Prosecco DOC: vložili priziv Predsednik senata Schifani častni gost slovesnosti ob prazniku oboroženih sil in državne enotnosti v Redipulji /^15 Nagrada ZSŠDI Šport in šola: letos podelili 29 priznanj J Primorski dnevnik ČETRTEK, 5. NOVEMBRA 2009 Št. 262 (19.661) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Še veliko ovir na poti do končne rešitve Rado Gruden Včerajšnji podpis Boruta Pahorja in Jadranke Kosor pod arbitražni sporazum predstavlja po propadlem sporazumu Drnovšek -Račan iz leta 2001 prvi konkreten poskus, da se mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško po osemnajstih letih »vojne« končno reši v zadovoljstvo obeh držav. Kdaj, in če sploh, se bo to zgodilo, pa je še veliko vprašanje. Ovir, ki jih bosta morala premagati slovenski premier in njegova hrvaška kolegica, je še veliko, najhujše nasprotnike pa imata oba v domači opoziciji, ki sporazum izkorišča izključno za notranjepolitični boj, ki ga zamegljuje - vsaka s svojimi argumenti - z obrambo slovenskih oziroma hrvaških interesov. Pri tem obeh opozicij ne moti prav dosti, da so ti »interesi« že skoraj dve desetletji onemogočali normalne odnose med državama. Pahorju in Kosorjevi je treba priznati, da sta imela dovolj zdrave pameti in poguma, da priznata, da se državi sami ne bosta nikoli dogovorili o spornih vprašanjih in da je zato najbolje, da dogovor o tem prepustita arbitražnemu sodišču. To jima priznavajo tudi vsi v Evropski uniji in to tudi v strankah, kamor ideološko spadata slovenska (desno-sredinska) in hrvaška (levo-sredinska) opozicija. Vsi se namreč zavedajo, da je v interesu vseh, da se razgrete strasti med Slovenijo in Hrvaško dokončno umirijo. To najbrž ta sporazum omogoča. Njegova zavrnitev zato ne bi pomenila samo poraza Pahorja in Kosorjeve. Državi bi se spet vrnili v »vojno« stanje, ki ne bi imelo negativnih posledic samo za Slovenijo in Hrvaško, temveč za stabilnost celotnega območja Zahodnega Balkana. stockholm - V prisotnosti švedskega premierja kot predsedujočega EU Premierja Pahor in Kosorjeva podpisala arbitražni sporazum Z njim naj bi rešili mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško trst - Predsednik FJK Tondo podpisal odlok V Naborjetu v Kanalski dolini bodo izvajali vidno večjezičnost VIDEM - Tudi občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini je bila vključena v seznam občin Furlanije-Julijske krajine, kjer se izvaja vidna ita-lijansko-slovenska dvojezičnost. V tem primeru gre za večjezičnost, saj bodo na ozemlju občine poskrbeli tudi za javno rabo nemškega jezika. Predsednik FJK Renzo Tondo je podpisal tozadevni odlok in s tem osvojil prošnjo paritetnega odbora za slovensko manjšino. Njegov predsed- nik Bojan Brezigar je zadovoljen s podpisom odloka. Župan Naborjeta-Ovčje vasi Aleksander Oman sprva ni hotel vključitve v seznam paritetnega odbora, potem pa je vanjo pristal. Na 3. strani STOCKHOLM - Predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta včeraj v Stockholmu ob pričevanju švedskega predsedstva EU podpisala arbitražni sporazum, ki naj bi privedel do določitve meje med sosedama. A "zgodovinski" sporazum, prvi resen poskus določitve meje po propadlem sporazumu Drnovšek-Račan iz leta 2001, čaka še trnova pot. Sporazumu je priložena tudi dvostranska izjava, s katero sta se Pahor in Kosorjeva zavzela za ratifikacijo sporazuma v obeh parlamentih do konca leta. Odzivi v Sloveniji so bili mešani, opozicija sporazumu odločno nasprotuje, o njem pa se bo skoraj gotovo odločalo na referendumu. Na 2. strani Tudi v Sloveniji akcija Kupujem slovensko Na 4. strani Kolektiv SSG napoveduje »ostro skupno akcijo« Na 7. strani Naš intervju: Matjaž Klemše Na 10. strani Prevare na goriškem festivalu kulture Na 15. strani Okrnjena sezona motociklista M. Emilija Na 19. strani zda-iran - Ob 30-letnici zajetja talcev Obama pozval Iran k sodelovanju WASHINGTON/TEHERAN - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj ob 30. obletnici zajetja talcev na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu izjavil, da mora Iran izbrati, ali bo ostal privezan na preteklost ali bo svojim ljudem odprl vrata do priložnosti, blaginje in pravice. V Teheranu so se medtem odvijali protiameriški protesti, ki redno potekajo ob takšnih obletnicah. Ločeno so demonstrirali pripadniki opozicije, ki pa jih je policija nasilno razgnala. Na 13. strani brdo pri kranju - Pod vodstvom zunanjih ministrov V ponedeljek v Sloveniji srečanje ministrov Italije in Slovenije LJUBLJANA - Na Brdu pri Kranju bo v ponedeljek, 9. novembra potekalo 2. zasedanje Koordinacijskega odbora ministrov Slovenije in Italije. Zasedanje bosta vodila zunanja ministra Samuel Žbogar in Franco Frattini (na slikah). To bo drugo zasedanje Koordinacijskega odbora in prvo v Sloveniji. V okviru srečanja se bodo na ločenih sestankih srečali ministri, ki vodijo sorodne resorje, nakar bo sledilo plenarno zasedanje. Ministra Žbogar in Boštjan Žekš (Slovenci po svetu in v zamejstvu) se bosta jutri v sklopu priprav na ponedeljkovo zasedanja srečala s predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. 