! Bodite pametni, če ne, ne bo nič."
„Krava ne sme kandidirati!" je zacvilil pes iznova.
Tako so se prepirali celo uro in se niso mogli zediniti. Preden so mislili, je bila ura z bližnjega zvonika eno po polnoči in nič več nisem razumel njih velezanimivih debat.
Drugi dan sem poslušal vremenske preroke.
Trdili so, da bo letošnje leto suho in toplo. Pomlad bo baje precej mokra in April jako izpremenljiv. Maja meseca bomo imeli lepo in suho vreme. Poleti bo mno-ro neviht, mnogo vročint po Unjvu, nav temu pa dosti hladnih noči. Poletje bo ve-
činoma lepo, proti koncu pa viharno. Jesen bo prijetna, suha in vedra. Slana in sneg prideta kmalu. Zima bo precej huda in zlasti proti koncu izredno mrzla.
Upam, da sem si to modro prerokovanje tako zapomnil, kakor sem ga slišal. Če pa ne, je pa tudi vseeno. Pridenem naj še nekaj vremenskih podatkov za mesec januar. Jutranja zarja na novega leta dan prinaša kmetom mnogo trudapolnega dela med letom. Kakršen bo dan sv. Makarija, tak bo tudi mesec september. Če bo sijalo desetega januarja solnce, bo mnogo žita in vina. Če bo sv. Pavel suh, bo leto jako rodovitno; ako bo ta dan vetroven, bo kmalu deževalo, ako pa bo deževalo in snežilo, bo malo žita.
„Letni vladar bo solnce, vir svetlobe in življenja, velikan, ki bi segal od naše zemlje noter do lune in še malo dalje, velikan, iz katerega bi naredil tristopedeset-tisoč naših zemelj in ki se zasuka šele v šestindvajsetih dneh popolnoma naokolo. Dan in noč, ki trajata pri nas štiriindvajset ur, trajata na solncu šestindvajset dni, skoraj cel mesec."
„Leto 1905 je 1872 leto, odkar je umrl
Izveličar. 623 let vladajo Habsburžani v Avstriji. Petstotriintrideset let poznamo papir, štiristopetinšestdeset pa tiskane bukve in štiristotrinajst let Ameriko."
O tem se je pogovarjalo na Silvestrov večer v dunajski sobici troje visokošolcev, filozof, medicinec in jurist. Prejšnje dni so nekoliko preveč navdušeno obhajali božične praznike in so zažingali vse do poslednje dvojače. Zato so se morali pokoriti danes doma. Edino veselje so pričakovali od čaja, ki ga je kuhal filozof za oba gosta in zase.
Medicinec se je zviral po oguljenem divanu, jurist je sedel pri slabo zakurjeni peči, mcdroslovec pa se je pridno sukal okoli svojega samovarja. Z velikim veseljem je javil naposled tovarišema, da je čaj go tov in nalil tri čaše.
Komaj pa sta onadva pokusila prvo žlico, sta že zopet postavila pijačo na mizo.
„V tem čaju je špirit!" se je pritožil medicinec.
„Taki so filozofi!" je zabavljal jurist. „Zdaj pa pijmo, če imamo kaj I"
„No, pa ga skuhajta vidva, saj gj. p še tukaj 1"
prošnje domačinov s Hrušice, vsay naša moledovanja so kakor bob v steno. Žendarme-rija sedaj res nekoliko večkrat pogleda po gostilnah, tudi županstvo pogosteje pošilja gor svoje redarje — toda vkljub temu se toči in pleše v petek in svetek. Tako je bila godba s plesom na kvaterni ponedeljek v adventu pri Krivcu — redar je muzikante spodil ven — pa pomagalo ni nič. Če orožniki ali redarji goste odpravijo pri enih vratih ven, jim gostilničarji odpro druga vrata. Tako gre vedno dalje. Naj bi županstvo gostilničarjem malo bolj stopilo na prste!
Veselioa z igro „V zadnjem trenutku" v „Kat. del. društvu" na praznik sv. Štefana je zoper pričakovanje splošno dobro uspela. Naravnost ganljiv je prizor, ko se zgubljeni sin, preslepljen od brezverskih tovarišev, hoče usmrtiti. Tu pristopi njegov brat-duhovnik in ga pripelje nazaj k žalujočemu očetu. Igrajci so svoje vloge prav dobro pogodili. Želeti bi bilo le, da bi govorili nekoliko glasneje in bolj počasi. Ponavljala se bo ta igra v .Kat. del. društvu" v nedeljo, na novega leta dan, 1. januarja 1905. Po igri sledi prosta zabava, pri kateri bo oče Siečnik imel novoletni nagovor. Vstopnina za ta večer je sledeča: Sedeži 70 v. stojišča 30 v. Začetek ob 7. uri zvečer.
Predavanje n« Jesenicah. Na novega leta dan popoldne bo predaval v prostorih delavskega strokovnega društva na Savi g iur. Lovro Pogačnik, predsednik slovenskega katoliškega akademičnega društva „Zarja" v Gradcu. Naslov predavanja: .Dela vec, pomagaj si sam!" Začetek ob 4 uri popoldne Delavci, pri-hitite v obilnem številu!
Idi i ske novice.
i C. kr. strokovna šola za čipkarstvo je bila zopet odlikovana kakor ste že poročali, in sicer sedaj na razstavi v St. Louisu v Ameriki. Saj pa tudi zasluži priznanje, ker je že mnogo storila v povzdigo čipkarstva, ki je za naše žene in dekleta tako pomenljivo, kakor za večino mož in mladeničev rudarstvo. Doma pa vendar ne more najti pri nekaternikih nikakega priznanja. Doslej je plačevala občina c. kr. rudniški direkciji na leto 100 K, direkcija pa je skrbela za kurjavo v strokovni šoli. Voditelj šole se je trudil, da bi šola čim bolj uspevala ter tudi dosegel, da ministrtvo, učno in poljedelsko, kar največ podpira zavod. Pred vsem so bili potrebni vsaj nekoliko primerni prostori. Poljedelsko ministrstvo je odločilo sedanje župnišče, ko se duhovniki preselijo v novo stanovanje. Seveda bo odslej tudi kurjava več stala, ko bo šola nastanjena v večjem stanovanju, oziroma je začasno že. Zato se je vodstvo c. kr. strokovne šole obrnilo s prošnjo do županstva, naj dosedaj proračunavano svoto zviša od 100 K na 300 K. Pri proračunski seji je o tem poročal tudi župan, a je prošnjo sam pobijal. Rekel je, da je stavil v v proračun namesto običajne podpore 100 K čipkarski šoli, 150 K kot podporo dvema gojenkama za obisk osrednjega čipkarskega tečaja na Dunaju. Dan pred sejo pa je došla od vodstva c. kr strokovne šole za čipkarstvo v Idriji, naj mestna občina prispeva tej šoli z vsakoletnim doneskom 300 K za snaženje in kurjavo šolskih prostorov. Solo je ustanovila država in ni pri ustanovitvi stavila nikakih zahtev do občine, predlaga torej, da se prošnja odkloni in odobri postavka županstva". Prošnja je bila odklonjena, kakor stoji v zapisniku .z večino
Dalje v I. prilogi
Mesto kuharja je prevzel jurist. Ves vesel je naposled nalil čisto umite tri čaše.
Komaj pa sta medicinec in filozof pokusila prvo žlico, sta hitro zopet postavila kupe na mizo.
„V tem čaju je tobak !" je konštatiral medicinec.
.Taki so juristi!" se je norčeval mo-droslovec. „Zdaj pa pijmo, če imamo kaj!" Težavne naloge kuharja se je lotil zdaj medicinec.
Obraz se mu je svetil od zadovoljstva, ko je nalil vsakemu svojo kupo. Takoj sta ga pohvalila tovariša.
„Čaj je izvrsten!" je dejal filozof." „Saj je pa tudi skrajnji čas, ker zdaj nimamo ničesar več, da bi še kaj skuhali. Dobro si napravil, ravno prav sladkorja in ruma je notri. Živio!"
Od veselja je poskočil in prevrnil vse tri čaše. Ura je bila polnoči.
In tako so si želeli trije poparjeni junaki ob praznih kupicah srečno novo leto!
V. K.
glasov", ne da bi bilo navedeno, koliko glasov je bilo „za", koliko „protitt. Pripomnimo k besedam županovim, da ni res stavil v proračun „n a m e s t o običajne pod- j pore 100 K čipkarski šoli, 150 K kot pod- ; poro dvema gojenkama za obisk osr. teč. ■a Dunaju", ampak v pisanem proračunu, ki je bil razpoložen na ogled, smo čitali: I .Prispevek čipkarski šoli. oziroma , podpora itd" V tiskani izdaji pio- j računa je pač prva polovica izpuščena, kar ! pa ni pravilno, zlasti še, ker je bil tiskan 1 proračun izdan šele po proračunski seji. i Prošnjo sta toplo podpirala odbornika Novak i in Kos. Prvi je priporočal, da se ugodi, ker je tudi drugod navada, da prispevajo občine ; za obrtne šole koje sicer vzdržava država, tudi je šola velevažnega po-| mena za razvoj čipkarstva vi Idriji. Odbornik Kos je poročal, da daje i poljed. ministrstvo poleg prostorov še znesek 600 K na leto kot podporo ubogim učenkam. Z vso silo pa je pobijal prošnjo Kristan. Odločno se je izrekel proti temu, da bi se dovolila kaka podpora čipkarski šoli, ka tero naj država sama popolnoma vzdržava, kakor mestna občina realko. Gospod Kristan bo že oprostil, ako izpovemo, da smo se zelo čudili, kako je mogel pobijati prošnjo. Zupan je sam izjavil, da je „običajen" prispevek vsako leto. S tem se tudi računa. 300 kron je za državo res neznaten znesek, ako daje že toliko tisočakov za šolo; dobiti ga je pa vendar le težko. Spominjamo se, kako je gospod Kristan v nekem „Na-prej u" godrnjal, ko ni mogel priti do že dovoljenih 100 kronic za svojo „strokovno" šolo. Sicer pa ne pozabimo, koliko je med dokladami eraričnega prispevka. Se izpla-ialo se ni, obgodrnjati onih 300 kron, ko gredo za druge šole tisoči in tisoči. Nekega lepega dne pa še realki odrecite onih 40 tisoč kron, češ, da na) država sama skrbi za šolo, ko plačuje že tako okoli 90 odstotkov doklad. Tako bo najprej podržavljena, sicer utegnemo še čakati. Da govori liberalci proti podpori, ni čuda, dosledni morajo biti, in dosedaj je še niso nikdar priporočali.
i Časi ae menjavajo Nekdaj so imeli v občini račune in proračune pod ključem, sedaj pa dobi, kdor hoče, tiskanega. Samo to bi bilo dobro, da bi jih raz delili štirinajst dni pred sejo, ne 14 dni po seji
i „K»toliška delavska družba" ne atrudno skrbi za izobrazbo in zabavo svojih udov. Zato je na sv. Štefana večer priredila božično veselico. Pri drugih idrijskih društvih imajo odbori skrbi, bode-li dovolj obiskovalcev in s hvaležnimi pogledi sprejm6 vsakega došleca; pri nas se pa bojimo, da bi ne bilo prevelikega pritiska. Tako tudi ia večer. Z ozirom na to se res mora reči: pri nas je ljudstvo. Saj je pa tudi veselica bila dobro zasnovana in izpeljana. Krepki in mnogoštevilni pevski zbor je zapel na veliko zadovoljnost tri točke. Troje malih deklic je z občutkom in primernim povdarkom prednašalo — za take res mojstrski — nekaj Sil vin Sardenkovih sveto-nočnic. glas in kretanje z roko sta kazala, da so imele dobro šolo in da so jo tudi dobro razumele. Igra „Čarovni zvonček" ježe lansko leto izmed dosedaj igranih najbolj ugajala, zato se nismo čudili, da nas je tudi letos tako očarala Divili smo se delovanju" pritlikavcev, smejali dr. Mozolčkovim premišljenim pripomnjam, da je treba vsaj malo, malo pomisliti, ter opetovdno svarilo, naj pazimo, sicer bo škodovalo. Igra ima do 30 oseb, kar je za diletantske odre gotovo veliko, in vendar je šlo tako izvrstno! Zato kličemo „družbi": Na pričetem potu krepko in pogumno naprej, brez ozira na razne opazke nasprotnikov, ki jih rodi le zavist — Slišimo, da je „družba" ravnokar dobila nov povečevalni aparat za senčne slike, kar bo brez dvoma zopet veliko pripomoglo za izobrazbo in zabavo ljudstva.
i Narodna čitalnica je imela isti dan svojo božičnico. Zasedli so ravno štiri mize. Tuje ljudstvo, kaj ne ?
Notice iz Kranja.
Na korist .Dijaški kuhinji" se je
vršila zadnja predstava „Lurške pastirice", ki je donesla precej čistega dobička. Živi podobi: „Poklonitev Materi Božji" in »Jaslice" sta občinstvu jako ugajali. Splošno se želi, da bi vrla družba priredila kmalu zopet kaj tacega.
V	Kranj se je preselil iz bližnjih Trboj, g. župnik K. H o f e r. Naj bi mu prijal naš zdravi zrak!
V	okoliol Kranja popravljajo jezove, ki jih je razdrla zadnja povodenj. Ker so vsled hudega mraza padle vode, je popravilo olajšano.
Kranjska požarna brambaje imela na sv. Metana dan svoj občni zbor. Namesto odstopivšega načelnika g. K. Pečnika je bil izvoljen g. Janko Sajovic, blagajnik je g. K. Jager, tajnik g. E. Rooss. Cirilu Pircu se je zdelo potrebno, da je ocenil
zasluge bivšega načelnika. Mi pa mislimo, da bi storili prepotrebnemu društvu pro-nonsirani liberalci največjo uslugo, ko bi ga pustili pri miru.
Okrajni eestni odbor kranjski je
sklenil 16% doklado na direktne davke, da se pokrijejo stroški v znesku 20.909 K. Sklenil je tudi, da naloži del dohodkov za preložitev ceste v Besnico.
Prehod pri kolodvoru se bo — kakor je sklenil cestni odbor — vendarle napravil. Saj je pa morala celo nedolžna „Ljubljančanka" potrditi, da smo gazili doslej neznosno blato. Prehodov bi pa rabili tudi po mestu še več, zlasti preko ve like Ci ste mimo Roossa do pošte in I Maj-dičeve hiše. Tu gazi ob neugodnem vremenu globoko blato na stotine dijakov — večinoma slabo preskrbljenih z obutalom. Sploh je bil Kranj v starih, lepih časih, ko še niso imeli prve besede liberalni politiki, ampak za mesto vneti, izkušeni gospodarji - „zavbersko" mesto, danes pa — ?!
ilovin* il kučevNktnra "kraja.
kč Spomini na občinske volitve v Ribnici. Volitve so končane. Kmečka stranka ima 9 odbornikov, gosposko - liberalna pa 17. Torej nima potrebne večine Sedaj naj novi občinski odbor dobro dela, ker po njegovih delih ga bomo sodili. Nam ostaja javna krit ka njegovih del. Če ne bo kaj prav, bomo že povedali.
kč Kaj smo pri teh volitvah opazili ? Ni bilo pravega političnega, načelnega boja, ampak v ospredje so stopile osebnosti. In to je za vsakega poguba. Kmetje so imeli med seboj stranke, in to kmeta vselej slabi. Razdejal jih je nekoliko nesrečni konsum, a upamo, da se kmalu zmodrijo in nastopijo skupno proti svojemu sovražniku kot kmečki stan.
kč Najve6Je intrige med kmeti, menimo, da je delal Lovšin-Japelj iz Hrovače, — mož, ki se razume na politiko toliko, kakor zajec na boben. Zato mu svetujemo, da rajši sede na peč in prižge — fajfo. Prepričan naj bo, da je najlažje delo na svetu — delati zgago !
kč Liberalna trika gospoda je pokazala, da je odločno proti kmetu in njegovim težnjam. Parola je bila: Nobenega kmeta v odbor! Kmetje so si vendar še o pravem času pomagali »„udno se nam pa zdi, čemu je šla vendar gospoda kljub svoji paroli iskat v Lipovec pravega liberalnega kmeta Hoaigmanna za odbornika, ki bi bil edinole za slamorezca. Pa — liberalen je, in to je gospodi dovolj. Kmetom pa ne!
kč Kmetje zapomnite si! Vi sami ste si izredili na svojih prsih gada, ki vas sedaj pika. Svoje groše ste nosili v liberalno posojilnico; ta je rastla in rastla, nakladala dob ček na dobiček, s tem pa srkala vam srčno kri, vaše pravice. Plačuje od vaših grošev precej davka, in s tem vas je prerinila iz prvega in drugega razreda; „fra-karija" je prišla na površie, vi pa zdihujete pod tem jarmom kot brezpravni. Mislimo, da me razumete!
kč Ne razumemo ! Pa res ne razumemo, kako je to prišlo, da se je dal g. Andrej Podboj voliti liberalni gospodi. Ce netova hiša je bila od nekdaj najuglednejša hiša v Ribnici, bila je skozi in skozi krščanska, katoliška, v zasebnem, pa tudi v javnem življenju; odtod njen ugled. Tudi sedanjemu g. Andreju ne bomo rekli nič, tudi on je zasebno po naših mislih dober mož in vreden spoštovanja; a kot tak naj bi se bil odločno pokazal tudi v javnosti. Če pa kdo v ribniški dolini omahuje, s tem pada tudi njegov ugled !
kč Zaznamovati pa moramo dejstvo, da je v Ribnici liberalna stranka vsa v razdoru. Kdor se čuti liberalnega, ta bi bil rad kolovodja liberalne stranke. Zato so imeli tudi liberalci med seboj stranke. Mnogo jih je pokazalo neko nasprotstvo proti dosedanjemu svojemu vodji Višnikarju. Zato bomo razumeli Višnikarjevo zdihovanje: .Sedaj žanjem hvaležnost za svoje delo !" G. Višnikarju pa mi odkrito povemo: „V liberalni stranki ne boste našli hvaležnosti, ker liberalno delo sploh ne more stati na trdnih nogah."
kč Se eno dejstvo konštatiramo. Liberalna stranka, vsaj kar je treznejših — tudi Višnikar — je nastopila proti znanim „prešičarjem", ki so pisali nesramne izmiš Ijotine v „Narodtt. In odpor v liberalni stranki sami je osupnil pisače, ki so brivec, kavarnar, Egon itd. Zato ti store sedaj liberalni stranki največjo uslugo, — ako molče.
kč In petem? — Po tem čudnem boju želimo vsem ribniškim prebivalcem vesele praznike in — mir vsem, ki so dobre volje. V novem letu pa želimo vsem kmetom edinost in slogo, ker drugače so le ponižni sluge liberalnih „frakov", četudi tega sedaj morda še ne čutijo!
Kronika nesreč leta 1904.
Nikakor ne bomo podali v teh vrsticah popolno kroniko nesreč, ki je zadela v teku leta 1904. ljudi, ki so ga pač v Silvestrovi noči pozdravili veseli in v najlepši nadi — kdo bi mogel to zapopasti, presoditi ali celo popisati; ravno tako tudi ne bomo popisali vse sreče, ki je doletela pričakovano ali nepričakovano mnoge v istem letu. — Te kar hočemo predočiti, ni nesreča posameznikov, ampak to je — žal — velika vrsta tistih nesreč, ki napolnjuje vsako leto z žalostjo in sočutjem celo deželo, velik del zemlje, često ves civilizirani svet, to so nesreče, ki nam ljudem, ki se tako radi ponašamo z visoko stopnjo kulture, vedno in vedno pre-dočujejo našo slabostnost in malenkost in našo nemoč.
Koliko ljudij vsakega mesta, vsakega okraja ugonobi v teku enega leta kaka ne sreča, to je — žal — nepregledno; vsak ča- 1 sopis, pisan v kateremkoli jeziku, nam o 1 tem vsak dan poroča. Če bi mogli sešteti vse tisoče ljudij, ki so utonili, zgoreli, se zadušili, ki so bili ubiti, povoženi, pod silo strojev zdrobljeni, to bi bila morebiti prava ! kronika nesreč, katere številke bi nas pre- ' strašile in osupnile Toda tega ne moremo popisati; zapisane so le nesreče, ki se d vi- ! gajo zaradi svojega nasilstva, svoje grozo- ! vitosti in velikega števila žrtev iz nepre- ' stanega boja človekovega s prirodnimi silami
Ogenj in voda, ki izmed vseh elementov najbolj pustošita, sta, kakor vedno, tudi v tem letu zahtevala strašne žrtve Takoj ob pragu v novo leto se je razširila vest o strašnem požaru, ko je pogorelo 3 0. i decembra 1903 v Chicagi gle - j dališče I r o q u o i s , kjer je umrlo i strašne smrti okoli 600 ljudij. Nekaj tednov ■ pozneje, dne 23. januarja t. 1. je razdejal ve- j likanski požar norveško obrežno mesto j Aalesund, ki je bilo sezidano večji del iz lesa. Še dobro je v spominu, s kako močno \ inicijativo je podpiral nemški cesar to me steče, ker si je bil v svesti gostoljubnosti, ; ki jo uživa vsako leto na krasnih obalah. Samo 14 dni pozneje, dne 7. februarja je j postalo v mestu B a 1 t i m o r e , kjer pre bivajo tudi Nemci, okoli 600 poslopij, med temi krasna mestna hiša in druge dragocene javne stavbe plen grabežljivega ognja. Tudi 15 čilih ognjegascev je izgubilo pri tej ne- i sreči svoje življenje. Škoda se ceni skoro na eno miljardo mark. 16. aprila je upepe-lila moč ognja cesarsko palačo, seveda palačo navideznega cesarja, vladarja | Koreje. Strašen ogenj je izbruhnil 15. ju- | r.ija v B e r o 1 i n u : na Ring kolodvoru, Putlitzovi cesti, kjer je pogorelo mnogo telegrafskih drogov in drugih stvari; velikanski plamen, ki se je tu dvigal skoro dva ; dni, strašni oblaki dima, neprenesljiva vro- j čina, vse to je opozarjajo na največjo kata- j strofo. — Nevaren bi bil lahko postal požar, ki je nastal sredi julija prav j v osrčju cesarskega mesta Dunaja v ka- j noniškem dvoru poleg cerkve sv. Štefana; , k sreči so pogasili ogenj, ko je bila že raz- j dejana streha velikega starega poslopja. Le je nastal ta požar najbrže po krivdi ljudi, namreč vsled tega, ker so metali neprevidno proč žveplene šibice, vendar so po vzročile v poletju prirodne okoliščine, namreč huda suša in nenavadno suho poletje, ki sta popolnoma s peskom zasula ponosne reke, kakor Elbo in Vislo, mnogo požarov v gozdih in vaseh. Požar je nastal namreč vFriedrichsruhe, v gorskem mestecu G r a u p e n pri Bodenbachu, v Grafenhainichen, p"tem v mestecu Winterberg v Šumavi, kjer je pogorelo 50 hiš, najhujši pa je bil požar v virtemberški vasi I 1 s f e 1 d pri Heil-bronnu, kjer je bilo vpepeljenih več sto hiš. Grozen ogenj je razdjal tudi cerkev svete Magdalene in sirotišnico v Strasburgu, kjer se je posrečilo le veliki požrtvovalnosti garnizije, rešiti otroke. V jeseni se je mnogo govorilo o dveh strašnih požarih v velikanskih skladiščih petroleja, ki sta nastala v zunanjih okrajih velikih mest s pristanom. Dne 26. avgusta je eksplodiralo več tank v skladiščih petroleja v Ho-bokenu pri Antverpnu; vzbruhnil je ogenj, ki je uničil okoli 200 milijonov litrov petroleja in osem ljudi. Sličen požar je divjal 5. novembra v mestnem okraju Borgfelde v Himburgu; škole je bilo dva milijona mark. Spomnimo se še požara, ki je uničil 31. avgusta mesto B i n a u na Luzonu (Filipini) in kjer je zgorelo več sto prebivalcev; omenimo strašen požar, ki je vpepelil 17 septembra virtemberško mestece B i n s d o r f skoro popolnoma, dalje požar, ki je razdejal 1. oktobra tovarno v New Yorku in kjer je poginilo 50 vestnih ognjegascev. Ako si pokličemo v spomin še požar mestnega gleda lišča v Baselu (6. oktobra), potem smo omenili vse največje katastrofe, ki jih je povzročil ogenj.
Nesreče, ki so se dogodile na vodi, so, kakor vedno, zelo mnogoštovilne. Kadar-
koli se vzdigne vihar sem od morske obali' tedaj vemo, da je to poročile o potopljenih ribiških ladjah in drugih plovilih. 11. januarja se je potopil kanadski poštni paro-brod . C 1 a 1 1 a m * ne daleč od Viktorije (Britiška Kolumbija); 53 oseb je utonilo. Britiško vojno mornarstvo je doletela dne 18. marca neka posebna nesreča: v morskem zalivu Spithead je zadel parobrod „Berwick Caslle" na podmorsko ladjo in ta se je potopila z vsem moštvom. Strašna nesreča se je dogodila 16. junija nedaleč od New Yorka na zab. parodbrodu „General S 1 o c u m". Ladja, na kateri so napravili izlet šolski otroci evangeljske nemške občine S t. Marcus, je zgorela ; več nego tisoč otrok in mater je pomrlo v ognju, dimu in vodi. V malo trenutkih so izumrle cele rodbine. Strašna je bila tudi nesreča, ki je zadela 29. junija danski potovalni parobrod .Norge". Razbil se je ob pečinah severozahodno od škotske obali. Od 765 oseb na krovu jih je 637 končalo svoje življenje. Dne 9 avgusta se je potopil angleški parobrod .H o a n g h o" pri Amoy-u ob kitajski obali, 350 sinov angleškega kraljestva je izginilo 26. oktobra je zadela velika izguba nemško Wor-mann Linijo. Ob negostoljubni obali severno od Svvtkopmunda se je potopil transportni parobrod „Gertrud W o r m a n n" ; posrečilo se je rešiti hrabre čete, 24 častnikov in 382 mož, lepa ladija pa je izgub ljena
Srečno lehko imenuje preteklo leto pruski železniški minister pl. Buide ; sicer se je dogodilo dovolj navadnih nesreč pri železnici, ki spadajo med „Razno-terosti", vendar ni bilo nobene katastrofe kakor v Offenbachu ali Altenbekenu. Najhujša nesreča je bila pač ta, da je skočil vlak vKosel-Kandrzinu 14. junija s tira. Klasična dežela železniških nesreč, Severna Amerika, se je zopet kot tako pokazala. 20 ljudij je umrlo 3. julija strašne smrti, ker je skočil s tira ekspresni vlak pri L i t c h f i e 1 d u (Illinois). Pri trčenju vlakov blizu G 1 e e -w o o d a pri Chicagi dne 14. julija je bilo i 18 ljudij ubitih in 58 ranjenih. Strašna nesreča pri železnici se je dogodila 8. avgusta v E d e n u (Colorado), kjer se je udri pod brzovlakom železniški most. 125 oseb je izgubilo življenje. Tudi pri N e u M a -r e k o t sta trčila 24. septembra dva vlaka; število žrtev znaša 45 mrtvih in 121 poškodovanih.
Izmed nesreč v rudnikih moramo posebno omenjati : zrušenje premogo-kopa v Chesvvicku v Pensilvaniji, kjer je bilo zasutih 284 rudarjev (25. jan.). Eksplozija rudnika R e n n i o n pri Leville 28. aprila je povzročila 50 rudarjem smrt.
Prijacksonu v državi U t a h sta eksplodirala na kolodvoru dva voza smodnika, 24 oseb umrlo. Huda eksplozija se je zgodila 15 aprila na krovu ameriške vojne ladje „Missouri" ob obali Florida: ubitih je bilo 31 mož, med temi več častnikov.
V M e 1 r o s i (Massachusetts) je razdejala dinamitna eksplozija voz cestne že leznice, 9 oseb je bilo mrtvih, 19 težko ranjenih. Zadnja nesreča v železniškem predoru na Jesenicah nam ostane v živem spominu.
Neizmerno škode je napravila zopet sila vode. 18 jan je razrušil val del mesta Bloemfontein, glavnega mesta nekdanje svobodne države oranjske; večje število ljudij je pomrlo. V fjbruariu je p >-plavila voda rusko Osrednjo Azijo in Kitajsko; pri Tsinan fu blizu Kun-čava se je podrl okop in več sto ljudij je utonilo V državi K o 1 o r a d o je uničila | voda 1. oktobra kraj T r i n i d a d , ker se je podrl okop. Mrtvecev je bilo okrog 5'X)0.
14 ljudij je bilo koncem aprila žrtva nekega prirodnega pojava v S v i c i ; nedaleč od Grengiola v Kantonu Willis je zasula velika lavina Miihlebach. Lavine je bilo do četrt milijona m." Strašen orkan je obiskal dne 29. junija mesto M o s k a v o. Opustošil je več poslopij, vrtov in drugih nasadov; mnogo ljudij je bilo poškodovanih.
Mnogo smrtnih udarcev je zadal v preteklem letu tifus, n pr. v južnozahodni Afriki, kakor tudi neprevidno hnbolazstvo in razni športi z avtomobili.
Iz seje trgovske in obrtniške zbornice.
Včerajšnja seja trgovske in obrtniške zbornice je bila precej živahna. Zupan Hribar ni mogel pozabiti odgovora, katerega je dobil v zadn|i seji od g. K r e -ga rja na znano izzivanje Zupai g Hribar se je v predzadnji seit koncem seje prar neumestno zaletel v g. Kregarja, češ da ne spada v obrtno zbornico. To i z-z i v a n j e je prav slastno pograbil „Slov. Narod". Ker je Hribarjevo izzivanje pri- j občil »Slovenski Narod*, a ker tega vsklik a I v zapisniku seje ni bilo, se je oglasi 1
v prihodnji seji g. K r e g a r k besedi in vprašal predsednika, če spada v obrtno in trgovinsko zbornico bolj on kot obrtnik ali bolj g. Hribar kot zavarovalni agent. Župan g. Hribar se je v včerajšnji seji oglasil k zapisniku ter rekel, da bi bil moral g. K r e g a r staviti zadnjič ista vprašanja takoj začetkom seje pri zapisniku, ne pa koncem seje, ko njega ni bilo več navzočega. Dokazati je hotel, da je bil znani Kregarjev predlog drugačen nego Gassnerjev ter navajal, da je Krega r le slučajno njegov tovariš. Nadalje je pa g. župan Hribar izustil: K r e g a r veliko občuje z duhovščino, pa se še ni naučil latinščine. Da je K r e g a r zadnjič vprašal predsednika, kedo bolj spada v trgovsko in obrtniško zbornico, ali on kot obrtnik ali agent g. Hribar, zdelo se je g. županu neokusno. On je preverjen, ako bi on pustil zastopstvo banke ,Slavije", da bi vsi, še celo K r e g a r , bili prvi, ki bi bili radi agentje te družbe. Nadalje je gosp. župan vskliknil : on kot agent je ljubljanski župan, kar pa K r e g a r nikdar ne bo.
Nato se je oglasil k besedi g. Krega r ter navedel, da je radi tega stavil znana vprašanja koncem seje, ker so večkrat kot zadnja točka na dnevnem redu: samostojni predlogi zborničnih svetnikov. Če tovariša g Hribarja ni bilo navzočega, ni njegova krivda, ampak g. Hribarja. Zakaj pa g. Hribar ne sedi do konca seje, kakor stdč drugi gg. svetniki ?
Govornik je zastrdil, da bi bil on ravno tako stavil znana vprašanja, ako bi bil g. Hribar navzoč ali ne.
Nadalje je omenil, da je njegov predlog popolnoma sličen Gassnerjevemu, še celo umestnejši, kajti po Gassnerjev e m predlogu hoteli ste izreči neko sodbo, ki se pa ne more izreči, ako ni preiskana stvar. Govornikov predlog je pa meril na to, da se stvar preišče. Gledč latinščine, ki se je Kregar še ni naučil, ak*> ravno veliko občuje z duhovščino, mu je odgovoril, da je res, da ne zna latinščine, ker ni toliko študiral kakor tovariš Hribar, z duhovščino občuje, a samo v slovenščini.
Če bi plačeval 2000 na leto davka, bi imel tudi take dohodke, kakor g. Hribar Da je govornik slučajno izvoljen, je prav, vsaj včasih gospode od napredne večine nekoliko pobeza in jih spomni ne njihove dolžnosti. Govornik je rekel, da g Hribar nobenega ne mara, ako ne trobi v njegov rog. G. Hribar naj bi bil tam hud, koder je potreba; naj bi bil n.. pr. hud nad tržnim komisarjem ter mu zapovedal, da napravi na trgu red
Pri teh besedah so postali gospodje napredne večine nervozni ter pričeli kričati, da to ne spada v zbornico. G. Kregar je končno izjavil, da današnji govor tovariša Hribarja ne bo popolnoma nič nanj vplival, šel bo svojo pot naprej, kadar bo pa tovariš g. Hribar zopet izzival, potem naj bo uverjen, da dobi odgovor, kakršnega je dobil zadnjič.
K zapisniku se je oglasil tudi gospod Luckmann ter dejal, da se bodo večji davkoplačevalci obrnili na trgovsko ministrstvo, naj razveljavi sklep zbornice, s katerim se je odkazalo višji trgovski šoli zaostali zbornični prispevek južne železnice v znesku 2 3. 000 kron. Govornik je mnenja, da bi se ta svota morala porabiti v prid davkoplačevalcem. Istega mnenja sta bila gg. Baumgartner in Gassner. Predsednik g. L e n a r č i č pa je navedel, da se gospodje niso udeležili odsekovih sej, in mislilo se je, da se za stvar sploh ne zanimajo.
Pri naznanilu predsedstva spomnil se je predsednik g. Lenarčič umrlega predsednika dunajske trg. zbornice g. Mautnerja.
Zbornični proračun za leto 1905. se je odobril. Potrebščine izkazuje 60.085 K, katera se pokrije s 4% zbor. do-klado in pa z blagajničnim ostankom. Prebitka izkazuje proračun 711 K. Vnela se je daljša debata. G. Luckmann je navajal, kako se proračun množi; pred nekaterimi leti znašal je proračun šest tisoč, danes pa že 60 000. Govornik je stavil predlog, naj se postavki 11 in 13 črtati, češ s prvo do volimo višji trgovski šoli, katere še ni, 5000 K, pri drugi točki pa zopet prihranimo 5168 K, češ, kaj nam je treba za prihodnje skrbeti posebno za izplačevanje pokojnine, preje naj se skrbi za davkoplačevalce. Dalje želi govornik, naj bi zbornica izdajala statistična in letna poročila. Gosp. Hribar se strinja z zadnjo željo g L u k m a n a ter nasvetuje, naj se pošlje eden konceptnih uradnikov v Prago ali Dunaj proučit, kako se tam taka poročila izdajajo. Nasvet >val je, naj se potem troški zvišajo od 800 na 3000 kron.
Glede letnih poročil sta pojasnila g. predsednik in g. dr. Murnik, da se bo to vprašanje rešilo prihodnjo leto sporazumno z vsemi avstrijskimi zbornicami. Hribarjev in Lukmanov predlog sta bila odklonjena.
Društvu „Merkur8 dovolilo se je podpore 500 kron.
Za sodnike-laike imenovala je zbornica gg. Iv. Jebačina, Iv. O g o -revca in Lad. Šventnerja
Kot zastopnik v odbor obrtne nadaljevalne šole v I d r i j i je zbornica imenovala g. Frana Mlakarja, trgovca v Idriji.
G. Gassner je stavil nujni predlog, naj se zbornica obrne do želez, ministrstva, da bi se že pričela graditi železnica T r -žič-Kranj in da bodi električna železnica. V svojem utemeljevanju je govornik navajal, da misli želez, ministrstvo dati na dan samo 2 vlaka, kar je pa absolutno premalo.
G. L u k m a n je podpiral ta predlog.
G. P i r c je stavil predlog, naj se kranjski kolodvor premesti.
G. H r i b a r je stavil predlog, naj se zbornica obrne na upravni svet dolenjske železnice, da se napravi prekladišče za ži vino poleg klavnice.
G. Lukman predlaga, naj se zbornica obrne na želez, ministrstvo, da se bodo na postaii Podnart ustavljali osebni vlaki, ne pa ; .ven postaje.
Vsi predlogi bili so sprejeti.
Sledila je tajna seja.
Ustanove za revne obrtnike, oziroma obrtniške vdove, razdelile so se med sledeče :
Ustanove so dobili:
a) po 50 kron: Trtnik Jakob, Fur-lan Ferdinand, Czerny Karol, Burger Ferdinand, Slovak Anton, v Ljubljani; Škra-bar Gašper v Kamniku; Grom Urban v Idriji; Peterlin Jožef v Ribnici. — b) po 2 0 kron: Karol Krimer, Pajsar Miha, Sedlar France, v Ljubljani; Baje Jožefu v Črnem Vrhu; Dekleva Janez v Vipavi; Jazbec Janez, Jazbec Miha, v Novemmestu ; Rozman Janez v Kranju; Kos France v Št. Vidu; Ravnik Andrej v Boh. Bistrici. — c) po 40 kron: Legat Marija, Zupančič Alojzija, Thomas Ivana, v Ljubljani; Pod-bregar Marija v Mekinjah; Katarina Rozman v Novemmestu.
Nagrade so se podelile sledečim zborničnim uradnikom: G. Hauptmannu 150 kron, g. Golobu 150 kron. a se vrhu tega pomakne v višji plačilni razred ; g. Erženu 120 kron in g. Tomažiču 120 K. Slugi g Pogačniku 120 K.
Koncem seje zbor. predsednik želi vsem svetnikom srečno in veselo novo leto.
G K o 11 m a n n pa se je v imenu zbornice zahvalil in isto želel g. predsedniku
po svetu.
Način poidravijanja. Ljudje iz različnih krajev sveta in različnih narodnosti pozdravljajo se na vse mogoče in čudne načine. Brazilijanec n pr. položi glavo na trebuh onega, ki mu velja pozdrav. — Me hikanec dotakne se najprej zemlje in potem poljubi roko onega, ki ga pozdravlja.
—	Indijanka odkrije pri pozdravu svoje prsi. — Otočan južnega morja sname svojo pernico z glave ter jo dene onemu na glavo, ki ga hoče pozdraviti. — Ako se srečata dva Arabca, delata kakor bi hotela eden drugemu roko poljubiti, česar pa ne storita.
—	Prebivalci z otoka Atahaiti si razkrijejo ves gornji del života. — Etijopec odpaše pas onemu, katerega pozdravlja, ter si ga pripaše sebi. — Gronlandčan poljubi onega, ki ga pozdravlja. — Kafarec pliune v roke onemu, kogar pozdravlja. — Siamec sleče svoje gornje hlače ter jih omota onemu okoli telesa, katerega pozdravlja. — Kako Evropejca pozdravlja, nam je znano; sicer pa tudi on pozdravlja na različne načine: eden se odkrije, kakor bi hotel nekaj stre-sti s klobuka, drugi prinese klobuk kar do druzega stegna, tretji zopet stegne roko; zopet nekateri pozdravijo ter privzdignejo klobuk, kakor bi hoteli kakega ptiča izpustiti izpod klobuka. Marsikedaj se pripeti, da se Evropejci pozdravljajo tudi s palicami.
Velika megla v New Yorku, V
New Yorku je bila te dni tako velika megla, da so morali ustaviti ves promet v luki. Vlaki in parniki so zakasnili.
Attsdemična abBtinentna društva. Pred kratkim se je na Dunaju ustanovilo akademično abstinentno društvo. Tudi gra-ški in praški visokošolci imajo abstinentna društva. V Tibingenu so 6. decembra t. 1. ustanovili akademično abstinentno društvo. Najmočnejše abstinentno društvo visokošol-cev je na Švedskem, ki šteje 140 članov, btevilo vseh švedskih akademičnih abstinentov pa znaša 4000, kateri so v sto društvih. Med slovenskimi visokošolci ni abstinentov, ker moramo menda pri vsaki dobri stvari biti Slovenci zadnji.
Kitajski dijaki na Japonskem. „Berl. Tageblat" poroča, da kitajski dijaki vedno pogosteje zahajajo na Japonsko. V Kandi, dijaškem delu mesta Tokio, kar mrgoli zjutraj Kitajcev s kitami, ki jih imajo skrite pod čepico, ali jih imajo pa odrezane. Drug znak, da spoznaš Kitajca, je njihova umazanost in
plašljivost. Ti ljudje nimajo nobenega poguma ; zato tudi tako ž njimi ravnajo. Vsak japonski kuli se smatra za višje stoječega ter tako tudi ž njim ravna. Sploh, čim dalje kdo opazuje Kitajce in Japonce v občevanju med seboj, tem jasneje vidi razločke med obema narodoma v njujinem značaju. Da, lahko si mislimo Japonce kot gospodarje Kitajcev, nikdar pa si jih ne moremo misliti kot zaveznike ali prijatelje.
Combove „dobrote" bodo imele na Francoskem lepe nasledke: Mesto Pariz bo moralo plačevati 40000 000 frankov samo za šole. Zidanje šol bo po proračunu nek danjega ministra Jules a Roche veljalo 200 milijonov. Marseille mora zidati 12 šol za 1767 dečkov in 17 šol za 5234 deklic, to bo veljalo 23.100 000 frankov. Vse skupaj so zaprli 4000 šol za 400 000 učencev. Taki so izdatki samo v dveh mestih. Kake stroške bo Francoska imela z bolnišnicami, hiralnicami, sirotišnicami itd? In davkoplačevalci so s tem zadovoljni ?
Čudeži hitrosti. Železnica, ki so jo zgradili v enem dnevu, je — kakor poroča neki angleški list — lastnina Viljema K. Vanderbilta ml. Dolga je eno angl. miljo, se razprostira ob njegovem posestvu v De-opdalu ter je zgrajena v prvi vrsti za tovorni promet. — Istotako častno delo je, ko je bil na neki železnici na Angleškem stari most tekom štirih ur nadomeščen z novim. Ob 3. uri pop. so pričeli odstranjevati stare lesene tramove mosta, ki so tehtali 10 to-nelat. Novi most iz jekla, ki je tehtal 200 tonelat, je bil dovršen v štirih urah, tako da je zamogel vlak voziti preko njega. - Neki drugi stari most pri Hatfieldu je bil nadomeščen z novim celo v 52 minutah. — Nedavno so v stratfordskih delavnicah Great-Eastern železnice popolnoma zložili lokomo tivo v desetih urah. Delo je pričelo zjutraj zgodaj, lokomotivo so v raznih stadijah se stavljanja fotografirali; istega dne je že vlekla tovorni vlak v Peterborough. — pred mnogimi leti so na progi Great Eastern med Londonom in Exeterjem, ki je 194 milj dolga, zamenjali tir z ozkim v dveh dneh. -V Avstriji se je dogodil čudež, da so tekom dveh in pol ur izpremenili drevesa v časopise. Ob 7. uri 35 minut so bila posekana tri drevesa, ob 9. uri je bil les olu-pljen, razrezan, stoičen v močnik in predelan v papir, ter je šel iz tovarne v tiskarno, iz katere so ob 10. uri že prišli tiskani časopisi. V Ameriki so v zadnjih letih napravili čudeže v izdelovanju knjig. Neka založna knjigarna v zapadnih državah je imela nedavno v treh dneh izročiti 2000 ižtisov nekega dela po 350 strani. Delo je pričela v ponedeljek ; v sredo je bilo 2000 zvezkov že oddanih in v soboto je bilo odposlanih že 10.000 izvodov.
Liga starih devic. Dame mesta Bri-stol, ki so ostale neomožene, so ustanovile „Ligo starih devic". Na ustanovnem zboru, ki se je vršil te dni, je pripovedala tajnica tega društva, da je največja sreča za žensko, ako ostane neomožena. Pravila se glase sledeče: 1. Vse članice morajo biti stare od 17. do 30. leta, nositi morajo dolga krila ter skrbno paziti na svojo frizuro. Članice se prosijo, da se oblačijo, kolikor mogoče, prikupljivo ter naj bodo popolnoma dekliškega vedenja. 2. Članice so dolžne, biti popolnoma nedostopne za vse snubitve in naj se boje zakona. 3. Vse članice imajo sveto dolžnost, mladim deklicam priporočati ligo ter jim dokazovati njene koristi. Opozarjajo naj deklice posebno na § 2, ki govori, kake naj ne bodo deklice, sicer se jim lahko pripeti, da se omože. 4. Vsaka članica mora znati, braniti pravice lige, mora biti zdrava ter zmožna, sama si služiti vsakdanji kruh, tako da ni treba nobeni članici stopiti v zakon. — Tajnica te znamenite lige pa je morala priznati, da ni lahko pridobivati društvu novih udov
Lov na volkove na Ruskem Poseben način lova, v katerem je korist združena v zabavo, imajo na Ruskem in sicer na volkove; Več izurjenih strelcev sede na lahke sani, v katere so vpreženi iskri konji. Voznik mora biti v svojem poslu že izurjen. Na voz vzamejo lovci seboj še mladega prašička. Ko ga kdo vščipne v nogo, prašiček zacvili in njegov glas obrne nase pozornost volkov, ki si zažele mastne svinjske pečenke. Takoj se seveda zapode volkovi za sanmi. Da jih zvabijo lovci kolikor mogoče blizu, tupatam pokažejo volkovom prašička. Vsaka zver, ki si drzne preblizu, pade, zadeta od smrtonosne svinčenke. Konji se seveda plaše pred volkovi ter dirjajo po bliskovo po ravnini. Vse je podobno divjemu lovu. Vozniku in strelcem je treba mirne roke in hladne krvi, ker pogled na lesketajoče se volčje oči in odprta žrela iz tolike bližine ni baš prijeten
Plačilo - kraljice Burgundska kraljica Austrahilda je v svojem 32. letu (leta 536.) umrla za neznatno rano. Pred smrtjo je poklicala k sebi svojih 6 zdravnikov ter dejala svojemu soprogu, kralju Guntramu, da ima glede teh mož neko prošnjo do njega. Zdravniki so bili veseli, misleč, da bodo dobili bogato kraljevsko plačilo, in ljubeznjivi kralj je oblj ibil, da bo izpolnil
željo svoje umirajoče soproge. „Ako umr-jem", pravi kraljica, „stori mi to ljubav, da teh šest mož — položiš z menoj v grob". Kralju Guntramu je bilo pri teh besedah lahko okrog srca, mislil je namreč, da bo kraljica prosila, naj plača zdravnikom visoke svote; zato je z veseljem obljubil. Kraljica je umrla. Ni bila sicer kraljeva navada, držati dano besedo, a to pot jo je držal, in sicer z veseljem ! — Stvar je resnična, čeprav grozna.
Pazljiv mati gledalec. Te dni se igrali v nekem berolinskem gledališču otročjo igro V igri pade junak v globok vodnjak. Njegov oče ga išče ter v strahu kliče: „Kje je moj sin? Kje je moj sin?" Srca malih gledalcev boječe utripljejo V drugi vrsti parterja se dvigne krasen otrok s kodrastimi lasmi ter z jasnim glaskom zakliče prestrašenemu očetu: „Vaš sin je ravno šel v vodnjak" Oče na odru je naredil seve čuden obraz pri tem ljubeznjivem poduku in celo gledišče je poplačalo malega z glasnim smehom.
Kurijoien banket. Že dolgo časa rabijo v Parizu konjsko meso. Poraba konjskega mesa raste čudovito. L 1872. ni bilo zaklanih niti 5000 konj, 1. 1903 pa že več ko 36.000, I. 1604. bo gotovo narastlo to število na 45.000. Neki mali gostilničar je imel še enkrat več gostov, ko je naznanil po lepakih, da se dobiva pri njem konjsko meso. Danes je klanje konj oficijelno legitimirano. V nekem pariškem okraju so otvo-rili veliko klavnico za konje. Pri tej priliki se je vršil velik banket, ki mu je predsedoval minister Pelletan.
Pasje prijateljstvo. „Augsburger Abendzeitung" poroča: Pek Hofmann v Pi-dingu ima dva psa, ki vozita skupaj blago. Nedavno sta bila psa izpuščena na svobodo. Tekla sta proti nekemu gozdu Pričakovali so, da se vrneta zvečer, a jih ni bilo domov tudi drugo jutro. Šele opoldne so šli iskat psov. Ko so prišli že blizu gozda jim je pritekel nasproti en pes in je peljal iskalce k svojemu tovarišu, ki se je vjel v past nastavljeno srnam. Dasi ni njegov tovariš 24 ur ne jedel, ne pil, je vseeno ostal pri svojem tovarišu, da mu ni bilo dolg čas.
Petrolej aa morju Kapitan ladje „San Jacinto" poroča iz New Yorka, da se je v Mehikanskem zalivu peljal s svojo ladjo več milj daleč po več eol debeli petrolejni pla sti. Veščaki so mnenja, da je v morju jel izvirati nov petrolejni vrelec.
Promocija angleške princeslnje. Iz Londona javljajo, da je sestra angleškega kralja Edvarda, princesinja Lujiza, vojvodi-nja Argyel, bila v torek promovirana v svečani dvorani londonskega vseučilišča na čast doktorja prava. Promocijo je izvršil znameniti učenjak lord Relvin.
Potujoče močvirje, h Londona poročajo: V grofiji Roskonson se je začelo premikati več kvadratnih kilometrov obširno močvirje. Skoro cela vas je izginila. Močvirje preti sedaj mestu Caftlerea. Potovanje se je pričelo v soboto in močvirje je do nedelje prišlo pol milje daleč. Prebivalci koč, ki jih je požrlo močvirje, so prestrašeni bežali. Mnogo jih je brez strehe. Oblasti so dale takoj kopati odvodne jarke, da za-drže močvirje.
Ubnj rad par jabolk. Pred porotniki v Steyru je bil obsojen kmečki sin Franc Aigner na šest let težke ječe. Streljal je na delavce, ki so pobrali par jabolk in enega delavca ustrelil.
Angelj, ki le padel z nebes Za časa vladanja kralja Ludovika XV. je živel na Francoskem general Gaillard. Bil je na glasu vsled svoje izredne finosti in dvorljivosti proti damam. Nekega večera je prišel v veliko družbo, v kateri so bile skoro same dame. V pogovoru je dejal general med drugim, da še ni nikdar videl grde ženske. Neka resnicoljubna gospa z udrtim, grdim nosom se mu takoj približa ter pravi: „Go-spod general, poglejte mene, sedaj morate priznati, da sem jaz v resnici grda." — „Vi, Gospa!" vzklikne general Gaillard, „Vi ste, kakor vse druge gospe in gospice, angel, ki je padel z nebes; dogodila se Vain je pri tem le ta nezgoda, da ste padli na nos."
75.000 beračev. Tajnik londonskega društva za odpravo beračenja je v društveni seji naznanil, da se je po točnem poizvedovanju doznalo, da je v Landonu 75 000 beračev, ki žive izključno od miloščine in da je 99 odstotkov teh beračev simulantov, ki se le delajo bolne in si večkrat tudi sami pohabljajo ude, da tako vzbujajo pri drugih pomilovanje.
Anti&lkoholsko gibanje v srednji Afriki je v zadnjih letih zelo napredovalo, odkar je Anglija in Belgija skupno pospešujeta. Leta 1900. se je v državo Kongo uvozilo 1,236.625 kvintalov alkohola, 1. 1901. pa se jih je, vsled povišanja carine od 1& na 70 frankov, uvozilo le 194.865.
Persijski šah bo v bodočem letu potoval po Evropi. Meseca julija se bo kratek čas mudil v Karlovih varih, odkoder odpotuje v Ostendo (v Belgiji.)
Dalje v prilogi II.
Ktfrber je padel — dediči se iščejo.
Korber je podal svojo odstavko, a cesarjeve odločitve še vedno ni. Nekateri menijo, da bo na mesto ministrskega predsednika imenovan kak cesarski namestnik, ki pczna notranjo upravo. S tem bi bilo vprašanje ministra za notranje zadeve rešeno. Vse kombinacije vise sedaj še v zraku. Skoro na to. ko bo imenovan novi ministrski predsednik, bo sklican državni zbor skoro gotovo okolu 20. januarja. Novi ministrski predsednik bo najprej iskal rešitve refundiranja, nakar bo poizkušal spraviti pod streho proračun V parlamentaričnih krogih računajo, da bo to zasedanje drž. zbora trajalo najmanj osem tednov. Nato
Dr. pl. Koerber.
bo sledilo zasedanje delegacij, potem bo pa zopet zboroval drž. zbor. Čehi se trudijo, da bi prišlo na krmilo ministrstvo desnice. „Zeittt »straši" z uradniškim ministrstvom, ki bo imelo „klerikalno" barvo. Za »klerikalno" ministrstvo dela baje posebno d r. Lueger.	(tri''' •
Cesar menda želi, da bi ostali na krmilu dosedanji ministri, izvzemši Korberja. Nov kandidat za justičnega ministra je sekcijski šef d r. K 1 e i n, za ministra notranjih zadev gorenjeavstrijski ces. namestnik grof Bylandt Rheidt, sekcijski šef grof Auersperg. Novi ministrski predsednik bo poizkušal doseči premirje, da se rešijo najnujnejše stvati. »Bohernia1, trdi, da bo postal ministrski predsednik sedanji poljedelski minister grof B u q u o y. Nemci se nadejajo, da bo v tem slučaju poklican v ministrstvo tudi kak nemški zaupnik kot .nemški" minister. Grof Buquoy bi dal notranje minstrstvo giofu P a c e j u. Čuje se tudi, da želi odstopiti sedanji deželnobrambni minister grof Welsersheimb. „Prager Tag-blatt" vzdržuje vest, da bo novi ministrski predsednik ces. namestnik na Češkem grof Coudenhove.
Včeraj so imeli voditelji Mladočehov zaupni pogovor, nakar je šel dr. Kramaf informirat grofa Goluchowskega o češkem stališču.
§ U.
»Dunajski uradni list" je priobčil cesarsko naredbo, s katero se dovoli polu-letni začasni proračun in podaljšanje veljavnosti zakona o podpori trgovinski mornarici.
Dogodki lia Ogrskem.
Poročali smo o odgovoru grofa An-drassyja na banketu Szemerovem, v katerem je obsojal nagodbo iz leta 1868., delo Deakovo in svojega očeta. Sedaj popravlja 1 v listih besedilo svojega govora. Pristaši Košutove, Apponyijeve in Szederkenyjeve stranke so izjavili, da se hočejo zediniti na podlagi načel leta 1848. V ta namen hočejo sklicati deželno posvetovanje. Voditelj skupne opozicije ostane Košut. Nova Banffyjeva stranka hoče začasno biti nevezana. Liberalci v neodvisni stranki so nezadovoljni, ker bodo stranki pristopili tudi Appenyi-jevi in Szederkenyjevi pristaši med kate rimi je mnogo neliberalcev.
V	seji opozicije, ki bo takoj po zbornični seji 3. januarja, bo pa grof Apponyi predlagal, naj opozicija sprejme načela iz leta 1848., ker so kršena načela iz 1. 1867. Opozicija bo nato sprejela načela neodvisne stranke. Opoziciji se bodo priklopili tudi pristaši Banffyia, Szederkenyia in Andras-syja. Pred volitvami bo opozicija izdala oklic na ljudstvo, a šele po prestolnem govoru, ker bo oklic istodobno tudi odgovor na prestolni govor. Bivši, iz liber. stranke izstopivši poslanci so ustanovili nepolitični klub, kateremu načeluje bivši minister Da-ranyi.
Boj za ustavo na Ruskem.
„Koln. Ztg " poroča iz Peterburga, da bo posebna komisija v justičnem ministrstvu po načelih carjevega ukaza izdelala važne zakone za izpremembo vse pravosodne uprave na Ruskem, ki bo zajamčila samostojnost pravosodja.
V	Tambovu je večja množica gostilničarjev, kramarjev in drugih oseb psovala člane zemstev in jih nazadnje napadla, dasi jih je branila policija. Kaj je povzročilo napad, ni znano. Dne 15. t. m. je v leposlovno
umetniškem društvu v Odesi bil govor o zgodovini Nemčije v 18. stoletju s piimerami iz Rusije v času takozvane Sturm und Drang periode.
Po predavanju je nekdo predlagal, naj se udeleženci dvignejo s sedežev v znak počeščenju obsojenih Plevejevih morilcev Sa-sonova in Sikorskega. Vstali so vsi, tudi navzoči vojaki.
Iz Vratislave poročajo: V ruskem ob- 1 mejnem mestu Zawierzie so nastali nemiri. Ker policija ni bila kos množici, so bili pozvani kozaki, ki so z orožjem naredili mir. Veliko oseb je bilo nevarno ranjenih in mnogo so jih zaprli.
Iz Peterburga poročajo: Na želez, progi Ivargorod-Dombrova sta bila 24. t. m.' poškodovana dva mostova vsled eksplozije. Mostova sta popravljena začasno in se je pomnožila straža. Dne 25. t. mes. je na že-lezničnem tiru kališke železnice našel strojevodja vlaka dinamitne petarde še pravočasno, da je mogel ustaviti vlak in nadaljevati vožnjo.
Ministrska kriza v Ituinuniji.
Iz Bukarešta poročajo, da je rumunski ministrski predsednik Sturdza izjavil v senatu, da bo odstopilo ministrstvo, ker sta i odstopila finančni ministr Costinesco in pa minister domen Stoicesco.
Novo oboroževanje Angleške.
„Times" poročajo, da je angleško vojno ministrstvo naročilo 29. t. m. za dva in pol milijona funtov šterlingov novih topov. , Lord Robert zahteva pomnožitev armade s , splošno vojno dolžnostjo, češ, da bo An- , gleška morda vsak trenotek prisiljena braniti Indijo.
Vseučilišče v Moskvi zatvorjeno.
Moskva, 30. decembra. Tukajšnje vseučilišče so z a t v o r i 1 i do meseca januarja.
Ilomatije na Balkanu.
(Izvirna poročila »Slovencu".
Solun 30 decembra. Turška vojska je ujela grško vstaško četo, skupaj 98 oseb. V boju je padlo 5 vojakov in 3 častniki. V Melniku so zaprti mnogi učitelji in duhovniki.
Skoplje, 30. dec Turška vlada je pričela odpuščati srbske orožnike. Arnavti prete, da pobijejo vse srbske orožnike, ako jih vlada ne odpusti. Pri vasi Belovo sta se sprijeli grška in bolgarska četa. Grkov je ubitih 15, Bolgarov nekaj ranjenih. Pri selu Negovan je grška četa ubila bolgarskega prvaka Hrista in dve drugi osebi. Turški vojaki pa niso zasledovali Grkov.
Bel g rad, 30. dec. Skupščina je odobrila proračun za 1. 1905. Dohodki 88 milijonov 036.000, troški 87,599566, preostanek 436 434 frankov. Skupščina je odobrila tudi zakon v pomoč vsled bede.
Prizren, 30. dec. Arnavti so napali srbsko selo Orahovac ter ubili dva Srba; zažgali so vas, a turška vojska jih ne preganja.
Neugodne vesti iz Srbije.
Iz Belgrada poročajo o nastopu policije proti listoma .Narodni List" in „Opozicija". Policija konfiscira vsako številko navedenih listov. Policija je popolnoma zastražila tiskarno, kjer tiskajo lista. Nikdo ne sme v tiskarno in je tudi ne sme zapustiti. Crko-stavci so vsi oboroženi z revolverji. Vsak čas je pričakovati krvavega spopada med policijo in črkostavci. Poslancu Maš ču je 27. t. m. zabranil neki orožnik z revolverjem vstop v tiskarno. Mašič je zato v skupščini vložil interpelacijo.
Velikovič se ni hotel dvobojevati s stotnikom Milanovičem Dvoboj je odklonil, ker po njegovem mnenju Milanovič kot kraljev morilec, ki je prelomil prisego, ni več sposoben za dvoboj. Veličkovičeve priči sta bila dva zaradi zarote častnikov v Nišu obsojena in iz armade odpuščena častnika.
Pripomnimo, da so to novice iz virov, ki so kralju Petru sovražni. Pričakujemo, da nam bo naš dopisnik iz Srbije pejasnil vsa čudna poročila, katera smo dobili pretekli teden.
Z Balkana.
Turčija je 27. t. m. naznanila vele-vlastim, da je zadovoljna z imenovanjem 23 tujih častnikov za makedonsko orožni-štvo. Obenem je izjavila željo, naj bi ti bili zadnji tuji orožniški častniki. Novi častniki naj bi ne služili dlje, kakor dosedanji. Pečali naj bi se zgolj z izvežbanjem moštva in bi ne izvrševalo nikakega poveljništva. Obenem Turčija prosi, naj bi velevlasti pritiskale na one države, kamor ubeže vstaši, da preprečijo prestop. Zastopniki velevlasti bodo zahtevali, da Turčija ižpolni vse zahteve velevlastij Bolgarska vlada bo naročila svojim zastopnikom pri tujih velevlastih, naj opišejo izgrede proti Bolgarom v drino-poljskem okraju v zadnjih treh mesecih. Nekateri poslaniki v Carigradu so že opozorili turško vlado na te razmere. Sofijski hladni »Novi vek" piše: Dasi Bolgarija vedno opozarja Turčijo, naj izpolni svoje
obljube poizkuša Turčija zavleči izvršitev, l.e je Turčija mnenja, da se ji bo posrečilo zopet zavleči rešitev nujnih vprašanj, se. bo prepričala, da bo povzročila spletke, katerih ne bo mogla rešiti sama. Zadnji čas je, da se prične Evropa zopet pečati z razmerami na Balkanu. V Makedoniji namerava Turčija zadušiti vstaško gibanje. Generalni nadzornik PHmi-paša je v sporazumu s poveljnikom 3 turškega armadnega voja maršalom Hajri izdelal posebne predpise za one vojaške čete, ki bodo nameščene v vseh krajih, kjer gospdarijo vstaš. Čete bodo morale nadzorovati natančno promet po vaseh in vse, kar se jim bo zdelo sumljivo, naznaniti civilnim oblastim. Prebivalstvo bo moralo imeti dovoljenje krajevnega predstojnika, ako bo hotelo zapustiti po solnčnem zahodu svoj kraj. Po vseh vaseh bodo nabiti lepaki, ki bodo v raznih jezikih obsegali prepise za prebivalstvo in vojaštvo Vojaštvo bo nastavljeno v raznih večjih krajih
Koliko je Turška dolžna ltusiji.
Po rusko-turški vojni 1. 1877.—1878. se je Turška obvezala, da plača Rusiji v obrokih 802 milijona kron voine odškodnine. Na leto plačuje torej 7,700 000 K. Do letos je ista izplačala 200 mil. kron, ostaja torej še dolžna 600 mil. kron. Nekatere vesti po listih hočejo vedeti, da bi Rusija bila pripravljena odpustiti Turčiji ves ta dolg, ako poslednja dovoli ruskemu črno-morskemu brodovju prehod skozi Dardanele.
Pogajanja o trgovinski pogodbi z Nemčijo.
Pri skupnem ministrskem svetu sta dne 28 t. m. obe vladi sporazumno dali navodila poverjenikom glede nadaljnih pogajanj o trgovinski pogodbi z Nemčiio Naši poverjeniki bodo odpotovali v Berolin 2. januarja. Iz Berolina poročajo, da Nemčija danes ne bo odpovedala, kakor se je mislilo prvotno, trgovinske pogodbe.
Rusko-japonska vojska.
Erlunian - padel.
V brzojavkah smo poročali, da so Japonci dne 28 t. m. po hudem boju osvojili trdnjavo Erlunšan To se je po ofioijelmh poročilih iz Tokia izkazalo, da ne temelji popolnoma na istini. Oficijelna poročila iz Tokia namreč sama priznavajo, da ni še padla cela skupina Erlunšan, ampak le en posamezni fort, kakor je bilo to tudi pri Vzhodnem Kikvanšanu. Japonci so zaplenili i pri zavzetju forta 43 ruskih topov.
O boju za Erlunšan poroča „Daily Express" iz Tokia z dne 30. t. m. Strahoviti boj je trajal od 10. ure dopoldne do 8. ure zvečer Japonski pijonirji so že več meseccv naprej pripravljali napad s tem, da so podminirali utrdbo Mine same so bile napolnjene z močnimi dinamitnimi naboii, ki so bili razstreljeni med hudim bombar dementom. Močan oddelek s puškami in ročnimi granatami je bil pripravljen. Delo pijonirjev je bilo izvršeno zel precizno. Sedem eksplozij je naredilo vel kansko vrzel v glavno zidovje utrdbe in med hudim ogniem oblegovalnih topov so naskočili Japonci notranjost utrdbe. Zasedli so strelni nasip, na katerem so se takoj utrdili. Ob štirih popoldne je bil bombardement končan in Japonci so vdrli ob črti težkih topov v notranjost. Prišlo je do strašnega boja, v katerem so Rusi iz svojih zavarovanih postojank prizadjali Japoncem iz strojn h pušk velike izgube. Slednjič se pa Rusi niso mogli več držati. Ostanek, tretjina posadke, se je umaknil v zavarovan hodnik. Ob pol 8. uri so bili Japonci gospodarji f >rta Izgubili so 1000 mož, Rusi pa 200. — Zavzetje tega forta podaje Japoncem popolno kontrolo nad železnico do Port Arturja, tako da lahko neovirano razpostavljajo svoje čete. S di se, da bi Japonci ruske f »rte zahodno od železnice lahko prisilili k molku z obstreljevanjem z „203 m. griča" in , Rdeče gore", toda ko bi tudi hoteli vse te forte i vzeti posamič, bi to ne zahtevalo mnogo časa. Rusi imajo sedaj še pet važnih f >rtov, Sungšu, Vanfa, Sunčav, Ancušan, Ičan. (To je velika zmota, kajti Rusi so izgubili doslej od 24 velikih utrdb, ki obdajajo Port Artur, šele 3 in še te ne v celem obsegu. Najmočnejše utrdbe so še v ruskih rokah. Cel južni del „Z naje-vega hrbta", Prepeličja gora, vse utrdbe na Tigrovem poluot ku in Zlati gori ter sled njič utrdbe na Ljaotiešanu so še vse v oblasti Rusov. Op ur)
Od oblegovalne armade poročajo še, da se je mali ruski oddelek po zavzetju utrdbe ob črti topov še obupno branil ter se umaknil še le ob 3. uri zjutraj. Ujetniki pripovedujejo, da je večina brambovcev mrtva.
Znamenite Kuropatkinove besede.
Nemirovič Dančenko poroča iz glavnega stana Kuropatkinovega : V zadnjem mesecu se je Kuropatkin popolnoma pomladi). Trdno zaupa na bodočnost. Ravno tako mi stoji pred ačmi, ko takrat na Zeleni gori pred Plevno, pri Lovči ter na maršu čez Balkan. „Da bi nam poslali le še več tako izvrstnih vojakov, ko zadnji čas", je dejal general, „mi bomo tu že izvršili svoje delo. Oglejte si vse natančno, kako seje od jeseni vse izpremenilo v položaju armade. Pišite mirno o tem, poročajte čisto resnico ! B i 1 j e č a s, ko nam je bila resnica neprijetna; a koristnanam jebila vedno. Sedaj senebojimoveč resnice, akoravno so še nedostatki ; vendar sem s sedanjim stanjem več ko zadovoljen".
Novo rusko brodovje.
„Rusj" priobčuje načit za novo brodovje, ki se ima izvršiti v petih letih in ki bi veljalo 400 milijonov rubljev. Načrt je sledeč : 8 o k l o p n i c tipa .Slava", 8 parnikov tipa „A n d r e j P r v o -zvani", 6 križark tipa „B a j a n", 6 k r i ž a r k zboljšanega tipa „N o v i k" , 6 križark tipa „B o g a t i r", 5 0 rušilcev po 500 ton, 100 torpedovk in protitorpedovk različnih tipov, 10 minonoscev tipa „J e n i s e j" , 4 tovorne in delavniške ladje tipa .K a m č a t k a".
Iz T o u 1 o n a poročajo 29. dec., da je ondi došla ruska komisija, obstoječa iz treh častnikov generalnega štaba, ter naročila v ondotnih ladjedelnicah tri oklopnice tipa „Bajard".
Ntgretle«.
Iz Sangaja poročajo, da sta bila na krovu zaplenjene ladje „Nigretia" poveljnik in en poročnik rušilca „Raztoropnega".
Sbharovo poročilo.
Saharov poroča 29. t m.: Dne 27. t. m. so ujele obmejne straže na desnem krilu pri vasi Sandjoca iz zasede štiri može močno sovražno patruljo. Od štirih mož, ki so vsi ranjeni, je že eden umr).
Japonske itgube.
Tokio, 29. decembra. Danes so zopet priobčili listo izgub. Padlo je 49 častnikov od polkovnika navzdol, ranjenih pa
je 5S.
Togo in Kamimura
sta došla s svojim štabom v Tokio 30. t. m , kakor poroča „Korespondenčni urad". Ceste in ulice so bile svečano okrašene in polne ljudstva. Zastopniki cesarja in cesarice, ministri in državniki so sprejeli admirala na kolodvoru, pred katerim se je zbralo na tisoče ljudstva in šolskih otrok. Togo in Kamimura sta komaj mogla dospeti do cesarjevega voza ter sta se odpeljala proti pomorskemu ministrstvu med glasnimi .Banzaj* — klici. Nato sta odšla k cesarju.
Kurokijevo pismo.
Dne 29 septembra je odposlalo neko omizje v Darmstadtu na Kurokija dopisnico, v kateri mu čestita k sedanjim zmagam ter mu želi še nadaljnih uspehov. Sedaj je došel Kurokijev odgovor, ki se glasi: .Na bojišču v Mandžuriji 5. novembra 1900. Veseli me, da mi gospodie v daljini čestitajo k našim zmagam. Kakor veste smo mi učenci nemške taktike, in tako je moje veselie dvojno, da mi čestitajo nemški gospodje. S posebnim velespoštovaniem Vaš udani Kuroki, general in nadpoveljnik prve japonske armade." Če je to res, potem je pa rešena domovina.
Japonske krogi,le.
Finski lazaretni oddelek, ki je spomladi odšel na bojišče, se je sedaj vrnil v Hel-singfors. — Voditelj oddelka, dr. L o n n -q u i s t, je prinesel seboj celo zbii ko kro gelj, ki so jih odstranili pri operacijah. Nekateri ranjenci so bili vsi polni kr« gelj. — Tako je imel neki vojak kar 23 krogelj v svojem telesu, a je vkljub temu ozdravel. Rane, ki lih povzr. čajo kroglje iz pušk malega kalibra — kaliber znaša le 6 mm. —, niso hude. Krog je, ki prodero telo, narede pri vhodu in izhodu odprtino, veliko za en bob; ranjencem povzročajo take kroglje le malo izgube krvi, tako da primeroma hitro ozdravijo
Novo rusko posojilo.
Kotesponderčni urad poroča iz Peterburga, da je Rusija najela novo posojilo v znesku 500 milij nov mark, t. j 231 500.000 rubljev. Posojilo bodo d^le nemške in ho-landske banke.
J*> ponct strt* ii jo po morju.
London, 30. dtc Brzrjavka iz Bata-vije poroča da so dne 28. t m. popoldne videli pri Anjeru v ctsti Sunda bojno ladjo z japonsko zastavo.
Skrydlov ie vrne v Peterburg?
Iz Peterburga ima korespondenčni urad poročilo, da se bo meseca januarja admiral Skrydlov vrnil v Peterburg.
Kaj je bilo na bojišču med tednom novega?
11. mesecev že traja rusko - japonska vojska. V tem času so Rusi izpremenili tudi Vladivostok v trdnjavo, ki bo istotako ne-pristopna, kakor Port Artur. — Tretje rus. brodovje bo odplulo v dveh oddelkih meseca januarja. Admiral Birilev sam osebno vodi priprave. Brodovju bo prideljenih posebno veliko število torpedovk. Dela se noč in dan. — 17. dec. sta prišli dve veliki japonski križarici pred Hongkon, ena pa v bližino. — Oklopnica .Jašimo", najboljša ladja japonskega brodovja se je potopila 10 milj pred Sasehom Zadeta je bila ob enem s potopljeno oklopnico »Hacu^e", a Japonci so takrat to izgubo popolnoma utajili. — V Algir je prišel 25. dec. ruski ru-šilec „Prositeljnij". — Oficijelno se naglaša da bo ruska armada početkom febr. močna 600.000 mož. Tudi Japonci hočejo imeti pol milijona vojakov na bojišču. — V Daljni pride vsaki teden do 40 vlakov s pomožnimi četami. — Iz Tokia se naznanja, da se hoče ruska portarturska posadka boriti do zadnjega moža. — Moralna sila japonske armade je padla. Dogodilo se je že več slučajev, da so se vojaki uprli, ali pobegnili. — Iz Tokia se poroča, da so Japonci zasedli vso Erlunšan trdnjavo. — Nov velik napad Japoncev se je zopet začel na Port Artur.
5 „5lovencem" naprej!
Pred novim letom stojimo. Ob pragu starega leta nam mora priznati vsak, ki je opazoval razvoj »Slovenca", da se je »Slo-venec v marsičem že izpopolnil, da pa bo v novem letu v tem oziru še napredoval, to je naša resna volja! Ko se zahvaljujemo tem potomvsem svojim sotrudnikom za njihov trud v minulem letu, prosimo še večje njihove pomoči v novem letu. Tako upamo, da vsi doseda i nji naši cenjeni naročniki ostanejo zvesti »Slovencu" in da vsak naročnik ob novem letu stori kar more vrazširjenje našega lista— Tako bomo mogli vedno bolj napredovati, vedno bolj list izpopolnjevati Vsak naroč nik dela v splošno korist, če pridobiva novih naročnikov, ker mi s „Slovencem" ne iščemo dobička. Vse bomo porabili v to da se list še zboljša Že sedaj vpoštevajo .Slovenca" tudi vsi večji tuji listi in ni skoro dneva, da bi ga ne navajali. To priča, da se trudimo podajati občinstvu res zanimiva poročila, bomo pa to mogli v še večji meri, če nam priskočijo ob novem letu na pomoč vsi pošteni Slovenci.
Trudili se bomo, da bomo o vseh zanimivih dogodkih, ki se gode po svetu, hitro obveščali svoje čita-telje, kakor smo jih vedno doslej. Priobče-vali bomo zanimive novosti v toliki množini in v taki obliki, da v kratkih stavkih dobe čitatelji ono, za kar bi potrebovali pre-listanja celih kupov časopisov, predno bi dobili toliko važnih novic.
Skrbeli bomo, da bo naš list tako zadoščal, da nobenemu našemu naročniku ne bo treba imeti drugega dnevnika. Izvedel bo vse iz „Slovenca" in še več, kakor bi mo gel iz drugih dnevnikov.
Prinašali bomo izvirne članke, ne pa kakor dela „Slov. Narod", ki si to nalogo olajša s tem, da p natiskuje članke iz drugih slovenskih časopisov. Dopisnike imamo sedaj med vsemi slovenskimi narodi v raznih deželah.
Naša poročila se bodo odlikovala po izredni zanesljivosti. S tem, da se znanjamo Slovenc-. o gibanju med našimi slovanskimi brati, hočemo biti res to, kar stoji na čelu našega lista: „ P o 1 i t i č e n list za slovenski narod"
Tudi iz drugih svetovnih središč bomo prinašali iz virna poročila, katera so nam že v preteklem letu pošiljali naši zaupniki, ki pa so za prihodnje leto nam obljubili še znatnejšo pomoč Pri tem bomo vedno zvesto gledali na to, da bomo list za slovenski narod in zato bomo krepko branili vsa tista sveta načela, katera zvesto goji naše katoliško ljudstvo.
Poročila o rusko - japonski vojski smo že dosedaj priobčevali v večji množini in zanimivejša nego katerikoli slovenski list. Temboli hočemo to storiti še v bodoče. Tudi nadalje bomo priobčevali o vojski zanimive karte in slike. Izvirna poročila iz raznih zastopstev bomo vestno prinašali, posvečevali bomo vso skrb socialnemu gibanju ter za kmečki, obrtni in delavski stan potrebnim reformam Tem stanovom bo vedno za pravične zahteve odprt naš list. V posebnih oddelkih se bomo bavili z njihovimi težnjami.
Telefonična in brzojavna ; poročila smo znatno reformirali, tako, da noben slovenski list ne prinaša tako dobrih poročil. Zato smo si preskrbeli v zadnjem četrtletju starega leta izborno moč ter si zagotovili njeno stalno poročanje.
Razume se, da bomo točno poročali o dogodkih po naši slovenski domovini. Noben slovenski list ne prinaša v tem tako hitrih in točnih poročil, kakor „Slovenecu. Odločno stojimo na sta-j lišču vseslovenskega glasila.
Zato smo otvorili za obmejne naše brate I posebne rubrike, ki so vedno odprte in za katere prosimo, da se jih v obilni meri poslužujejo.
Tuji vplivi so nam tuji. Požrtvovalno hočemo služiti slovenskemu na-; rodu in njegovim koristim. Vsak Slove-! nec, ki se nam v tej borbi pridruži je nam mil zaveznik. Po tej poti gremo dosledno naprej ter se bomo le semtertje ozrli na bevskanje onih, ki so v tuji službi zapleteni v vezi sovražnikov našega naroda. Že sedaj smo jih mnogokrat prez rali v zavesti, da nas bo slovenski svet sodil le po našem delu.