2 Četrtek, 5. novembra 2009 ALPE-JADRAN / stockholm - Omogočil naj bi določitev meje med Slovenijo in Hrvaško Arbitražni sporazum podpisan, vendar je pred njim še trnova pot Premierja Borut Pahor in Jadranka Kosor sta sporazum podpisala v prisotnosti švedskega kolega - V Sloveniji mešani odzivi STOCKHOLM - Predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta včeraj v Stockholmu ob pričevanju švedskega predsedstva EU podpisala arbitražni sporazum, ki naj bi privedel do določitve meje med sosedama. A "zgodovinski" sporazum, prvi resen poskus določitve meje po propadlem sporazumu Drnovšek-Račan iz leta 2001, čaka še trnova pot. Sporazum, ki naj bi se ga prijelo ime "Rehnov kompromis", ne pa "švedski" ali "stockholmski" sporazum, je bil podpisan nekaj čez poldne. Pahor, Kosorjeva in kot priča v imenu predsedstva EU švedski premier Fredrik Reinfeldt so podpisali tri kopije, priložena pa je tudi dvostranska izjava, s katero sta se Pahor in Kosorjeva zavzela za ratifikacijo sporazuma v obeh parlamentih do konca leta. Po slovesnem podpisu je gostitelj, švedski premier Reinfeldt povedal, da je to "znak političnega poguma" in odločenosti za rešitev tega težkega vprašanja, ki je že tako dolgo odprto. Poudaril je tudi, da bi se morali zavedati številnih ovir, ki sta jih Pahor in Kosorjeva že premagala, hkrati pa je opozoril, da bi se morali zavedati, da nas morda še čakajo težave. Slovenski premier Pahor je podpis označil za "zgodovinskega" - ne samo za Slovenijo, Hrvaško in Evropsko unijo, temveč za celotno mednarodno skupnost, ker se je zgodilo nekaj dobrega, kar rešuje probleme in jih ne ustvarja ter kar je navdih za prihodnost in ne skrb. Da je to "velik dan za vse", je menila tudi hrvaška premierka. Kosorjeva je ocenila, da sta državi s podpisom sporazuma resnično odprli novo knjigo, ne samo nove strani, v svojih odnosih. Za uspeh je bilo po njenih besedah odločilno dejstvo, da sta s slovenskim kolegom zgradila odnos, ki bi ga morali imeti vsi predsedniki vlad na svetu - odnos vzajemnega prijateljstva, razumevanja in spoštovanja. Pahor je v odzivu na to povedal, da je kolegica Kosorjeva njun odnos opisala s "tako izbranimi in lepimi besedami", da mu je "kot sramežljivemu moškemu skorajda nerodno ob njih". "Se pa strinjam s tem," je dodal. "Najino medsebojno zaupanje, spoštovanje, razumevanje je na nek način tudi signal za odnose, ki jih želiva med obema narodoma in državama," je še poudaril. Takoj po podpisu se je odzval evropski komisar za širitev Olli Rehn, ki je bil včeraj prav tako v Stockholmu in ki je pripravil predlog, na katerem tudi po njegovi oceni "zgodovinski" sporazum temelji in se zavzel za ratifikacijo sporazuma "brez nepotrebnih zamud". Prav ratifikacija v obeh parlamentih je prva preizkušnja, ki sedaj čaka arbitražni sporazum. "Prav gotovo bodo težave in problemi pri ratifikaciji v obeh parlamentih," je dejal Pahor in dodal, da mu je hrvaška pre-mierka potožila, da bosta morda morala poiskati azil glede na vse kritike, ki sta jih deležna doma, in da sta se "malo pošalila na ta račun". V odgovoru na vprašanje, kaj bo storil ob morebitni zavrnitvi sporazuma na referendumu, pa je pojasnil, da bo odločitve sprejel po tem, a da nikakor ne bo prej dejal, da v tem primeru odstopa. To bi namreč po njegovih besedah pomenilo, da bi ljudje glasovali zanj ali proti njemu, medtem ko si sam želi, da bi glasovali za ali proti arbitražnemu sporazumu. O povezavi glasovanja o ratifikaciji sporazuma v parlamentu s svojo zaupnico, pa je dejal: "Če bi prišlo do različnih pogledov znotraj koalicije glede ratifikacije, potem bom vezal glasovanje o ratifikaciji na svojo zaupnico, sicer pa ne." Prepričan je, da je podpisal za "Slovenijo najugodnejši možen sporazum" in upa, da bo velika večina Slovencev to razumela in na referendumu glasovala za. "Če bodo glasovali proti, potem morajo vprašati tiste, ki jih k temu nagovarjajo, kaj bodo storili, kakšen sporazum bodo sklenili s Hrvaško in kdaj, glede na to, da ta ista opozicija pravi, da mora biti vprašanje meje rešeno pred vstopom Hrvaške v EU," je še poudaril. Če referendum pade, bodo morali tisti, ki bodo "zmagali", po njegovih besedah Slovenski premier Borut Pahor, gostitelj in priča pri podpisu švedski ministrski predsednik Fredrik Reinfeldt in hrvaška premierka Jadranka Kosor (od leve proti desni) med podpisom arbitražnega sporazuma ansa odgovoriti na vprašanja, ki so neodgovor-ljiva. "Razočaranje ljudi bo bistveno večje, stvari se bodo zapletle, politično, gospodarsko, morda celo varnostno," je še opozoril premier. Ob tem je dejal, da nekateri sicer pravijo, da s tem straši, a da vseeno želi kot predsednik vlade opozoriti, da Zahodni Balkan danes ima mir, nima pa stabilnosti. "Mislim, da smo s točko 3 dosegli, kar je za nas strateškega pomena, vsi doma smo lahko malo ponosni, tudi tisti, ki na glas ne bodo rekli, da so z njim zadovoljni," je še poudaril Pahor. Premier in zunanji minister Samuel Žbogar, ki je Pahorja spremljal v Stockhol-mu, sta sicer tudi poudarila, da si Slovenija