Obračamo se do vseh poštenih Slovencev po naši domovini, da ob novem letu pomagajo širiti »Slovenca Kjer se ne more eden naročiti na dnevnik, naroči se naj jih več! Pomoči prosimo, da bomo mogli doseči svoje cilje, da postane .Slovenec" res dnevnik, na katerega bomo lahko z vsakim dnem bolj ponosni. Na delo torej v dnevih okolu novega leta! Vsak naročnik naj se ozre okolu svojih mnogoštevilnih znancev in naj agitira! Ne bo mu žal — zato bomo nesebično skr-i beli. Vsi na delo za dobro stvar!
Uredništvo „ Slo venca
Štajerske novice
š Nesreča na južni železnici. Na
južni železnici pri Račjem se je dogodila 30. t. m. z ečer vebka železniška nesreča Ko je tržaško dunajski poštni vlak ob 7. uri 10 min vozil s postaje je trčil v vrsto tovornih vozov, katere je v har potisnil preko njihovega stališča. Tovorni vozovi so se popolnoma razbili ter so bili vrženi preko nasipa. Sedem vozov osebnega vlaka je bilo poškodovanih, vendar od potnikov k sreči ni bil nihče poškodovan. — Poštni vlak je imel eno uro zamude.
š Štajerski deželni sbor. Prošnjo ptujskega obč. sveta za podporo nemškemu „Studentenheimu" je včeraj dež. zbor vrnil v nadalino poročanje dež. odboru. Poročali smo že včeraj, da je bil proračunski provizorij proti slovenskim glasovom sprejet. Prihodnja seja dne 3. januarja.
š Južna ielesnioa hoče varčevati. Celjska sekcija južne železnice je odredila, da se odslej naprej dela na železniški progi samo tri dninateden, ostale tri dni pa delavci ne dobe dela in seveda tudi ne plače. — Ako bi železnično vodstvo kaj takega odredilo v poletnem času, ko si delavci dobe lahko zaslužek drugod, bi se tako postopanje dalo opravičiti; da pa je isto vzelo delo in zaslužek ubogemu delavcu sedaj na zimo in ga prisililo, da strada, je nečloveško in neusmiljeno: torej prav židovsko.
š Pri volitvl v rogaški okrajni zastop so izvoljeni kandidati nemčurjev. Slovenci so spali.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. dec. Novoletna voščila. Danes ob 10. uri
dopoldne se je zbral, kakor vsako leto, preč. stolni kapitelj z ljubljansko duhovščino v knezoškofijski palači, da svojemu ljubljenemu višjemu pastirju izrazi svojo udanost in novoletna voščila. V imenu zbranih je mil. gosp. stolni prošt dr. K u -1 a v i c v prelepih besedah navajal razne dogodke, ki pričajo o živem krščanskem prepričanju v naši škofiji, omenjal pa tudi pojave, ki rušijo potrebno avtoriteto nasproti cerkveni oblasti. Izrazil je željo, naj bi vzajemno, mirno, a ustrajno delovanje duhovščine po načelih najvišjega pastirja obrodilo mnogo lepih sadov v čast Bogu in blagor cele škofiie. Presvetli knezoškof se je ljubeznjivo zahvalil za izbrane besede ter omenil, da je tudi minolo leto njemu doneslo mnogo veselja, a tudi mnogo truda in trpljenja. Nasprotne sile so mu sicer grenile življenje, a poživljala sta ga zaupanje v božjo pomoč in pa zavest, da se je krepilo in utrjevalo katoliško življenje med narodom in da duhovščina v ogromni večini hvalevredno in vestno izvršuje svoj vzvišeni poklic v slavo B.igu in korist prebivalstva. Končno presvetli izrazi željo, naj bi duhovščina kakor doslej tudi v no-
vem letu v edinosti s svojim škofom izvr-| ševala svoje dolžnosti.
Kako se hvali slabo blago? „Slov. Narod" je šel v šolo k tistim judom, ki ob sejmih na štantih svojo obležano robo prodajajo. V vabilu na naročbo najprej rožija z verigami, kakor parkelj, da prestraši boječe liberalčke. .Slov Narod" razbija .rimske verige", potem se pa začne hvaliti. Mi hočemo nekoliko komentirati to hvalo. „Na-rod" piše: »slovenski narod" je list vseh naprednih Slovencev, list tistih, ki so prisegli, delati za osvobojenje in srečo slovenskega naroda. (S tem, da podpira oderu-štvo in blati vsako društvo, ki hoče slovenskemu ljudstvu pomagati iz siromaštva.) .Slovenski narod" je tisto bistro oko, ki za Vas neprestano motri vse dogodke v javnem življenju. (In vam jih potem tako naslika, da morate potem vsi gledati skozi njegova očala. To oko škili na nemško stran in je udarjeno s kurjo slepoto za slovenske koristi.) .Slovenski narod" je za Vas, napredni Slovenci, tisto uho, ki za Vas sluša in pazi na vsako nevarnost. (Za to vam ni treba ničesa misliti in kar vam skozi vaše uho zatrobi slovensko-nemška zveza in ve-lenemška protestantovska agitacija, to morate vse sprejeti za zlato resnico.) »Sloven-ski narod" je za Vas, napredni Slovenci, tista luč, ki osvetljuje vsa gibanja narodovih nasprotnikov, razjasnjuje temoto in Vam kaže ljudi in dogodke v pravem svitu. (Namreč v tistem svitu, v katerem vam jih hoče pokazati baron Schwegel; druga svetloba je prepovedana) „Slov. narod" je končno za Vas, napredni Slovenci, tisti meč, ki brani narodove in Vaše pravice, meč, pred katerim trepetajo sovražniki. (Ta meč je narejen iz Dežmanovih grabelj in obrušen ob fraku nemških baronov, ko se je skrhal ob Petrovi skali. Vsi vrabci trepetajo pred njim)
K onkurenca V liberalnih krogih je vzbudilo nekoliko presenečenja, da „Slov. Narod" tako bobna, da liberalci ne smejo podpirati nobene druge tiskarne, kakor „Na-rodno"! Zlasti se je opazilo, da odvrača „Narod" od Hribarjeve tiskarne. Tu zadaj pa ne tiči le denarna konkurenca, ampak še nekaj drugega. Ker je .Slov. Narod" postal tako izključno glasilo dr Tavčarjevo in Schweglovo, da proti volji teh dveh sploh ne sme ničesa izraziti, so nekateri liberalci nameravali po Hribarjevi tiskarni priti do bolj svobodnega glasila. To nakano jim hoče pa sedanje vodstvo „Na rodne tiskarne" izpodbiti, in res jih terorizira .Narodovo" uredništvo s tako silo, da se ne upajo začeti. Mi le želimo, da bi ohranila liberalna stranka tako vodstvo, kot ga ima zdaj. To vodstvo že gleda, da sposobnejši politiki ne morejo na vrh. Toliko za zdaj, da se bo razumel ton »Narodove" samohvale in reklame.
„Notranjec". Poročali sme, da bo pričel v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani izhajati list »Notranjec". To se je zgodilo. Uredništvo je v Postojni. „Notranjca" izdaja Makso S e b e r , ki je te dni dobil dovoljenje za „Akcidenčno tiskarno" v Postojni. „Notranjec" pravi, da se bo boril za »naprednost", pozdravljajo ga pa taki nazadnjaki, ki so zbrani okolu „Slov. Naroda". Pravi, da bo pospeševal podrobno ljudsko „de!o", a zdi se nam, da samo tako, ki bo všeč onim, ki so tako upili, ko je katoliško-narodna stranka oprostila No-tranjca iz oderuških rok. »Notranjec" že v prvi številki kaže svoje liberalno kopito. Delal bo za liberalizem, ne za slovensko ljudstvo. Tako je stališče proti temu listu vsakemu poštenemu Notranjcu dano. Ne maramo liberalnih listov, ki očitno kažejo svojo barvo, ne maramo pa tudi listov, ki si nadevajo hinavsko krinko, a katere so ustanovili ljudje, ki se sicer kažejo za najbolj zagrizene liberalce.
»Dom in Sveta" prva številka izide dne 3. januarja.
Nevarno obolel je veleč. g. M a-tija Prelesnik. Priporočamo ga v memento vsem njegovim znancem.
Osebne vesti. C. kr. finančni koncipist dr. Karol Dernovšek pride k okrajnemu glavarstvu v Krško za davčnega referenta. Finančni koncipist gospod Emil Kandare v Črnomlju je prestavljen k finančnemu ravnateljstvu. Davčni referat v
j Črnomlju je prevzel davčni nadinspektor g. dr. J. P o n e b š e k.
Po pustu se mu toži! Tudi »Slovenski Narod" je moral seveda vse poizkusiti, da bi bil diskreditiral jugoslovanske poslance, ko se se s Cehi zvezali, da ob-struirajo, dokler jim vlada ne privoli njihovih zahtev. Kakor da bi bil iz Korber -jevega dispozicijskega fonda kaj dobil, tako se je mučil, da bi osmešil pošteno prizadevanje poslancev »Slovanske zveze". Zdaj je Korber padel. Na naša izvajanja o njegovem padcu pravi glasilo Tavčar-Schweglovo, da so naše misli »za pust". Torej ena najvažnejših političnih akcij jugoslovanskih se zdi dr. Tavčar,u pustna zabava! Pustimo mu to veselje. Vsa njegova politika je za — pust!
—	Novice is beneške Slovenije.
Iz beneške Slovenije se nam piše: Leto gre za beneške Slovence precej slabo h koncu. Zadnjih petnajst dni se je prigodilo več žalostnih in povsem nenavadnih slučajev. Najprej se je v Petjazi pri Šentpetru hotel umoriti neki mladenič, a s pomočjo zdravnika je bil kmalu iz nevarnosti. — Potem je bil poboj in umor v Subide, kjer dva brata sta napadla in hudo natepla sovaščana, s katerim sta se bila sprla radi interesov Mož je kmalu potem umrl. — Še hujši zločin se je pripetil zadnjič v Čišnjem pri Kožici, kjer so dobili v vaškem koritu mrtvo neko deklino. Prestrašeni ljudje so mislili, da se je sama umorila ali ponesrečila, a potem se je dognalo, da je bila šiloma zadušena v vodi. Nič se ne ve še gotovega, kdo je morilec, a te dni so zaprli nekega fanta, Dominika Mateliča iz Jagnjeda, ljubimca nesrečne dekline, na katerega leti največji sum. — Istotako je bil zaprt neki Mahorič iz Ronca, ker na Božič je v pijanosti ustrelil na lastno ženo, a hvala Bogu, je ni zadel. — V ponedeljek so dobili pri Tajpani truplo nekega Avguština Debellija, na katerem so se dobili očitni znaki nasilstva. Pravica preiskuje stvar, ker se sumniči zločin.
-— In zopet nazadnjak ! Menih P. Emilijo pl. Carbgnano v Rimu je izumil na pra v o z a brez ž ično telefoniranje. Naprava izborno deluje ter bo skoro izročena javnosti
—	Siomšekov rojstni dom na Ponikvi. Poroča se nam, da je Slom res na prodaj in ima sedanji lastnik že kupno pogodbo z Nemci, ki se uveljavi s 7. januarjem 1. 1905. Do tedaj imamo še priliko Slovenci, da rešimo dom našega škofa in iskrenega rodoljuba Slomška, da ne pride v kremplje sovragom. Če kak narodnjak namerava kupiti kmečko domovanje, mu bodi Ponikva najtoplejše priporočena. Narodna dolžnost štajerskih slovenskih posojilnic bi bila preskrbeti, da kupijo ta dom!
—	Nova stranka na Hrvaškem. Mladi naprednjaki-realisti, ki so izstopili iz hrvaške stranke prava, so ustanovili novo stranko Doslej sta novi stranki pristopila poslanca Vin ko vid in Mažuranič. »Neue Freie Presse" je s to stranko jako zadovoljna.
—	Dva otroka zgorela sta v Zati-čini Pri gostilničarju Pečetu, vulgo Koče-varju so se vnele cunje pri peči, kjer sta otroka spala.
—	Strel v glavo. Na sv. večer je v Stražišču pri Kranju Janez Bajželj snažil staro puško, ki se je sprožila ter je strel priletel Janezu Tepinu v glavo nad očesom. Tepin je nevarno ranjen.
—	Boji s kamniškimi policaji so bili te dni zopet v razpravi pred dež. sodiščem. Neko noč je nastalo jako živahno gibanje po kamniškem mestu, katero so povzročili ponočnjaki. Mestna redarja sta kolikor megoče vzdrževala nočni mir. To pa ni bilo všeč hlapcem Karolu Jerele, Blažu in Jožefu Pančur. Pritekli so vsi trije za stražnikoma. Jerele je enemu nogo izpodbil, da je padel. Ko je bil aretovan, priskočila sta mu tovariša v pomoč, lotila se stiaž-nikov in s tem nasilstvom povzročila, da je aretovani Jerele ušel. Stražnik Kolman je dobil sunek v prsa in trebuh Ko je prišla orožniška pomoč, se je aretovanje posrečilo. Sodišče je obsodilo Karola Jerele na 8, Blaža Pančurja na 5 in Jožefa Pančurja na 3 mesece težke ječe.
—	Hudobni naklep. Ko so se po
končanem delu vračaje vozili delavci po železničnem tiru iz predora na Hrušici, zapazil je delavski vodja Jernej Carotta, da je laški delavec Spirito Comba vrgel debelo desko na tir, da bi povzročila nesrečo. Ta naklep se .mu ni posrečil, ker se je voz pravočasno ustavil. Obdolženec se je zagovarjal, da je od deske hotel odrezati le košček trščice, da bi bil svojo pipo osna-žil, da mu je pa le po naključbi deska padla na tir. Sodišče ga je obsodilo na 2 meseca težke ječe.
—	Vlom V noči od 28. na 29. t. m. je bilo nekemu posestniku v Belici pri Polhovem Gradcu vlomljeno in pokradenega
Dalje v prilogi III.
1600 K denarja. Orožništvo je tatu v osebi nekega Jakoba Dolenca, ki se je hotel izseliti v Ameriko že prijela.
—	Nezgoda v vevški papirnici.
Janez Zakošek, delavec v vevški papirnici je kuhal 2000 kg lepa Po nesreči je stopil v razbeljeni kotel ter se nevarno poškodoval.
—	Pett teden brez zaslužka! Še
zdaj delo počiva v Nabrežini. Delodajavci hočejo z lakoto streti socialnodemokraško organizacijo. Klesarji so rajši stopili v stavko, nego da bi pustili organizacijo. Ze peti teden traja boj z zimo in lakoto brez zaslužka. Socialni demokratje so zbrali v petih tednih zanje le 622 K 34 v.
—	Nesreča v železniškem predora. Miner Peter Filz je v predoru na Hrušici s svojimi delavci z dinamitnimi pa-tronami razstreljeval skale. Zadnja dmamitna patrona se ni razpočila. Pustil je nerazstre-ljeno patrono na mestu in zapustil je predor s svojimi delavci, ne da bi nevarnost odstranil. Ko sta delavca Mile Pirkovič in Peter Vlahovič vrtala naprej v luknji, kjer je tičala nerazstreljena patrona, se je ta razpočila in grozno razmesanla omenjena delavca. Zaiadi te malomarnosti je secušče obsodilo Filza na tri mesece, namestnika Lav-rencija pa na štiri tedne zapora.
—	Gradnja druge železniške »veze. V četrtek ob tričetrt na 3. uro popoldne so prevrtali predor v Kolonji na gradnji nove železnice v Trst To bi bil zadnji predor podjetja Kupka, Orgeimeister in Filip Supančič. Predor je dolg 700 metrov.
—	Splošna zavarovalnica za ala čaj nezgod v Trstu. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni nasprotniki Slovencev. Politično društvo »Edinost" je letos te volitve zopet zaspalo.
—	Divjo mačko so ustrelili v gozdu Podrepče pri Trebnjem.
—	Cvetje v trdi zimi. Iz Olševka nad Kranjem smo prejeli šopek svežega cvetja, ki ga je včeraj na prostem natrgal prijatelj.
—	Starost ga nI spametovala. Za
radi hudodelstva oskrumbe je bil 68 let stari čevljar Anton Kouhl iz Škofje Loke obsojen na tri mesece težke ječe.
Novoletnih voščil v Kranju so se odkupili v korist družbi sv. Cirila in Metoda naslednji gospodje: Cok J., dr. Dcbe vec, Debevec Ivan, Dekler A., Karol Florian, dr. Globočnik, dr. Gnidovec, Hlebš F., Hubad Josip, Hyodsek V., Jarc E., Jordan R., Kooiar A, LiB.ozar Josip, Mayr M., Ma-renčič R., Pavšlar T., dr. Perne, Remec B., Hudovernik Frid., Sumi Fr. Skupni znesek znaša 30 K.
—	Kutol. izobraževalno društvo v Polhovem gradou priredi na novega leta dan popoldne od 3. uri v Marijinem domu zanimivo prtdstavo „Sv. Elizabeta", lgro-kaz v petih dejanjih. Med predstavo svira tamburaški zbor izobr. društva, ki pri tej priliki prvič javno nastopi. Cene sedežem 40 h, stojišča 20 h. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Lahi zažgali slovensko hišo.
Iz Kanfanara v litri pišejo : Soproga Zalaznik, Slovenca, sta zgrad.la pri postaji v Kanfanaru hotel in restavracijo za popot nike, kjer se je gospa Zalazmk na svoje ime bavila s trgovino vina na a<-belo. To seveda ni bilo po volji tukajšnjih trgovcev a morda tudi drugim ne, ker lanskega leta so jej ukrali prtšiča, a minuli pon -ueljek so jej zlikovci po noči odprli klet, ukradli dva sodčeka konjaka ter zapalili h šo, ki
Pruska vlada dela z vso znano brezobzirnostjo za ponemčevanje Poljakov. Izdala je ostre naredbe proti poljskim učiteljem, da niti v svoji družini ne bi smeli govoriti v rodnem jeziku. Vkljub temu uspehi niso nič kaj povoljni, kajti nemški listi težijo še vedno o nebrižnosti Nemcev z ozirom na narodnost in vero. — Cesar je potrdil nižje-avstrijski šolski zakon. Po novem zakonu se zviša plača učiteljem in prevredi nekaj paragrafov, ki se tičejo šolskega nadzorstva, vzdrževanje šol in pravnih razmer učitelj-stva. — V raznih krajih na Ruskem so bili preteklo nedeljo in ponedeljek krvavi izgredi in nemiri. Delavci in rezervisti so streljali na policijo. — V Ameriki je nek nepoznan ropar v noči 6. decembra ustrelil Ivana Ferlana, ki je bil takoj mrtev. Pokojnik je doma v Poljanah pri Škofji Loki
—	V učiteljskih krogih se zopet toži, da se boljše službe oddajajo kar pod roko in da se ne ozirajo pri oddaji ne na zasluge, ne na starost. — Notranje zapuščenosti in srčne praznote znak je, če se nekateri liberalci o najlepših božičnih praznikih ne morejo drugače tolažiti, kakor da napovedujejo v „S1. Narodu" na novo boj »peklenskim močem rimskega klerikalizma'. — V Vogljah pri Kranju je umrl č. g. kurat Mihael Kotnik.
—	Poslanec dr. Hrašovec in tovariši so in-terpelirali v dež. zboru štajerskem zaradi prepovedi mariborskega obč. sveta glede slovenskih napisov. Interpelantje zahtevajo, naj namestnik ta sklep takoj razveljavi, ker se je ž njim kršil zakon. — Velikanski požar je v Curihu uničil 40 delavnic. — Ma-rokanci se pripravljajo na vojsko s Francijo. Francoski in angleški poslanik sta zapustila mesto Fes.
je z tal.
vsem,
kar je bilo v njej, zgorela so le male stvari, bkoda
Ljubljanske ntmee
Veselica tobačnega delavstva. Podporno društvo tobačnih delavcev in delavk priredi letos svojo predpustno zabavo dne 2 1. j a -n u a r j a 1 9 0 5, ob 8 uri zvečer, v prostorih starega strelišča. Pred-pustna zabava tega društva, ki šteje že nad 2000 članov, je že par let ena najzabavnej ših predpustnih veselic, zakar delavni odbor vneto skrbi. Pri zabavi bo svirala vojaška godba. Več še sporočimo, občinstvo le opozarjamo na zgorajšnji naslov društva, ker socialni dtmokratje, ki imajo v tobačni tovarni kakih 40 članov, podnaslovom »Zveza tobačnih delavcev in delavk" prosjačijo po Ljubljani. Ta peščica socialnih demokratov priredi 21. januarja ples v k a z i n i. Pre pričani smo, da bo občinstvo šlo na roke le »Podpornemu društvu tobačnih delavcev in delavk ker je to društvo zastopnik tobačnega de lavstva v Ljubljani in ker ima tudi blago nalogo, podpirati svoje obolele člane.
Predavanje »Slov. kršč. socialne zveze" V torek, dne 3. prosinca, zvečer bo preda val v »Zvezinih" prostorih v Šclenburgovih ulicah štev. 6, II. nadstropje, g. kand. iur Lovro Pogačnik, predsednik slov, katol akad. društva »Zarja" v Gradcu. Na slov predavanju : »Moderna veda in delavska samopomoč" Začetek 8
do je
Rešili ogromna.
— Iz Selške doline nam poročajo: Razstava ptičev bode v kratkem v Železnikih, ker prav pridno lovi ptice nekdo, ki bi moral to cel6 zabranjevati. Pa tudi napredni smo v naši dolini. Neki Amerikanec in g. profesor v hribih snujeta načrte za brezžični brzojav. Imata si namreč marsikaj povedati. Ker pa je po zimi mnogo ovir, pomagati si hočeta na ta način. Postaje so že določene, prvi poizkusi so se že vršili.
Ali ste že pouovili naročnino na »Slovenca" ? Blagovolite jo ponoviti takoj, (la se Vam list redno pošilja. Pridobivajte »Slovencu" novih naročnikov!
Tedenski pregled.
V Mariboru je bil 27. decembra slovenski zaupni shod. Navzočih je bilo okrog 600 slovenskih mož. Postopanje slovenskih poslancev se je popolnoma odobrile. — Španski kralj se bo zaročil z vojvodinjo Marijo Meklenburško. — Ruski car je senatu podal načrt za izpopolnitev državnega reda. Načrt obljublja več odredb, ki bodo pospeševale razvoj časopisja, varstvo delav-oev, večjo prostost mestnim upravam. —
samopomoč točno ob '/118 uri zvečer.
Ljubljanski obeinsiti svet bo imel iz redno sejo v soboto dne 31. decembra 1904 ob štirih popoldne v mestnej dvo rani Naznanila predsedstva Čitanje in odobrenje zapis nika zadnje seje. Personal nega in pravnega odseka: županovem dopisu glede premembe neka terih paragrafov pravil in izvrševalnih do ločeb k pravilom mestne hranilnice ljubljan ske; o mestnega magistrata dopisu glede del nega povračila troškov v smislu 2. odstavka § 8 stavbnega redu za napravo ulic na bivšem del Cottovkinem posestvu. Finančnega odseka: o proračunu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1905; o prošnji slovenskega trgovskega društva »Merkur" za prispevek; o prošnji .Drušiva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani za prispevek; o prošnji Gizele Glauber pl. Polčeve za privolilo bremen proste izločitve mestnej občini prodanih in s 3%uim državnim posojilom obremenjenih parcel od njene hišne posesti ob Vegovih ulicah; o proračunu mestnega zaklada za leto 1905. Stavbnega odseka: o ponudbah za mestno vožnjo v troletju 1903-1907. o prošnji Josipa Flereta za dovolitev razdelitve njego
vih zemljišč ob Domebranskej cesti na sta-višča; o Hugona Ihla ponudbi glede regulacije Slrmškorih ulic ob posestvu njegovega tasta Henrika Korna. Šolskega odseka poročilo o prošnji mestne otroške vrtnarice Sofije Grumove za priznanje I. službeno starostne doklade. D irektor-ja mestne elektrarne: o računskem sklepu mestne elektrarne za 1. 1903; o proračunu mestne elektrarne za leto 1905. Odseka za regulacijo mesta poročilo o ponudbi Jurij Auerjevih dedičev glede prodaje ledenice v javnem na-
sadu ob Vegovih ulicah. Direktorja mestnega užitninskega zakupa poročilo o proračunu potrebščin tega zakupa za leto 1905. Personalnega inpravnega odseka poročilo o neki disciplinarni zadevi.
Lepa dvanajstorica. Pred par leti sta bila na Dunaju dva moža, takozvana »Chil-fenec". To ime pomeni v pustolovskem iz razu »hudodelce" ki pri menjavi denarja ljudi ogoljufajo. Eden od njih je hodil po navadi zvečer, v kako prodajalno in zahteval n. pr. kos mile, ali škatljico žvepienk in plačal z bankovcem. Medtem ko je trgovec bankovec menjeval, je pnhitel pustolovcev tovariš v prodajalno in hitro zahteval koj jednacega. Komaj je pa ta dotično stvar dobil, je prvi zopet nekaj zahteval, kakor da bi bil prej pozabil. Preden je pa trgovec zahtevano reč prinesel, je bil bankovec že v pustolovskem žepu, nc da bi bil trgovec kaj opazil, temveč odštel mu je preostanek, kojega je pustolovec seveda spravil in odšel. Na ta način sta si ta dva moža toliko prisvojila, da sta, kakor že omenjeno, živela po par letih v »pokoju". Ker sta ta dva želela tudi drugim dobro, sta svojo tajnost izdala svojim prijateljem Prigoljufali so si ti ljudje tisočake. Sedaj sedi 12 teh pustolovcev, razun par glavnih, v zaporih na Dunaju. Ker so se pred par leti godili jednaki slučaji tudi v Ljubljani, se prizadeti krogi opozarjajo, naj si ogledajo slike, ki so na razpolago pri mestni policiji.
Društva v Ljubijani. Ljubljana je štela letos 192 politicnin in nepolitičnih društev — za 17 več kot v preteklem letu. Od teh je bilo 149 slovenskin ter 43 nemških oziroma internacionalnih. Delovalo jih je pa 182, 10 pa ne.
Žrebanje ljubljanskih srečk. Prihodnji ponedeljek vršilo se bode v prostorih mestne blagajne 40. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Izžrebalo se bo sedaj prvič 600 številk. Dosedaj seje pri vsakem žrebanju dvignilo le 315 številk. Pričetek javnemu žreDanju ob 9. uri zjutraj.
Umrla je nadučitelju g. Crnagoju dveletna hčerka Nada. — V bolnici je umrla Marija F a i g e 1.
Stavišča na prodaj. Mestna občina ljubljanska proda k Podturnskemu gradu spa-dajočih četvero stavišč nasproti Ogorelčevi in Špalekovi vili v obsegu 1072 m1, 1068 m1, 1094 m* in 1076 m1, štirijaški meter po 1 0 K ; ob Bleiweisovi cesti poleg "VVettacbove vile ležeče stavišče v obsegu 1532 32 m' pa štirjaški meter po 1 2 K.
Samoumor? Tobačna delavka Suha-d o 1 n i k je pisala svojemu možu, naj ji oprosti, ker gre v Ljubljanico. V pismu pravi, da se jo je po krivem obdolžilo ne kega poneverjenja. Danes popoldne so Suha-dolnikovo s čolnom iskali po Ljubljanici.
Tatvine. Predvčerajšnjim je bila častniškemu slugi Ambrožu Maiy-ju ukradena iz hleva v Subicevih ulicah št. 3 srebrna cilinder ura z dvema krovoma, vredna 14 kron. Tat mu je odnesel tudi nekaj denarja. — Realcu Evgenu Holdu je pa bil včeraj ukraden na Trnovskem „kernu" siv površnik z zeleno podlogo in temnorjavim baižunastim ovratnikom, vreden 50 kron.
Pleskarji in subni slikarji. Včeraj se je vršil občni zbor zadruge sobnih slikarjev pleskarjev. Sklenjeno je bilo revidirati knjige dosedanjega načelnika F. Baraga, ker se je v blagajni pokazal nedostateis Začasno bo vodil posle zadruge podnačelnik g. Eb e r 1, Navzoči so izrekli g. Fr Baragu nezaupnico.
Zabavni večer prirede ključarji električne cestne železnice na Silvestrov večer v kavarni »Pri malem slonu" v Vodmatu v korist podpornemu zakladu. Spored: Petje, godba, prosta zabava, tombola. Vstopnina prosta. Začetek ob 8. uri zvečer.
Služkinja tatica. Gostilničar Peter Stepic v Gradišču št. 7 je imel tako pošteno služkinjo, ki je imela navado, da je spravljala denar, ki bi ga imela dajati mesarju v svoj žep in ga tako osleparila za 14 kron, potem pa pobegnila, popustivši pri Stepicu po-selsko knjigo. Manjka tudi nekaj perila.
Za razširjenje deželne brambovske vojašnice so stavbna in obrtniška dela razpisana. Oferti za posamezna dela so vložiti pri deželnem odboru. Spomladi prično s kopanjem tal.
Musica saera. V nedeljo 1. jan. 1905 v stolni cerkvi pontifikalna maša ob 10. uri: Inštrumentalno mašo v D-dur zložil Karol Kempter, graduale »Viderunt" Zdenko Skuhersky (z verzoma od A F. Ofertorium Tui sunt coeli, zl. Jožef Haydn.
V	stolnici se je pri bužični polnočni maši neki tukajšni vojak jako nespodobno vedel in zelo motil druge vernike; na opomine nekega lajtka se ni oziral. Po končanem opravilu so ga nekateri svetni gospodje izročili dvema vojakoma, ki sta prišla mimo, a posrečilo se mu je uiti.
V	JoiefiMu na Poljanski cesti štev. 20 bode božicnica z živimi podobami (spevoigra Abtova) dne 1. in 6 jan Ob pol 6. uri
zvečer. Vstopnina 40 vin. Čisti dohodek je namenjen zavodu.
l{azne stvari. Najnovejše od raznih strani.
Velika insolvenca. Banka »Bratje Rocca" v Chiavari je prišla v kon-kurz. Pasiva znašajo 25 milijonov lir — Ženski vojni dopisnik. Naru-sko-japonskem bojišču se mudi Rosamunda Hart, ki poroča za neki amerikanski list.— O k u h a r j u a n g 1 e š k e g a kralja poročajo, da ima večjo plačo, nego kak angleški admiral ali kak angleški škof. — Suša v Zedinjenih državah je Aelikanska. Več rek je posušenih, na tisoče živine je poginilo. — Zdravnikovo darilo za Božič. Ugledni zdravnik dr. Liftle v Glens Falls, država New York, je poslal za Božič tisoč svojim pacientom vsakemu srebrno žlico, na kateri je bilo zapisano: »Darujem bolniku, ki je preživel moje zdravljenje!" Ti darovi so bili vredni 10.000 kron. — Pivo na Dunaju so radi naklade na pivo gostilničarji podražili za 2 h pri kozarcu. — Samoumor dijaka. Realec, o katerem smo poročali, da je streljal v Lvovu na svojega profesorja in ga ustrelil, se je sedaj tudi samega sebe ustrelil. — Kitajske žene zazidajo Kitajci, kadar se bližajo v Mandžuriji kaki kitajski vasi vojaški oddelki. Cesto ne pridejo tako ženske več tednov na zrak. — Banko, ki bo poslovala samo ponoči, so ustanovili v New Yorku.
(»Marijina družba na Brezni c i") priredi božično veselico na Novo leto, dne 1. jan. 1905 v družbeni dvorani »Stare šole". Spored: 1. »Proti domu". Dramatična slika. Spisal Silvin Sardenko. 2. ,S v. Než a". Igrokaz v dveh dejanjih. 3 Po predstavi zapojo igralke „IV. Venček narodnih pesmi", Fr. Ferjančič. Začetek ob pol 6. uri zvečer.
felefonsKa ln brzojavn* poročila.
Dunaj, 31. decembra. O ministrski krizi danes še ni odločitve. Cuje se, da postane ministrski predsednik eden dosedanjih ministrov. Največ upanja ima poljedelski minister Buquoy, tudi o Hartlu in Witteku se govori. Po konferenci z Goluchowskim je imel včeraj dr. Kramar enourni pogovor z naučnim ministrom, nakar je bil Golu-chowski dalje časa pri cesarju.
Dunaj, 31. decembra. Tukajšnji listi poročajo, da so v Belgradu odkrili častniško zaroto, ki je imela namen umoriti one častnike, ki so sodelovali pri umoru kralja Aleksandra. Radi tega je Veličkovič pobegnil in radi tega se z največjo strogostjo postopa proti opozicijonalnim listom Pošta ne pusti pošiljati opozicijonalnih časopisov na deželo. Pisma se na pošti odpirajo.
Trst, 31. dec. Zadnji čas je magistrat sprejemal slovenske vloge za domovinsko pravico, a jih je reševal italijanski. Sedaj je pričel vračati vse slovenske vloge, češ, da niso pisane italijanski. Sedaj se bo videlo, kako zna braniti vlada svojo avtoriteto, ker je nedavno določila, da mora magistrat slovenske vloge tudi slovenski reševati.
Budimpeita, 31. decembra. Razne opozicijske stranke izjavljajo, da se ne bodo združile v eno stranko.
Inomost, 31. dec. Včeraj je med predstavo v mestnem gledališču pričelo goreti. Nastala je panika. Ognjegasci so pomirili občinstvo.
Demisij a Ktfrberjeva sprejeta. — Gautsch novi ministrski predsednik.
Dunaj, 31. dec. Jutrišnja uradna »Wien. Ztg." priobči, da je demisijo Korberjevo cesar sprejel ter da je baronu Gautschu sedanjemu predsedniku najvišjega račun, dvora pooblastil s sestavo novega ministrstva.
Dunaj 31. decem. Izvzemši Kotberja ostanejo vsi dosedanji ministri za sedaj v službi, ni pa izključeno, da se s časoma kabinet rekonstruira in da pozneje nastopi parlamentarično ministrstvo. Gautsch je sedaj drugič ministrski predsednik Prvič je prevzel ministrsko predsedništvo po padcu Badenija in raz-' veljavil češke jezikovne naredbe
Dunaj, 31. decembra. Iz raznih krajev države poročajo o velikih viharjih, ki so povzročili mnogo nesreč.
Parla, 31. dec. Vest, da bo preti Maroku poslano brodovje se demontira. Čuje se, daje sultan pripravljen zopet iti na roko Evropejcem. Francoska misija proti Fezu se nadaljuje.
Belgrad, 31. dec. Na tukajšnjem kolodvoru sta se sešla kralj Peter in knez Ferdinand.
Berolin, 31. dec Ko se je cesarica peljala po Potsdamski cesti je hlapec Lovrenc Schmidt s svojim težkim vozom hotel zape Ijati naravnost v njen voz. Preklinjal je cesarico. Hlapec je aretiran
Berolin 31. dec. Vest, da je Taponska prosila Kitajsko naj zasede južno Mandžurijo, ker Japonska svoje ondotne vojaške posadke rabi za vojsko, je vzbudila tu mnogo pozornosti. Kršenje nevtralitete po Kitajski, vlasti ne bodo mirno gledale.
London 31. dec. Pri Port Arturju so Japonci nadaljevali obstreljevanje notranjih del Sangtušan utrdbe. Japonci se priprav ljajo, da v par dneh prično generalni naskok.
Visoka odlika je doletela svetovno znano tvrdko Singer & Co., akc. družbo za šivalne stroje, katere zaloga se nahaja v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4, z naročilom, da sme za hanoveransko kraljico v Gmun-den dobaviti svoj priznano najboljši fa brikat.
Isborno domače sredstvo. Opozarjamo na inserat „Herbabnyev p o d -fosfornati kisli apnene-že-lezni sirup" v današnji številki našega lista. Ta preparat je že 35 let v rabi, je zdravniško preizkušen in priporočen kot pravi sirup. Deluje izborno proti ka~ šlju in razločuje slezo, množi tek in pospešuje prebavo; koristen je tudi za tvorbo krvi in kosti, ker vsebuje železo in tosfornato apnene soli.	2—2
2143
I2java.
Že dva meseca napada »Gorenjec" na najpod-lejši način našega č. g. župnika F ran Pokorna, ga blati, obrekuje, podtika mu vse mogoče, zavija in smeši vse njegovo delovanje, tako, da se mora tako počet)e že gabiti vsakemu treznomislečemu človei u. Ne privošči mu niti človeškega imena več, samo zato, da bi ga ob veljavo spravil. Trn v peti mu je tudi gdč. učiteljica, najbrže zato, ker je uzornega živbenja in se ne briga za drugo, nego za svoj poklic. Nesramni dopisun je pa celo tako preJrzen, da je začel kar v imenu vseh faranov nastopati proti g. župniku in sumničiti gdč. učiteljico, kakor da bi se s to divjo gonjo proti obema strinjali z umazanim dopisunom vsi farani.
Takemu nesramnemu pisarjenju in napadom na uzglednega g. župnika mi zdolej podpisani kar najodločneje oporekamo, dobro vedoč, da podli grdun hoče s tem doseči, da bi svet mislil, da smo Bes-ničani res tako globoko padli, da ne znamo več ceniti zaslug g. župnika za naš kraj in ne upoštevati delovanja gdč. učiteljice v blagor naših otrok. Vsa javna poslopja v fari so le po njegovem trudu dospela v dober stan, za kar mu gre vsa čast, kakor tudi. da je zatrl kar največ mogoče s svojimi izbor-nimi pridigami razuzdanost v fari Kar pa še s po-sobno hvaležnostjo povdarjamo, je ustanovitev in ureditev naše fare, nad katero smo pred njim že obupali, da bi jo kdaj dobili na tak za nas ugoden način, kakor nam jo je on pridobil. Zato ga spoštujemo kot moža in gorečega, vzornega duhovnika, našega dobrotnika ter mu izražamo svoje popolno zaupanje, če tudi ga zaničuje kak Gorenjčev pod-repnik in nesramni dopisun, ki nima niti pičice pokazati, kaj je storil v blagor naše fare, v kateri g. župnik že 11. leto tako uspešno deluje, da le Boga prosimo, da bi še dolgo ostal med nami.
Ravno tako naj pa tudi gdč. učiteljica neustrašeno deluje v svojem poklicu za blagor naše mladine, ki ni bila še nikdar poprej tako lepo vzgo-jevana nam v veselje, kakor sedaj.
V Besnici, 8. dec. 1905.
Sledi 61 podpisov, faranov posestnikov. Podpisi zo v našem uredništvu na razpolago.
Vsaka rodbina
naj M t »Toj prid rabil* le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primas Tiak-iujt karal pijail.

Zahvala.
Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti naje iskreno ljubljene sestre, svukinje, tete in netjakinje, gospodične
Ivane Knez
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage rajnice k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo. Istotako se zahvaljujemo vsem darovalcem prelepih vencev.
Requiem bode v četrtek, dne 5. ja-nuvsrja 1905 ob 9. uri dopoldne v cerkvi sv. Janeza Krstnika (Trnovo) in v četrtek, dne 19. januvarja 1905 ob 10. uri dopoldne pri Frančiškanih v cerkvi Marijinega oznanenja.	2204
V Ljubljani, dne 30. dec. I904.
Žalujoči ostali.
Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki E^™
sm v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro suSž ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši in ne provzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. L)ob6 se po tovarnišk i ceni pri tvnki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	9 11-8
Veselo novo leto
vošči vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem ter ijre^a iskreno zahvalo slavnim dru-ftvom iz JLjubljane in $ijk<*Za priredbo veselic, eenjenim gostom iz Zjubljane in	za obisk poletne restavracije ter Sploh vsem gostom, proseč jih nadaljne naklonjenosti.
2 odlllnim spoštovanjem
2164 1—1
K ZrbeiniK ^g
restavrater.
Vsem častltlm obiskovalcem najine kavarne, kakor u di vsem znancem in prijateljem v Ljubljani in na deželi želiva	2167 1-1
veselo in srečno
novo leto
proseč jih nadaljne naklonjenosti tudi v novem letu.
Fran in Marija Krapež.
Veselo novo leto
želim vsem svojim prečastitim odjemalcem in se še nadalje toplo priporočam	2169 1 — 1
z odličnim spoštovanjem
Ivan Komatič
zaloga kmetijskih in poljedelskih strojev v Ljubljani v hiši Dunajske šrango na dvorišču.
Najbo[je za zobe.
Vsem svojim cenjenim naro-čevalcem, posebej še prečastiti duhovščini in gg. bogoslovcem vošči
veselo novo leto
in se priporoča v nadaljna obilna naročila
velespoštovanjem
Avgust JVIate,
2205 čevljarski mojster.
*
Srečno
novo leto!
Selim vsem prečastitim in velece-nfenim naročnikom mojim, ter prijateljem in znancem; in se nadalje najtoplejše priporočam v nadaljno cenjeno naklonjenost.
S popolnim spoštovanjem udani
2203 1-1 Simon )uvan,
krojač,
v £ent. Vidu nad jLjubljano,
+
Vsem odjemalcem in nairoč« nikom želi	2200 1-1 i
Veselo novo leto!
I Restavracija ,pri levu4.