želi, da bi bilo pet članov arbitražnega sodišča izbranih čim prej. Žbogar je še pojasnil, da se vsi postopki začnejo z dnem podpisa hrvaške pristopne pogodbe, tako to načeloma velja tudi za usklajevanje arbitrov. Vodja slovenske diplomacije je tudi dodal, da je komisar Rehn že pred poletjem predlagal seznam arbitrov, pripravljen prav za arbitražno sodišče. Na vprašanje, kdo je na njem, pa je odgovoril le: "Mednarodno priznani strokovnjaki in pravniki." "Imena niso javna, ker ne bi bilo korektno, da jih objavljamo, dokler jih ne uskladimo," je dejal. Odzivi na podpis arbitražnega sporazuma v Sloveniji so, kot je bilo pričakovati, burni. Predsednik republike Danilo Türk ga je pozdravil, notranja ministrica Katarina Kresal je dejala, da Pahorja podpirajo vsi ministri, visokošolski minister in predsednik Zaresa Gregor Golobič meni, da sporazum odpira možnost, da pridemo do cilja, pozdravila pa ga je tudi evropska poslanka Tanja Fajon. Na drugi strani pa v največji opozicijski stranki SDS poudarjajo, da ga ne podpirajo, predsednik SLS Radovan Žerjav je globoko razočaran in zaskrbljen ter pričakuje, da bodo še ta teden skupaj s SDS in SNS zbrali potrebnih 30 podpisov poslancev za razpis referenduma. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je Pahorja obtožil, da je izdal Slovenijo. Podpis je obžaloval tudi evropski poslanec Alojz Peterle. Hrvaški predsednik Stipe Mesič pa je v Zagrebu dejal, da je treba pozornost sedaj usmeriti na sestavljanje seznama arbitrov, za katerega je treba predlagati vrhunske strokovnjake, ki bodo jamčili objektivnost. Ocenil je tudi, da je podpisani sporazum verjetno dober, če ga zavrača 80 odstotkov Slovencev in približno enak odstotek Hrvatov. (STA) serracchiani Demokrati pozdravljajo dogovor VIDEM - Nova deželna tajnica Demokratske stranke Debora Serracchiani pozdravlja včeraj podpisani dogovor med Slovenijo in Hrvaško. »Problem se je vlekel preveč let in je ogrožal ne samo dobre odnose med Ljubljano in Zagrebom, temveč tudi postopek za polnopravno vključitev Hrvaške v Evropsko unijo,« meni Debora Serracchiani, ki v evropskem parlamentu sedi v mešani komisiji Evropska Unija-Hrvaška. Evroposlanka in tajnica DS v FJK pohvalno ocenjuje posredovalno vlogo Evropske unije in dodaja, da je v tem primeru prevladala politika dialoga in sporazumevanja. sodišče - Obtožena je umora svojih dveh otrok V Kopru začetek sodnega procesa proti Kristini Mislej KOPER - Na okrožnem sodišču v Kopru se je pričela glavna obravnava zoper Kristino Mislej, obtoženo umora svojih otrok Matije in Eme Gorup Mislej. Mislejeva je v zagovoru izjavila, da je nedolžna. Kot je dejala, je 28. marca zvečer otroka kot običajno spravila spat, nekaj ur kasneje pa ju je v postelji našla mrtva. Povedala je, da je 28. marca letos otroka okrog 18. ure k njej pripeljal nekdanji mož Andrej Gorup, s katerim sta si starševstvo delila. Otroka sta kot običajno povečerjala in bila okrog 20. ure napravljena za spanje. Ko sta nekaj pred 21. uro zaspala, je odšla v dnevno sobo, kjer je gledala televizijo. Kot je dejala, je med gledanjem televizije nekajkrat odšla na balkon kadit. Vrata na balkon je med tem zaprla, da se v stanovanje ne bi širil dim. Prav tako so bila zaprta vrata spalnice, hodnika in dnevne sobe. Ko je kasneje prišla v spalnico, ker se je tudi sama odpravljala spat, je otroka našla na postelji, popolnoma prekrita z odejami in negibna. Pojasnila je, da je otroka poskušala zbuditi, takoj je tudi poklicala svojega očeta in 112. Otroka sta najprej oživljala z očetom, kasneje pa še reševalci. Mislejeva je poudarila, da sta bila otroka, ko ju je spravila spat, še živa, tri ure zatem pa ju je našla mrtva. Zanikala je, da bi v tem času slišala otroški jok ali da bi kdo vstopil v stanovanje. Kot je še dejala, je leta 2007 zapustila nekdanjega moža Andreja Gorupa in se preselila k staršem. Od januarja letos, ko se je Gorup izselil iz stanovanja, ki je sicer last njenih staršev, pa je ponovno živela v tem stanovanju. Takrat so na vhodnih vratih zamenjali ključavnico, ključe od stanovanja pa sta poleg nje imela še njena starša. Mislejeva je še izpostavila, se Gorup z ločitvijo ni mogel sprijazniti in je priložnosti ob predaji otrok izkoriščal, da jo je spolno in verbalno nadlegoval. Gorup naj bi se po njenih besedah verbalno izživljal tudi nad otrokoma, o čemer naj bi bil obveščen tudi Center za socialno delo Sežana. Priznala je tudi, da je imela v preteklosti težave z odvisnostjo od alkohola, od septembra 2007, ko je bila na zdravljenju, pa alkohola ne pije več. Od leta 1996 občasno obiskuje psihiatra, ki ji je občasno predpisoval antidepresive in po potrebi pomirjevala. Zanikala je, da bi na dan umora uživala pomirjevala ali alkohol. Na vprašanje sodnice Darje Sra-botič, ali je 28. marca zaklenila vhodna vrata, je Mislejeva dejala, da običajno vhodna vrata zaklepa, da pa se ne spominja, ali jih je tistega dne zaklenila ali ne. Sodni izvedenec Armin Alibegovič je v pisnem izvedenskem mnenju potrdil, da sta oba otroka umrla nasilne smrti zaradi zadušitve z zadavljenjem. Smrt