Vsem svojim cenj. gostom, prijateljem in znacem voščiva podpisana
I
?
Velespoštovanjem
Valentin in Antonija Mrak.
22011—1*
............. o »
...........s Srečno 111
veselo novo leto!

franc čuden,
Prečastiti duhovščini in cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem vošči
Veselo $$ no vo leto
ter se priporoča v blagohotna naročila. 2206 Spoštovanjem
AndPej f^ovšek,
kipar in izdelovatelj altarjev.
Veselo novo leto
vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem in se najuljudneje priporoča v nadaljna obilna naročila.	2202 1—1
Velespoštovanjem
Josip Stupica, jermenar
Kolodvorske ulice 24.
Srečno in veselo
novo leto
2165 1-1 želita
Jakob Zalaznik
111 njegova soproga. __j>
Vsem častitim gostom želi
srečno novo leto
1905
2170 1—1
Fr. Krvarič
Kavarna ,,Austrija"
Srečno in veselo novo leto
-h	Šali vsem svojim iastitim naročnikom,
I	znancem in prijateljem, zahvaljujoč
1-1	se za dosedaj obilo izkazano za-
S	upanje in priporočujoč se i nadalj-
fj	njemu zaupanju
Velespoštovanjem
?r. sjreskvar,
knjigov. mojster.
Prav srečno zdravo novo leto
želim preč. duhovščini, cenjenim naročnikom ter vsem znancem in prijateljem zahvaljujoč se na naklonjenosti in proseč nadaljne dobrohotnosti. Velespoštovanjem
Alojzij Večaj,
pečar, Ljubljana, Opekarska cesta 9.
wfwwwwwwm
zdravo, sroeno
nova leto!
jleti vfcm č. goltom, prijateljem in jnancem
rodbina
2192 1=1 tfehčeva.
Vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem izrekam tem potom
uc^clc 2168 1-1
neuo lete!
s odličnim spoštovanjem
NlilKc l^rapcl
ur ar
Jurčičev trg št. 3, Ljubljana.

---1
Vsem p. n. ljubim gostom, prijateljem in znancem želita podpisana
srečno in veselo
novo leto!
ter se priporočata za nadaljni obisk hotela in restavracije	2166 1—1
„Lloyd".
Josipina in Kar. počivaunlk.
luan l\regar
izdelcuatelj ccrl^ucp. crcdja in pc$cde v Ljubljaoi,
2197 1-1
Srečrto
NOVO LETO!
želim vsem svojim cenjenim odjemalcem ter mno-- gokrat „Na svidenje" ! -
Vendelin I. J. Stare,
trgovina, Ribnica.
Sprejme se takoj
en učenec
21631-
pclioosk0 Jt. 15 m manufakturno trgovino v Ljubljani
J	— ------- Tisti uiora biti pod nadzorstvom svojih starsev.
Učenca
v trgovino z mešanim blagom, kateri je priden in pošten in ima veselje do trgovine sprejme
ucšei in želi u^em cenjeni«) ^ucjiit) oarcčoikem, pc5ebnc preč. du^cu^čioij cerl^enim
r-" ■	~~■ ■ v ...... a ^ a
debretnike«), ter U5err) pri- Gfta
jateljem io znaoeem
srečno in veselo novo leto
= Jakob Dereani -
Kje, pove upravništvo. 2194 3-1 j v Žužemberku, kamor naj se ponudbe po-tgssg&frgafl^^-----
šiljajo.
2198 3-1