otrok je po njegovih navedbah nastopila med 20. in 21.30, pri čemer je treba upoštevati sede-murni časovni okvir. Kot je še zapisal v izvedenskem mnenju, so pri Matiji ugotovili še poškodbe glave zaradi udarcev s topim predmetom, ki so bili verjetno zadani kratek čas pred smrtjo. Obravnava se bo nadaljevala prihodnjo sredo z zaslišanjem prič, očeta otrok Andreja Gorupa, matere ter očeta Kristine Mislej. (STA) Še danes in jutri v Sežani možen ogled fotografske razstave Petra Cvelbarja SEŽANA - Fotografska razstava Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage fotografa Petra Cvelbarja. Razstavo si lahko ogledate v prostorih Mladinskega centra Podlaga v Sežani do petka 6. novembra. Razstava je odprta od ponedeljka do četrtka od 12. do 18. ure in ob petkih od 16. do 22. ure. V svojem približno trideset let dolgem obdobju obiskovanja in fotografiranja vsakoletnih Študijskih dni Draga je Peter Cvelbar zbral do lanskega leta nekaj tisoč fotografij v črno beli in barvni tehniki o predavateljih, organizatorjih, razpra-vljalcih in obiskovalcih septembrskih študijskih dni na Opčinah pri Trstu in o nekaterih spremljevalnih dogodkih. Njegova fotografska razstava podira meje: obiskovalec se svobodno sprehaja v prostoru in času celovitosti zamisli teh slovenskih srečanj, druženja, razpravljanja in prijateljevanja ljudi različnih nazorov in prepričanj na obrobju geografske domovine. Podobe Petra Cvelbarja izbrskajo iz spominov slovensko povezanost od osemdesetih, preko devetdesetih let vse do današnjih dni. Strelec iz Maribora je bil nekdanji policist MARIBOR - Mariborski kriminalisti in policisti so ugotovili, da je 31-letni moški v torek okoli 13. ure v gostinskem lokalu s pištolo ustrelil svojo nekdanjo ženo, ki je v lokalu delala kot natakarica. Strelec je bil nekdanji policist, zaposlen na ljubljanski policijski upravi. V preiskavi so ugotovili, da je strelec med 12. in 13. uro prišel v lokal, se usedel za mizo ter naročil kavo, vmes pa se je pogovarjal z natakarico, ki je prisedla k njemu. Okrog 13. ure je ženska odšla od mize in se namenila za točilni pult, saj je eden izmed gostov želel poravnati račun. Od mize je vstal tudi 31-let-nik in brez besed pristopil do ženske ter jo s pištolo iz neposredne bližine ustrelil v glavo. Drugi gostje so zaradi tega stekli iz lokala, v tem času pa si je moški sodil sam. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 5. novembra 2009 3 slovenska manjšina - Predsednik FJK Tondo podpisal odlok Vidna večjezičnost odslej tudi v občini Naborjet-Ovčja vas Zadovoljstvo predsednika paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojana Brezigarja VIDEM - Predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo je konec preteklega meseca podpisal odlok, ki uradno uvaja večjezičnost v občini Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini. Ta občina je sedaj vključena v uradni seznam občin, kjer se izvaja t.i. vidna italijansko-slovenska dvojezi-čnost. V občinah Trbiž in Naborjet se javni rabi italijanščine in slovenščine pridružujeta še nemščina in ponekod tudi furlanščina. Tondo je podpisal odlok v skladu s prošnjo paritetnega odbora za slovensko manjšino. Naborjet je od vsega začetka na seznamu 32 občin, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino, župan Aleksander Oman pa sprva ni hotel, da bi občino vključili še v seznam t.i. vidne dvojezičnosti. Pozneje se je izkazalo, da je šlo pravzaprav za nesporazum, nakar je Oman pisal paritetnemu odboru in Tondu, ki je sedaj tudi formalno pristal na županovo prošnjo in na posledični sklep paritetnega odbora. Novico o Tondovem dekretu za Naborjet-Ovčjo vas je posredoval predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar, ki pozdravlja sklep. Po njegovem je to eden redkih upravno-političnih sklepov v korist slovenske manjšine in izvajanja zaščitnega zakona v tem obdobju, ki s političnega vidika ni ravno naklonjeno Slovencem. V seznamu občin, kjer se bo izvajala vidna dvojezičnost, (še) ni Špetra v Benečiji, zelo problematičen pa je položaj v tržaški občini. Brezi-gar se je večkrat sestal z županoma Špetra in Trsta, ki vztrajata na svojih omejevalnih stališčih. Glede Trsta je Tondo v celoti upošteval stališče župana Roberta Dipiazze in ne paritet- Aleksander Oman nega odbora. Vidna dvojezičnost v obliki cestnih tabel in smerokazov naj bi se na Tržaškem izvajala le na koncu in začetku naselij. Prav izvajanje vidne dvojezi-čnosti v tržaški občini je predmet pritožbe, ki so jo na predsednika republike Giorgia Napolitana vložila slo- Županstvo v Naborjetu, kjer bodo uradno uvedli večjezičnost, ki je doma v Kanalski dolini venska društva in organizacije z vzhodnega tržaškega Krasa. Pritožba, kot pojasnjuje njen uradni vlagatelj odvetnik Peter Močnik, ni naperjena proti paritetnemu odboru, temveč proti odloku, ki ga je lanskega decembra podpisal Tondo in ki ne upošteva priporočil paritetnega od- bora. Pod vprašajem je, kot rečeno, izvajanje odloka predsednika Dežele na ozemlju Občine Trst. Vlagatelji so mnenja, da so bili pri tem kršeni državni zakoni