Srečno novo leto
zal^ualjujcč se obenem za dc^edaojc naklonjenost in ^ zaopaoje in predeč, da se ma iste ekrani tudi u pri-bedoje.
P
vošči preč. duhovščini, vsem prijateljem in znancem S
Leopold Tratnik, pasar. KTJ
2195 1 1

MS
Veselo novo leto
^ 1905
vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se priporoča nadaljni naklonjenosti	2175 1-1
velespoštovanjem
I. Ban
sedlar, Dunajska cesta.


Hotel Ilirija
Fric Novak
hotel, kavarna, restavracija Ljubljana, Kolodvorske
ulice
vošči vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem
veselo, srečno novo leto.
2172 1—1
Veselo, srečno novo leto 1905
želi vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem zahvaljujoč jih za doslej obilo izkazano naklonjenost velespoštovanjem
M. Lmberger
restavracija „pri Lipi". r~-—»
Vsem prijateljem in znancem „ želita	-
srečno in veselo i novo leto 1905
Alojzij in Marija Rasberger restavracija sv. Petra nasip štev. 37.
I
1
Vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem želim 2196
veselo in srečno
MOVO LETO!
Rodbina Pollak.
i
i
Vsem svojim odjemalcem želi

4
HI
0K
veselo novo leto 1 i
L>\
proseč jih i nadaljne naklonjenosti	2174 1-1 z vsem spoštovanjem
Julija Štor
trgovina čevljev, Slonove ul.
BMf •K«
< <
«6 <
Globoko znižana inventurna cena
pod katero se jopice, paletoti, krila, zimske in športne suknje, haveloki, obleke, kožuhi za v mestu in na potovanju prodajajo 50% ceneje pod lastno ceno.
Prosim p. n. občinstvo za prav številen obisk in beležim velespoštovanjem
O. Bernafovič
2156 3-2	Angleško skladišče oblek v Ljubljani.
Srečno
novo leto!
Vsem svojim cenjenim naročnikom želi
To s. Sojina,
krojaški mojster
— $elenburgove ulice itev, 5. —
ter se priporoča tudi nadalje 3 solidnim in reelnim delom. 2180 l—l
| Restavracija in kavarna ,pri Zajcu' |
(oa Tog. Rimske, Bleiweisove in Tržaške ceste.)
Vsem cenjenim gostom in odjemalcem, kakor vsem prijateljem in znan-- cem želim -
srečno in veselo
novo leto!
Proseč tudi za nadaljno blagonaklonjenost Z vsem spoštovanjem
Avguštin Zajec,
2191 1 — 1 restavrater in kavamar.
Srečno
novo leto!
želim vsem mojim gostom in -sosedom. -
Spoštovanjem
Fran Debelak,
21Č2 1—1 gostilničar.
Srečno novo leto!
1 9 0 5
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, priporočujoč in zahvaljujoč se na na-—— klonjenost. ———
Velespoštovanjem
O. Bernatovič
Angl. skladišče oblek.
2173 1-1
Prodajalka
z dobrimi izpričevali se sprejme
v trgovino na deželi.
One, ki so zmožne samostojno voditi prodajalno, imajo prednost.
Ponudbe sprejema upravništvo ^Slovenca".
21R9 3—1

/ v • - 'f	O/K-C/v*

Vsem p. n. naročnikom, odjemalcem in gostom ter prijateljem in znancem voščiva
srečno in vesel©

2178 2—1 ilili
IK i"
<t/.<T A
\v/. vvA .VV>.\V>
l\W. \W. \W.	\W. NV/,
novo leto!
Alojzij in Ana Zajec
vinotržec
Spodnja Šiška.
Posestvo
20 minut od Celja, v ravnini s hišo in gospodarskimi poslopji, 6'/« oralov skupaj ležečih travnikov ln njiv I. razreda z 1500 sadežev hmelja
se proda
za 4200 gld.
Vpraša se pod »Posestvo" poste restante 2160 3—1	Celje.
iiaiaaiažamttžauaaiaaaauaaua
Oklic.
Dne 19. januarija 1905 ob 9. uri dopoldne se bode potom dražbe ter proti takojšnemu gotovemu plačilu v grajščini Raka pri Krškem
prodajalo
— 35 glav lepe goveje živine, med tem 6 volov, 1 bik, 10 krav, 7 telie po 2 leti stare, 3 junei, nekaj telet ter pat* konj.
Razun tega se bode prodalo
gospodarsko orodje,
2 kočiji, sanke i. dir. nekaj čistil« nie za žito, razne stroje, več eentov sena in poljskih pridel«
kov ter , 2i58 5_i
50 hI. jabolčnika.
Kupci se prijazno vabijo.
Učiteljica v pokoju fpE3£r
2159 l—i ljudske šole in tudi ženska ro^na dela. Naslov se izve pri upravništu „Slovenca". Uitliiiitlililitiiiiti!;;^""";"*"!"?;"}
Hotel Balkan Trst
(Narodni dom)
želi vsem svojim p. n. gostom	2183 l-i
^t^ž veselo novo leto
ter se istim, posebno pa Slovencem iz Kranjske tem potom najsrčnejše zahvaljuje za mu izkazano zaupanje, s katerim so njega in ob enem tako važno podjetje »Narodni Dom" podpirali.
Fran in Ivana Dolničar.
Podpisana tvrdka si dovoljuje svojim p. n. odjemalcem ob nastopu novega leta izraziti svoja najudanejša	2191 1—1
v v • f
— voščila	—
sc zahvalja obenem za doslej jej v tako obilni meri izkazano zaupanje in prosi, da se ji isto ohrani tudi v prihodnjem letu.
Velespoštovanjem
hnta Fhprl tovarna barv, lakov in firnežev, napisna Ul cllcl LUcI 1, slikarja, stavbena in pohištvena pleskarja.
prodaja koljerjev.
300 kom. kožuhovinastih v vseh barvah a.....K l-—
200 „	„	v črnih in rjavili barvah . . „ 2 —
150 „	„	v dolgih, črnih, rjavih, sivih
barvah......... 4-—
110 „	„	prav lepih v vseli barvah . „ 6-—
90 „	„	prav modernih po ... . „ 8'—
265 kom. Nutria, bibrovine, sealskina, perzij. skungov, vsak komad za polovično lastno ceno. — Vsak muf 2 K.
0. Bernatovič
2178 3—2
Angleško skladišče oblek.
		
	Dr. Ivan Oražen	
	Wolfove ulice 12	
	ordinuje =zn	
	/opH	
	2190 3—1	
		
Veselo in srečno novo leto
voščita vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem, ter se obenem zahvaljujeta 3 a obilno doslej iskano zaupanje priporočujoča se, da se jima isto ohrani tudi v bodoče.
J^osip in Jvanfa $chrey
2176 1-1	restavracija na južnem kolodvoru.
Otroci 2193 2 1
starejši od 2 let se sprejmejo
na dobro hrano
pri neki boljši rodbini.
Več pove upravništvo .Slovenca".
1055 52—29
2132 10-5
proda se
prostovoljno na Spodnjem Štajarskem
se nahajajoča, dobro idoča čez 70 let stara
usnjcirija
z zalogo blaga vred.
K isti spadajoča poslopja so močno zidana in dobro ohranjena; krog odjemalcev je veliki; usnjarija je od železnice in pošte oddaljena 5 minut, leži pri farni cerkvi in blizo šole; z usnjarijo je tudi združena prodaja drobnega špecerijskega blaga. Naslov pove upravništvo Slovenca!
X š 6 e 111
za deželo izurjeno in pošteno
fr\ kuharico
do 25 let staro, da bode tudi druga primerna« dela opravljala. Mesečna plača lč do 20 K.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo -Slovenca".	2161 7-2
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WElBLi
J. Spreitzernja naslednik Li ju bij Sina, Slomškove uliee št. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žiSno omflež^e na stuoj, obhajilne mize, ognaje na minodvonu, obmejno ompežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne kflže, Štedilnike, strelovode, železna okna, železne stre&ne stole itd.
Specijaliteta: vaijiSm zastoni in soinSne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.
® ir Pijte w
Klauerjev
najzdravejši Yseh likerjev.
6141 50 1I9
635 52 40
Samo 6 dni 1
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe«
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko,
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 18
v novi hiši »Kmetske posojilnice«, na p oti znane gostilne pri .Figovcu«.
Naznanilo.
V gostilni Alojzija Zajec na Rimski cesti št. 4 se toči od danes naprej izborni hrvaški pelinkovec (Wer-mouth).
Istotam se toči tudi pristno in najboljše dolenjsko vino iz Gadove peči. 2133 2-2
Klobuke, cilindre,
8 čepice ®
in raznovrstno f
perilo • v
za gospode
priporoča
G. Čadež.
2115 5—4
Patent
§kr
t-:..
Hatsehek
ternit
(zakonito zajamčeno oznamenilo za iiHlietšttii cementni &l<ril|.)	l2«8 26-23
ssjsifsfEternit to™ mm HftTscH[K Naidirtrm
vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Viicklabruck	Dunaj	Budimpešta Nyerges-Uyfalu
poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. IX/1, Berggasse 11. Andrassystrasse 33. Ogrsko.	ZahtBVajta VZOTCB IR pTOSpeklS.
Glavno zastopstvo za jnžne pokrajine: Delniška družba tvornice portjant cementa VODJE v Trstn, via Geppa 2.
		
W Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarična deli.iska družba „71 K K C Bi 11" 1., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, 1, Strebelgasse 2.	jriF Pojasn.la v vseh gosp darsklh in finančnih atvareh, potem o kurznih vrednostih vseh Apekuiaotjiklh vrednostnih papirjev in vestni našteti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g avnlo 134 395
Odlikovan
zz'afo kolalno In častno diplomo
v Parizu.
m 83
4nton Presker
^nsjaft v Ljubljani, Sv. Patra cesta št. (
8« priporoča preti, duhovi: r. v izdelovanje vsakovrsten
Iz trgsžueo« in solidnega b!r,., po »Izkib oenah
Opozarja aa veliko svo;.. zalogo
= szgntnvljene oble* t
posebno na iiaveloke v na
wčl i izberi po najnižjih cen? I
(»PMltelJ oulforni !T8trli»8n»B draitn i(il«iDi|tlb nradnli
Tisoče zahval-
nih pisem iz vseh delov sveta dobiva pojasnilna in poučna knjiga kot domači svetovalec lekarnarja A. Thierry - Ja balzama in oentlfol. mazila kol nenadomestnem sredstvu Ta knjižica se pošilja poštnine prosto proti 35 v. (tudi v znamkah). Naročevalci balzama dobč knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic balzama stane 5 kron. 60 malih ali 30 dvojnih steklenic K 15.— franko z zabojem vred itd. 2 lončka centifolj. mazila franko z zabojem _ K£360. Prosimjnasloviti na
lekarnar A. THIERRY v Pregradi
pri Rogaški - Slatini. __
Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsko zasledujem. 1856 62—9

Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
I ln - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 140
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
1'ri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-ljah z našo zaščitno znamko „Si< ro" iz Richterjeve lekarne, potem >e jc gotovo prejel originalni izdelek.
richterjeva lekahna
k ,.zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nov... _/>M«rno razpošiljanje.

t*—*,?"-//"-/"
r«
Ilaa lOU—52
Zahtevajte
orssplaCno m franke.
®oj ilastrovani cenik j •/«■■ ko - 00 podobami
ur„ zlatega o s p* ornega blaga m godbenih reci
Hanns Konrad
toiarna ia ure In Izroina trgoiiiu Most it. 955, Ceiko
r*«« um«, alk remontolr - ura a »Idro, « •
•l»t*m Bonkopf paU»t i trprtnem futralu	ffl(1 O TA
I« JalMOTCKa anaja • *ltg. reriUto la alk-	&lu« L JU*
U* rrlr«ikoai, komad —————	———
UUAlUi	IA*W»mil » »i■•*-«'0.1 -**«'/»>
i
Vedno najnovejši
gramofoni
Kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le ari zastopniku nemške akcijsko drujbe ja gramofone
Rudolfu UOeber,
urarju v Itubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne ..Evropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obrata.
Start oloile s• jamenjafo

vmmmmmm
Pozor! Bolnemu zdravje I
Pozor! Slabemu moč!
Pakraške kapljice in Slavonska biljevina sta danes , dva najbolj priljubljena ljudska leka, ker delujejo gotovo z najboljšim uspehom, ter si tako pridobivajo sloves po vseh delih sveta.
Pab-filčlr^	• delujejo proti vsem bo-
rdK1	KapiJICC . leznim želodca in črev, od-
stranjujejo krče, bolečine v želodcu, preganjajo vetrove in čistijo * kri. pospešujejo prebav6, odganjanjo male in velike gliste, odpravljajo mrzlico in vse od te izhajajoče bolezni. Lečijo dalje vse bolezni na jetrih in slezah. Najboljše sredstvo proti bolezni maternice in madrona, vsled česar ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
Naroči naj jih vsakdo pod naslovom : Peter Jurišič, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija. Denar naj se pošlje naprej ali s povzetjem. Cena je sledeča in sicer franko na vsako pošto: 12 steklenic (1 tucat ) 5.— K 24 „ (2 tucata) 8'60 „ Manj kot 12 36 „ (3 tucati) 12-40 „ steklenic se 48 ,. (4 tucati) 16'— „ ne pošilja. 60 „ (5 tucatov) 18 — Ui» n	hili^vinil se rabi z uPrav sijajnim in najbo\jšim uspehom proti
oia. V UllMva UllJC V 1UO. zastarelemu kašlju, bolesti v prsih, prehlajenju, hripa-vosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, zbadanju, kataru, odstranjuje goste sline in deluje izvrstno pri vseh tudi najstarejših boleznih v prsih in na pljučih.
Cena je naslednja franko na vsako pošto:	1943 10-7
2 izvozni steklenici 3'40 K 4 „	.	5-80 „
6 „ , 8-20 , Manj kot dve steklenici se ne pošilja. Denar naj se pošlje naprej ali se pa povzame. Prosim, da se naročuje samo in izrecno le pri meni pod naslovom:
Peter Jurišič, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija*
Vidmanič kaže seljanom moc „i'oKra ških kapljic in Slavonske hiljevine.'
fi|
Ernest Hammerschmidte nasledniki);
Madile, Wutscher & Ki,
-trgovina železnin in kovin-
Ljubljana, Valvasorjev trg štev. 6.
Velika zaloga
'jsa®
i
t ji

J
-	■■- " ". •.:.. •.: -'v.'-'-'	.
ta;« exat mmmmsasaaranmmmBaKoesm i
litskt ip
■ ^^istrovane -adruea z neomejenim poroštvena
^TlUtli IUI) * U i ubljani - V lastni filŠl |
fin ftnuiajnkl cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovi!) ulic
obrestuje hranilot vloge po
23 104 103
41
oi 2 |0
bre?. idbitka rentnega davka, katerega posojilnica, satua vložnifc»
plačuje.
^ Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
i
v;
Hranilne vloge sprejemajo se tudi pr. pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske J/ r f) i r jlir-jn posojilnice znaša	»	4"'
hran- K 5,089.883-14. Dp= K 23,806*306*40. ssr K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. —Telefon št. 185
V
OGLASI
MEW
^ " niuta
- Y0RK in LONDOF
nista prizanašala niti evropski ci lini ter je velika tovarna srebrnlr.. prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgoi proti majhnemu plačilu delavnih moč Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pi šiljam torej vsakomur sledeče predme' le proti temu, da se mi povrne
jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih B*
Žev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vlile i
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni« {lic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavni: {lic;
i kom. amar. pat. srebrna zalemai nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemat nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla iašlč za po« klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnIKo« i kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. slpalnlce za Sladkftt
42 komadov skupaj samo jld. 6"60
Vseh teh 42 predmetov je popre stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit' po tej minimalni ceni jld. 6"€0. Am« ričansko pat. srebro je znano, je sko« in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantuje. \ najboljši dokaz, da leta inserat ne t» melji na nlkakrinl slepariji, zavessu jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bil« blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdc ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasu garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
božično in novoletno darilo.
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v
1469 31
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blagi
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ^ ~ ali če se znesek naprej vpošlje. ^ Čistilni prašek za njo 10 kr.	f
Pristno le z zraven natisnjeno varst- __ * veno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jak. tadovoljen.	Ljubljane
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolk v S pat. srebrno garnituro sem jako zadovolji
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboni Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jak' koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo B8hm, okrožni in tovarniški »rt avntk
H i i.'
S poslanim namiznim oro'jem sem zelo zidi-volje.i — Mihael Kovnftevid, ravnat pjmo n urado» pri dež vladi v Sar jevu. — Sarajevo 22. o it 19 >4
Zaradi preselitve je pod ugodnimi pogoji
naprodaj hiša
v Črnomlju na Glavnem trgu pripravna
za vsako obrt in trgovino.	2149 3-2
Natančneje pove lastnik Davorin Frančič, klobučar v Rudolfovem.
podfosfornokisli
apneni= železni sirup.
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
# prsni sirup im
je sle/, odstranjujoče in kaSelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebuvnnje in pospeSuje reililev. To za tvorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko as millmnl obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje ko ti, ker ima v sebi fosforovo upn uo sol.
Čemi eni steklenici Itei'babnyjevega apnenetfti žele/.ne^a Hlrupa K	po pofttl
40 h več za zavljitiije.
— .. ___
.S C H U T 2 - M A1 i XV? i oi
foiUUOS HEBetBWrWIE^j
2007 D 14—3
Svarilo! vSavsaS
enakim ali podobnim imenom r a z š i r j e n e, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 35 let obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „IIerl)Hbnyje» a;>iienoželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino izdelovanje in glavna razposiljatev: Dr. A. Heilmanns Apotheke Barmherzigkeit"
Wien, VII; Kaiserstrasse 73—75. Zalogi 1 skoro v vseh lekarnah.
V zalogi jc nadalje pri gg. lekarnarjih: v L j u b 1 j a n i: M. Mardetschlagcr, I. Mayr, G. Piccoli, U.pl Trnkt')czy; Beljak: L. Ass-mann,Jobst&Schneider; lireže: G. ElsSsser dediči; Celje: M. Rauschcr, O. Schvvarzl & Co; Celovec: P. Hirnbachcr vdova P. Mau-ser & I. Pichler, V. Hausers R, pl. Hillinger, I. Kometter; Črnomelj: P. 1 laika; Reka; A. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; So vodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Schicbl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, M. Ravasini, I)r. J. Sera vallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: I. Jobst; Volšperk: I. Huth. 1968 18 5
,zur
OOOOOOOOOOOOOO ( OOOOOOOOOOOOOOO (
5 mesecev na poizkušnjol
3 mesece krediti Popolno zastonj I
i enake širokoustne reklame moja svetovnoznana
i 'rdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Raz-išiljam že leta	1704 20—13
v popolno zadovoljnost
-\ojim zasebnim odjemalcem svojo pristno aa»e-r kansko, antlmagnettško, sistem
Roskopf=patent-rem. uro s sidrom št. 99
s plombo
t črnem iniit. jeklen. aH ni* kelnastem okrovu, pat. email kazališče, ur idočo, natančno repasirano s triletnim primernim jamstvom, v futeralu iz jelenine, z nikeln. verižico in privesk m za ceno £l. Si'26, 8 komadov «1 tt-r>0, ti kom gl. 12*50. [sta aru z dvojnim pokrovom gl, 8'50. Cene sistem .Jtoskepf-ure, bret plombe, kakorfiue prodajajo mali urarjl in trgovci, komad gl. 176-
Denar nazaj ! al'
zamena d ivoljeca tudi po 6 mesecih v
nepokvarjenem stanu. — Pogilja proti povzetju ali >■ se denar pošlje naprej.
Prva tovarna nr
v Mostu (Briix) št. m 1099, (CeSko.)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec, 'dlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in sre -rnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. '<<igato ilustr. ceniki z nad 6oo slikami se na za htevo pošljejo Ura tis in franka.
W W WW W W W	W
- »n »n »n »n »n <n »n »n ^
K
K *
•K K
w w W W W WW	W W W WU'U' * <n »n »o »n »n »n ^ ^
AVGUST REPIČ	$
js« ar	^
LJUBLJANA (v Trnovem)	^ izdeluje, prodaja in popravlja vsako- ^
vrstne —	S r*^
M HS>
po najnižjih cenah.
*
Kupuje in prodaja stare vinske sode.


Duhovito in
■= ukusno darilo!
vsakomur dobrodošlo, je steklenica
Rastlinskega likerja ali grcnčicc »plcrinn" rine kakovosti za okrepitev želodcal
Dobi se v steklenicah po 1, '/2 in 4 litra v »Rastlinski destilaciji „FLORIAN" tvrdka Edmund Kavčič) v Ljubljani in v drugih prodajalnah. -0t>2 (£) Pazite na ime „Florian" !
/•'•s/.V.

mm
\®B
mš
I.LKantz-a
v Ljubljani
priporoča : pristni rienl, pše-nični in mlečni kruh, pecivo h kavi, hrioche, orehove In makove roildke, vanillskl ln frled-richsdorfskl nuhor i. dr.
1051 52-31 Na dan itlrlkrat sveie pe-1.
olvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
m
iii^^iiiiHiil
v-/. <':.
»IK-/ v-*.
NV-/
^'vvv/. •/-.s .VV
mmmm^mmmmrmmmi
>0000000000000000
Najcenejša pot za zdaj!!
JED - STAR - LINE"
; f - . fipj > .:
nvčpsa
/ iww 1
00000000000000000
O	35 5 Q Pri nas Prvo ln zadnje.	Kea Star. q
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
v Ameriko
preko Antwerpna v New- York, Philadclphla.
JCS- G ld. 100 —
za železnico in barko.
Hitra in vama vožma na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št- 41, od Južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde": =
Ivan Nep. Resman. §
V imSo pi-arno pridit- za gotovo vsaj v	Q
torek dopoldne da p esto.iite pravočasno	" na barko v soboto zjutraj. NhSi parniki — Finland Kron and, Vadurland, Zeeland nzijo
do New Yorka osem dni. To ie pricito. Uljud-	sj
nost, snaga in zdrava hrana je na njih	Q
pri nas prvo in zadnje. Bed Star.	Q
O
o o o o o o o o o o o o o
Brzoparniki: ..Kalser Wllhelm II.", ,,Kronprlnz Wllhelm", ,,Kalser Wllhelm der Crosse",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo ceno
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice št. 35
1361 21	nasproti stari „TI£ler)evl gostilni.

Zdravje j<» n» j\ (m'«)*« bodisi v<>!


Kapljice sv. Marka.
Č^tli^ Kiife Te glasovite in nenadkriljive kap-
, r	ljice sv. Marka se uporabljajo
'■ ———————
■■notnmje in zunanje holeznt. «y-
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. I'rcžen<5 velike In mule gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hrlpnvostl in p ehlujeiiju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezch ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlleo in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 1414 20 19
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena "na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. I 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-— K. 5 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K.
3	ducate (36 steklenic) 11'- K. f
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
ustanovljena i. i36o. Mestna lekarna, Zagaeb, Ustanov|j
ena I. 1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.

Zdrnvje je največje hogHgr v<>!
v/
Ceno Češko
posteljno perje
5 kp novegft skuhljenega
K 9 60. botj-Sega K 12'—; belega, jako mehkega, -; kron 24 — mehkega, skub-ljenega K 30'—; kron 36'-. Postila se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali naza| vzame proti povrnitvi poštnih stroikov.
Benedikt Sachsel, Lohes 159 p. Plzen na Češkem.
skubljenega K 18 sneinobelega,
1
I
	CTJ		Cn
CV. <1» V)	B X CA -5 a	O C M >	1956 6-
<y		0	
>	0	m	O
	•G	•v	
	—	-S.	c3 C
>N	V	n t3	^
	i/l		t-
ipa	—	U3	(V
		a	
<	u	0 A	d) G d
	2	0 (A	Č/)
Navečje čudo sedanjega stoletja je ravnokar iznajdena
žepna ura -mi
slst. Roskopf-pat. s sidrom
prav dobro idoča, na minut* regul. .zelo svetlo svetefa" gld. 2*20. Ista z lepo gravlr. oklepom gld. 2 65, v črnem oklepu gl. 3'—. Nikelnaste ali pozlačene verižice priveskom ali lepim kompasom eld. --45. Ako ne ugaja, denar nazaj. Na zahtevo pošljem cenik • urah, zlatu, srebru, kina-srebru, godb. orodju, delik ur in orodju z nad 1000 podobami zastonj In franko.
F. Pamm, Krakov Avstr.
ZIELONAOASSE 3. — Ustanovlj. leta 1S52. —■
^mmMam
GGG® G®
A. Kraczmer
Ljubljana, Sv. Petra eesta 6
priporoča
popolno galogo kratkih klavirjev mlgnonov m planin
najbolj renomiranih firm po i ajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in sss stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, hbs
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrhno in zaračunavajo najcenejše.
1517 52 16
| Kamnosek J
IGNACIJ CAMERNIK
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga na grobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
izdeluje načrte in proračune.
1007 hI
loO stoto v
dobrega sena
--se proda zzzz: 2150 3-1
v preski št. 24 p- Medvode.

-7 v
Primerna darila ;i«»r za Novo leto!
Trgovina umetnin
Josip Kaplan
Zagreb, Duga ulica 9 in 12
priporoča svojo bogato zalogo raznih slik kot nabožnih, zgodovinskih in razne lovske dogodke ter pokrajinskih slik po najnižji ceni.
Velika izbera križevih potov (vseh 14 postaj) od kron 30 — do 4000 kron.
Poleg tega velika zaloga ogledal v poljubni izdelavi.
Ravnokar izišli ilustrovani ceniki se dobe zastonj in franko.
iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti.
'	1012 Patentirana v 30 državah. 62—30
^	Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz
►	vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
^ Edini izdelovatelj za Kranjsko:
i Janko Traun
l Izdelovatelj cemeutnln, Gllnce pri Ljubljani.
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
Btar nucina s®,
Jzak. zajamčeno) 1098 52-28 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-teku k Comp., Praga, Vodna ulica. - V Ljubljani naprodaj v drogueriji fl. Korbarja.
Pivovarna J. PER LE S
LJUBLJANA, Prešernove ulice
priporoča
izvrstno marčno pivo
——- v sodčkih in steklenicah. ———
Jajstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti
Fr.$
1009 52-30
tipeuc
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstva
zajamčeno pristne čehelno - voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
<o|i se dobiva v steklenicah, škatljah ln Škafih v poljubni velikosti ler poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno in pošteno postreči.
LiJU Bli Jflflfl,
?relernove (Slonove) ulice it. 7.	Perlesova hlia
1600 64-15
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovlč) Ljubljana, Mestni trg št, 10. trgovina z železnino ■ priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni
papir, vozne plahte, gumnate___
cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjcve posode domačega trpežnega = izdelka. =====
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-«** grobnih križev. «v» Postrežba točna! Cene zmerne!
Založnik zveza avstrijskih o. ko. državnih uradnikov
3000000000000000
On i v	O O
□ Prva domača = oo 0 slovenska pivovarna P®
^ G.Auerjevih dedičev |
§ Ljubljana, Wolfoye ulice 121
8 priporoča slav. občinstvu in spošt. go- I stilničarjem svoje izborno marino In | Q	na bavarski način	I
O = varjeno pivo = 1
8 Odlikovana na razstavi živil v Parizu ' z najvišjim odlikovanjem grand prix in I Q 1008 zlato kolajno.; Jjf^52-30 ,
" , Ustanovljena leta 1854.
OOOOOOOOOCOOOOI OOOOOOOOOOOOOOC
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cbsta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi
para-mentov.
o
1724 20

w
Izdeluje oele ornate
kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obha-Jllne bnrze, fitole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tud bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno eo r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudijado-voljno prevzame.

SSeS: FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31 š™
HAMBURG4MERIKA
Iz Ljubljane v =====
mr Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek iu četrtek
v tednu.	1503 52-17
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
Pariška svetovna razstava 1904: „GRAND PRI*", najvišje
odlikovanje.
na podplatu.




2051 6-4
Tovarna izdela vsak dan
C®**'	4-0.000 parov I
Edini kontrahenti: Messtorlt, Belin *V Co., Dunaj, I.
Nadrobna prodaja v vseh boljših trgovinah čevljev, gumi in modnega blaga.

vprifl 7?l!mr5l naiboIiša in najcenejša tvrdka za i!aj vetja umr^d) iiaročevanje ozir. nakupovanje *
Copieev za pleskarje, sobne slikarje,
zidarje In mizarje. LakOV, pristnih angleških, za vo
*OVf»
Emajlne prevlake, pristne, *
pos d oah po '/», V« l/» in 1 Tatjan tarjeve glazure za pode.
Eclino tipeino in najlepSo tnazilo za trd« in naehlia pode.
Voščila, štedilnega, brezbarvnega m barvastega za podo; najco« nejše in najboljšo. Rapidola, pripravnega vaako-
vratoe prevlad«. Brunolina za barvanj« naravnega lesa m pohištvu	288 70
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Suhoiifnida.
Firnoža, prirejenega iz lanenoga olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
laiamCeno trpežnega.
Gipsa, alabasterskeg« in štukaturnega.
Karbolineja, najbol|Sega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, k e ai i fi n i h, prste n i h in rudninskih
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja
v Ljubljani. =====
Yažno! z» Važno!
gospodifije, trgovce in živinorejce.
Naiboljša ln najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—24
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija jUlfOn Kane
Ljubljana, Šelenburjove ulice 3. Q
Brezplačno In poštnine prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino, optiškimi stvarmi, godbeniml avtomati itd. 9.32 52—34
Dietingerjev nasl.
Teodor Fohronbach
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, ■.i v lastni hiši.
Niki. rem. ura od P80 gld., srebrna rem -ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Izrisujejo so tudi vsa v to stroko spadajoča popravila natančno, vestno ln Jaka osne.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
++++ f+++-f ■+'4-f-f-f f-f'■f-f-f-f-f-f-f-f-f-f •-f •+
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—24 Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamoreznice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.

i**
Pri nakupovanju
— suknenega = in maniifakturnega = blaga _
se opozarja na tvrdko
HUflO IHL
v ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
196 62—48
Velika zaloga
suknenih ostankov.

;
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna In prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno 1. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
19f>6 52-7
ftumberško, belgijsko in šlezijsko platno v vseh širinah, namizni prti, servie/e, brisalke, žepni robci, šifoni in pavolnato blago.
Švicarske vezenine.
Perilo za opreme nevest
hotele in restavracije
RtS8" po izvirnih tvornimi h cenah. ^^
Jzborno blago /	Velika izbera.
Priporočam se preč. duhovščini in si P■ n. občinstvu v obilni obisk
Uelespoštovanjem
/in ton $arc, specialna trgovina
u ljubljani, Ju. Petra cesta štev. 8. 809 62_2
Prlsfn i, na deželnem kemičnem preizkuše-vališču za živila v Ljubljani preizkušeni
domači briojevec
liter 2 kroni — razpošilja v vseki množini Ivan mali v škofjiioki. 2001 10=10
Istrska vina
lastnega pridelka,
nova,
muškateljee, belo, rdeče in teran. Specijahteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov a ntonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 2053 20-7
1647 13
Novosti
^ modnega ^ svilenega blaga
Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo velijo zalogo
Novoletnih daril
in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po SESaffi3SSB5SE najnižjih cenah.
Za mnogobrojen obisk S* najuljudneje priporoča S spoštovanjem	1643 27-27
A	Jfarol tfošak, Zlatar	w
ljubljana, Prešernove ulice štev. 5,	J
3al°3*iK C. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
in
največja izbera
pri
Alojziju Persche
Pred Škofijo št. 21. Ijubljaiia
Oblastveno dovoljena
popolna razprodaja
radi opustitve trgovine
03
| J D zlatih, srebrnih, nikelnastih, je-^ klenih; dalje ur z nihalom, stenskih in budilk pod tovarniško ceno
pri
FRIDERIK HOFFMAN-u, Ljubljana, Dunajska c. 12.
pcpreuila sprejemajo Kct doslej.






Najvažnejše za sedanjost! Božična prodaja trgovine z blagom
A. Primožič, Mestni trg, Ljubljana, je otvorjena!
Kompl. obleka v kartonu že od ....	e|d i-™	nanrp)
„ bluza (bombaž, flanela) le ......8 i.44 napreJ
1 kos najfin. Aombur. bomb. platna le	* 9-00
1 tucat žepnih robcev od ...•..!!!! '	" J..36	napr
? . ».. . » n angl.batist, prej gld. 3, sedaj le	"	l.os
1 krilo iz lodna, lastni izdelek	"	Jigg
1 flanel bluza izgotovljcna od ....'.'.'.'' '	"	_-68 naDrei
1 baržunasta bluza . . ■■....„	bs naprej
1 ženska srajca od.......'.'.'.'.'''	"	_-3fi nanrpi
5000 kom. brisalk za kozarce in prah, kos ' '	"	—07 P J
2000 metrov dobre flanele, meter......'..'.'	"	—-n
Poleg tega vse vrste preprog, barSun. postelj, odej, barSu-nastega blaga kožuhov me, posteljne oprave, plaščev sa dame in Pfleto tov perilasa gospode, kravat, predpasnikov, posebno blago sa damske obleke, po Čudovito znižanih cenah, iu 0 bi-?2
Sotcl n$cbcr ®
* * * * * * * * v I{eimnil(a
W deje se u nojem.
tfdo daje pojasnila, poijve je pri uprav-niftvu »Slovenca". 2141 3-2
Zahtevajte pri nakupu
671 60-43
chicht-ovo sledilno milo

Ono je
z znamko „jelen".
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.