in mednarodne pogodbe, po katerih Italija ne more in ne sme znižati pravic slovenski narodni skupnosti. V skladu z zakonom je predsedstvo republike pritožbo poslalo v presojo Deželnemu upravnemu sodišču Furlanije-Julijske krajine. Slednje je že začelo formalni postopek, ki bo privedel do razsodbe. Deželno upravo v tej pravdi zastopa odvetnik Enzo Bevilacqua. Ponudbe veljajo do 18. novembra 2009 VESOLJSKE UGODNOSTI P O T 'DO UGODNOSTI LATTE REGGIANO liter Delno posneto mleko UHT LAT7E ■■WJ1-V.UI VT.' Kava Qualità Rossa LAVAZZA 4 paketi po 250 g • FULL HD-HD READY • HDMI «ločljivost 1920x1080 • kontrast 35000:1 • svetilnost 250 cdAvm • avdio stereo incredible surround • teletekst •vgrajen zemeljski digitalni sprejemnik • uporaben tudi kot računalniški ekran Garnituri BLACK SMART RONDINE 4-delni komplet: 2 ponvi 24-28 cm in 14 cm-ska kozica s pokrovom tri-delni komplet ponev: 20-24-28 cm ¡240 g Prašek za pralni stroj PRAVI POPUST ZA VAS NAKUP Ekstra deviško oljčno olje TRASIMENO succoliva, / liter _ ¡[¡ovembra, ODPRTO odprto tudi JJ^ofcUO/ • Hipermarket Emisfero —^zjutr*, monfalcone/tržk (go) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) 4 Četrtek, 5. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / gibanja - Po analizi statističnega urada deželne direkcije za programiranje Osebna poraba in tovorni promet kažeta znake oživljanja Izboljšanje predvsem v drugem četrtletju in po avgustovskem premoru TRST - V Furlaniji-Julijski krajini je prišlo v tretjem četrtletju letošnjega leta do delne oživitve široke porabe in tovornega prometa tako znotraj dežele kot v tranzitu, negativni pa so ostali kazalniki industrijske dejavnosti in prodaje. Ugotovitve izhajajo iz mesečne analize podatkov iz statističnih in administrativnih virov, ki jo opravlja statistični urad deželne direkcije za programiranje, ekonomske in finančne resurze. Avtomobilski trg je po avgustovskem premoru oživel v večji meri kot septembra 2008, saj se je število novih registracij v Furlaniji-Julijski krajini povečalo za 8,7 odstotka, čeprav je vzporedno prišlo do 0,9-od-stotnega znižanja prenosov lastništva. Na turističnem področju je gospodarska kriza povzročila zmanjšanje števila dni turističnih obiskov, ne pa tudi prihodov, saj se je njihovo število julija letos glede na enak lanski mesec povečalo za 2,2 odstotka. Rast gre izključno na račun obmorskih letovišč, ki so zabeležila 5,1-odstotno povečanje števila obiskovalcev, medtem ko jih je bilo v gorskih letoviščih za 12,7 odstotka manj. Na področju inflacije analiza kaže na septembrski padec cen v deželi, saj se je indeks NIC, v katerem niso upoštevani tobačni izdelki, septembra glede na avgust znižal za 0,3 odstotka, enako kot v državnem povprečju. Gibanje pretovora v pristaniščih je tudi septembra nadaljevalo nižajoči se trend glede na leto prej, čeprav sta tržaško in tržiško pristanišče pretovorila nekoliko več kot avgusta. Znaki izboljševanja se kažejo tudi pri potniškem in tovornem prometu na letališču v Ronkah, ki sta se v primerjavi z letošnjim avgustom povečala za 15,2 oziroma 4,4 odstotka. Tudi trend izvozne dejavnosti se je po junijskem negativnem gibanju v juliju zasukal navzgor, pa čeprav je bil še vedno pod ravnijo iz lanskega poletja. Nadaljuje se izboljševanje zaupanja deželnih podjetij, kot je z raziskavo na vzorcu 200 podjetij ugotovil inštirut Isae. Ocene ravni tekoče proizvodnje in kratkoročna pričakovanja so po stalnem slabšanju od januarja 2008 do junija 2009 končno zabeležili izboljšanje. Proizvodnja in prodaja industrijskih podjetij sta bili tudi v letošnjem drugem četrtletju negativni, vključno z izvoznim tren- Tržaško in tržiško pristanišče sta septembra nekoliko izboljšala padajoči trend pretovora arhiv dom. V primerjavi s prvim četrtletjem se je obseg proizvodnih dejavnosti zmanjšal za 3,4 odstotka, prodaja na domačem trgu je bila manjša za 7,8 odstotka, izvoz na tuje trge pa je upadel za 0,6 odstotka. V drugem četrtletju so se zmanjšala tudi posojila podjetjem, v zameno pa so se po dolgem upadanju povečala posojila družinam. Junija so bile obrestne stopnje za kratkoročna posojila enaka kot v marcu, medtem ko so se stroški srednjeročnih in dolgoročnih kreditov že drugi mesec zapored znižali. Na osnovi vzorca izbranih manufakturnih podjetij v FJK je bilo ugotovljeno, da se je septembra zmanjšal delež tistih, ki so izjavili poslabšanje pogojev dostopa do kredita. Kar zadeva deželni trg dela, analiza ugotavlja, da je ta še naprej nestabilen, čeprav nekateri kazalniki kažejo na popuščanje aktualnih kritičnosti. Avtorizirane ure dopolnilne blagajne so začele septembra znova rasti, vendar manj hitro kot v maju, juniju in juliju. Po podatkih za avgust pa je mogoče soditi, da po negativnem gibanju od januarja do junija, pojenjajo tudi odhodi delavcev v mobilnost, pa čeprav se je število novih zaposlitev znižalo tako v primerjavi z letošnjim julijem kot z lanskim avgustom. dežela fjk Razpis za projekte s področja navtike in ladjedelništva TRST - V deželnem uradnem listu (BUR) je bil včeraj objavljen razpis za izvedbo raziskovalnih projektov na področju ladjedelništva in navtike, ki je po besedah deželne odbornice Alessie Ro-solen temeljnega pomena za gospodarski razvoj Furlanije-Julijske krajine. V uradnem listu so tudi obrazci, ki so potrebni za vložitev prošnje za prispevke, ki morajo na deželno upravo prispeti v roku 90 dni. Za projekte, ki morajo imeti ekonomsko razsežnost med 400 tisoč in 1,5 milijona evrov, je Dežela namenila 5 milijonov evrov, od tega bo sama krila 3,775 milijona, ostalih 1,225 milijona evrov pa bo črpala iz evropskih skladov. Na razpis se lahko prijavijo vsa podjetja ladjedelniško-navtične verige in tista, ki imajo z njo povezane dejavnosti. Kot je povedala odbornica Rosolenova, bodo projekti ocenjeni po tehničnih in znanstvenih vsebinah in tudi po lastnostih partnerjev, ki jih predlagajo, prednost pa bodo imeli tudi projekti s tehnologijami, ki zmanjšujejo tveganje socialne izključenosti. živilstvo - Nacionalna akcija za osvajanje domačega trga Tudi v Sloveniji pripravljajo kampanjo Kupujem slovensko LJUBLJANA - Predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so pripravili predstavitev nacionalne kampanje Kupujem slovensko, s katero želijo v času vse ostrejše konkurence uvožene hrane in aktualne gospodarske krize ponovno osvojiti domači trg. »V slovenskem poslu pridelave, predelave in trgovine moramo ponovno osvojiti domači trg. Pa ne gre za to, da bi se želeli zapirati, ampak za to, da kakovost naših proizvodov zasluži višje obsege prodaje na slovenskem trgu,« je pojasnil predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Kot je pojasnil predsednik upravnega odbora zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Iztok Bricl, želijo s kampanjo ohranjati delovna mesta v živilski industriji, pospeševati prodajo slovenskih živilskih izdelkov, ozavestiti odjemalce o prednostih domačih kakovostnih izdelkov in povečati učinkovitost delovanja celotne agroživilske verige. V kampanjo, s katero sistematično gradijo generično blagovno znamko Kupujem slovensko, so doslej vložili okrog 200 tisoč evrov, v njej pa poudarjajo štiri osnovne vrednote: kakovost, varnost, tradicijo in okus slovenskih živilskih izdelkov. Prihodnje leto naj bi kampanja šla v tretjo fazo, ko naj bi zagotovili večjo interakcijo s trgovci in odjemalci. Priključili naj bi se namreč še drugi členi v agroživilski verigi, torej tudi kmetijsko gozdarska zbornica, zadružna zveza, trgovske družbe, svoj delež pa da mora v okviru pristojnosti prispevati tudi država. Med drugim je padel predlog, da bi trgovci na trgovinskih policah izdelke porazdelili in označili tako, da bi kupec jasno videl državo izvora posameznega izdelka. Udeleženci predstavitve so znova tudi izpostavili, da se živilska industrija nahaja v primežu močno kon-solidirane trgovske panoge, kar se pozna v deležu posameznega člena verige v končni ceni živilskega izdelka. Svoj delež k nerožnatim razmeram za živilska podjetja pa prispevajo tudi pasivni lastniki, je poudaril prodekan ljubljanske biotehniške fakultete Janez Hribar. Hribar tudi opozarja, da se v skladu s ponudbo izdelkov v trgovinah spreminjajo tudi prehranske navade prebivalcev in da je za zdravje prebivalcev poleg kakovosti pomembna uravnoteženost prehrane, kar pomeni, da je potrebno uživati tako hrano živalskega kot rastlinskega izvora. Bricl je tako kot številni drugi udeleženci predstavitve poudaril pomen čim prejšnjega sprejetja dolgo pričakovanega zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bi še dodatno, po vzorih iz sosednjih držav, spodbudil generično promocijo. Zakon pričakujejo do konca leta. (STA) Danes četrtletni obračun Generali MILAN - V lombardski prestolnici se bo danes sestal upravni svet zavarovalne družbe Generali, ki ima na dnevnem redu sprejem četrtletne bilance poslovanja. Po predvidevanjih analitikov naj bi čisti dobiček tretjega trimesečja poskočil na 380 milijonov evrov, potem ko je v enakem lanskem obdobju znašal 280 milijonov. Analitiki predvidevajo tudi nadaljnja pomembna razvrednotenja, medtem ko so pričakovanja za devetmesečni poslovni obračun nekoliko slabša in predvidevajo znižanje čistega dobička na 883 milijonov evrov, potem ko je v prvih devetih mesecih lanskega leta znašal 1670 milijonov. Upravni svet naj ne bi imel na dnevnem redu drugih pomembnih vprašanj. Banca Generali povečala dobiček TRST - Banca Generali je v prvih devetih mesecih leta priposlovala 45,6 milijona evrov dobička, medtem ko ga je bilo v enakem lanskem obdobju za 5,3 milijona. Uspeh je toliko večji, če upoštevamo, da so se - kot pri vseh bankah - zmanjšali zaslužki od obresti, in sicer od lanskih 43,4 milijona na letošnjih 38,6 milijona evrov. Za primerjavo naj zapišemo, da se je referenčna obrestna mera Euribor na tri mesece znižala od 5,4 odstotka lanskega 30. septembra na aktualno raven 0,7 odstotka. A4: oktobra več prometa, manj tovora PALMANOVA - Na avtocesti A4 Trst-Benetke se je oktobra tako kot v mesecih prej povečalo število lahkih vozil v tranzitu (+9,7%), medtem ko tovorni promet še naprej upada -8,4%). Splošni obračun preteklega meseca je sicer v primerjavi z lanskim oktobrom pozitiven za 5,1 odstotka. Po podatkih podjetja Autovie Venete so oktobra na avtocesti in njenih odsekih našteli skupaj 2,64 milijona vozil (+9,7%), pri tem pa se je rahlo znižalo število avtobusov (-3,7%) in triosnih tovornjakov (-3,6%), bolj izrazit pa ostaja upad števila težkih tovornjakov s štirimi ali petimi osmi. Teh so našteli 468 tisoč ali za 8,4 odstotka manj kot oktobra lani. EVRO 1,4761 $ +0,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. novembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 4.11. 3.11. ameriški dolar japonski jen 1,4761 134,30 100773 1,4658 132,25 10 0085 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 43,1972 69,5300 10,0085 43,0487 69,4720 ii iuijiis.a i uljijci danska krona r\ritancKi funt 7,4419 0,89360 7,4422 0,89860 Ul 1 LO 1 IJM 1 Ul 1 L švedska krona 10,4384 84415 10,4635 85135 1 1UI VCJKCI M UI I o češka krona i fran« 26,085 15113 26,279 1 5121 jVILdljM llalllV estonska krona m^H^arcK i fnnnt 15,6466 277 15 15,6466 278,20 1 1 1 JM IUIII1L poljski zlot H^nsnch MAtar 4,2699 1 5682 4,2860 1,5834 Kol ICIUjM UUICII avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,6277 1,9558 1,6350 1 9558 UUlUal jI\I 1CV romunski lev itnvcki lifac 4,3024 3,4528 4,3015 3,4528 IILUVJM 11 LCIO latvijski lats hr37i ICKI 0,7090 2,5556 0,7092 2,5904 UIOLIIIJM Itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,2094 290,00 2 2110 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,2698 7,2473 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 4. novembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) 0,24156 0,39375 0,2775 0,56344 1,18875 0,6725 0,9875 1,22375 EURIBOR (EUR) 0,426 0,72 1,001 1,236 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.600,82 € +170,71 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. novembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,02 IMTTIDCI IDADA +1,17 KRKA 1 1 IKA KOPER 71,91 +0,95 +2,00 -1 63 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 26,54 172,13 +0,15 +0 15 TELEKOM SLOVENIJE 333,35 147,29 -1,27 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 35,53 DELO PRODAJA - CTni -1,28 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 ~7 ~>C\ .OSO NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 13,03 +0,70 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 27,69 14,88 +1,54 -0,13 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 206,68 -0,92 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 26,99 +1,73 MILANSKI BORZNI TRG 4. novembra 2009 ftse mib: +1,99 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,24 79,49 169 -0,08 +1,27 +193 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,86 1 27 +2,54 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,13 1 03 +0,79 +4,26 +117 EDISON ENEL ENI 4,1 1707 +0,24 +125 FIAT FINMECCANICA 10,79 1171 +4,35 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,29 +0,77 +2,25 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,81 1484 +0,27 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 16,65 +3,49 +1,90 +2 11 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,48 8,57 1 86 +1,66 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,39 1213 -0,21 +4,87 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 21,39 +2,88 +5,37 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,25 5,55 111 -0,08 +2,11 +3 13 TENARIS TERNA 13,52 +4,89 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,69 0,17 +0,56 -2,33 UNICREDIT 9,76 2,36 +0,51 +4,08 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 80,42 $ +0,03 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. novembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.327,65 1.050,30 +0,34 +0,61 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.110,30 +1,09 FIRS, Banjaluka - - ralav 1 5 Pan.i.-jrl SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 346,70 1.979 16 +2,36 -0 16 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.403,70 +0,57 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.802,14 1.680,67 1.680,67 +0,31 +0,09 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.046,50 1.104,09 5.444,23 +0,10 -0,46 +1,70 +1 40 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.107,89 3.670,33 2.526,88 +2,40 -2,71 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.129,2 2.763,29 +1,55 +1 88 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.844,31 2.648,64 21.614,77 3.128,54 15.912,13 +0,42 -1,03 +1,76 +0,46 +3,29 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 5. novembra 2009 5 GLOSA Halloween - nekakšen mrtvaški pust Jo2e Pirjevec_ Halloween sem prvič doživel globoko v ameriški provinci, na meji med državama Kansas in Missouri, kamor sem šel raziskovat v mestece Independence. Tu se je namreč rodil Harry S. Truman, predsednik ZDA, ki je tik pred koncem druge svetovne vojne nasledil Roo-sevelta in avgusta 1945 sprejel usodno odločitev, da vrže prvi atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki. Ker je bil Truman močno vpleten tudi v tržaško vprašanje, pozneje pa v razkol med Titom in Stalinom, sem šel v njegovo »Knjižnico«, kakor Američani pravijo arhivom-muze-jem svojih predsednikov, da zberem nekaj dokumentov, ki so me zanimali. Prihajajoč iz Washingtona sem pristal na letališču v Kansas Cityju in se tam vkrcal na avtobus za Santa Fe, ki je imel v svojem voznem planu postanek tudi v Indipendenceu. Revež nisem vedel, da me bo avtobus odložil na postaji, podobni kolibi, nekje sredi prostrane prerije. Mesta Indipendence pa nikjer. Večerilo se je, postajalo je hladno, a ker ni bilo mogoče dobiti nobenega taksija, mi ni preostalo drugega, kakor da sem se s svojim ogromnim kovčkom po avtocesti usmeril proti obzorju, kjer naj bi bil Independence. Najprej sem skušal ustaviti kak avtomobil, v upanju, da se me bo voznik usmilil, pa brez uspeha. Ko sem pešačil uro ali dve sem v daljavi le zagledal cerkveni zvonik v neogotskem stilu in se ga neskončno razveselil. Kajti, kjer je zvonik, je tudi cerkev. Kjer je cerkev, je naselje, morda celo kakšno prenočišče. Tako sem pozno ponoči priromal v Independence in se tam utaboril. Živel sem pri neki vdovi, ki je pričakovala Mesijo, v prepričanju, da se bo utelesil prav tam, na meji med Kansa-som in Missourijem, a je bila sicer dobra ženska. V pogovoru z njo sem spoznal, kaj je to ameriška provinca. New York je bil daleč, kot da bi bil na luni, Evropa, kot da bi bila na Marsu. In potem je prišel Halloween. Povsod buče z votlimi očmi in režečimi usti, ki so žarele v noč od prižganih sveč, potisnjenih v njihove trebuhe. Otroci, našemljeni v čarovnice, gnome in vse mogoče spake, duhove in okostnjake, ki so hodili od hiše do hiše moledovat sladkarije. Atmosfera nekakšnega mrtvaškega pusta, ki me ni prevzela, toliko bolj, ker se je dogajalo, da so razni psihopati dajali otrokom zastrupljene darove. Sedaj slišim, da se ta keltska popa-čenka našega praznika vseh svetih in vseh mrtvih, uveljavlja tudi v Evropi. In mi je žal. Ne zaradi buč, ki smo jih tudi mi kot otroci izvotlili, jim izrezali trioglate oči, nos in režeča se usta in prižgali v notranjosti svečo. Temveč zaradi pusta, ki ne spada v otožni čas ob koncu oktobra in na začetku novembra, ko zima že napoveduje svoj bližnji prihod. Pri nas je to trenutek, ko se spomnimo na ranjke, obiščemo grobove, jih okrasimo s cvetjem in osvetlimo s svečami. Je čas sladkega in bridkega spomina na tiste, ki smo jih imeli radi, pa jih ni več med nami, pa tudi na tiste, ki so padli v boju za našo svobodo. Je trenutek razmisleka o pomenu življenja in napovedi smrti, ki prihaja neizbežno, kakor prihaja zima. Je čas svečanega molka ob domačem grobu ali spomeniku, je trenutek, ko na pokopališču srečaš znance ali sorodnike, ki jih nisi videl celo leto ali več. Je kanec pelina ob spominu na znanca ali sorodnika, ki je pred kratkim šel pod rušo, in katerega grob iščeš, da bi ga pozdravil, pa ga ne najdeš. Kje je naša Ljudmila? VREME OB KONCU TEDNA Prihajajo številne severnoatlantske fronte Darko Bradassi Prihajajo številne severnoatlantske vremenske fronte Vlažen severnoatlantski zrak nam je po pričakovanjih prinesel ohladitev in kar obilne padavine. Nad večjim delom Slovenije je v torek snežilo do nižin, pri nas pa je snežilo le v goratih predelih, v nižinah pa deževalo. Snežinke so se pojavljale tudi v Reziji in na Trbiškem, vendar se v nižjih predelih zaradi pozitivnih temperatur sneg ni obdržal, medtem ko ga je na Višarjah v torek zapadlo kar 40 centimetrov. Nad Slovenijo se je zaradi izrazitega temperaturnega obrata zadrževal še zelo mrzel zrak, temperature so bile ves dan blizu ledišča, nad Furlanijo Julijsko krajino pa je bilo v glavnem nekoliko topleje. Predvsem so se s torkovo vremensko fronto nekako odprla severnoatlantska vrata. Azor-ski anticiklon se je na zahodu povzpel do skrajnega severa, ob njegovem vzhodnem robu pa je nastala globoka vrzel v zračnem tlaku, po kateri se od severozahoda spušča proti Sredozemlju za ta čas mrzel in nestanoviten severnoatlantski zrak. Ta razporeditev pritiska se ne bo tako kmalu spremenila, kaže da se bo to ravnotežje ohranilo vsaj do torka ali srede. Po teh višinskih tirnicah pa se spuščajo proti nam vremenske fronte. Do torka ali srede se bodo kar vrstile, zato ob-čutnejših in dolgotrajnejših vremenskih izboljšanj v kratkem roku ne gre pričakovati. Vrstila se bodo poslabšanja in vmesna prehodna izboljšanja, oblaki in padavine pa bodo po vsej verjetnosti prevladovali nad razjasnitvami. Včeraj je druga vremenska fronta dosegla naše kraje in bi nas morala, medtem ko prebirate ta članek, že dokončno zapustiti. Za njo se bo danes vreme prehodno izboljšalo, po vsej verjetnosti se bo prikazalo tudi nekaj sonca. Nocoj ali najkasneje ponoči pa pričakujemo novo fronto z novim ciklonskim območjem. Po kalupu preteklih dveh front bo naše kraje spet dosegel bolj vlažen zrak, nad Ti- renskim morjem pa bo nastal nov ciklon, tokrat sicer nekoliko manj globok. Vseeno pa bo zadosti, da se bo vreme ponovno poslabšalo. Od današnjih nočnih ur se bodo do sobote spet pojavljale povečini zmerne padavine. Temperatura se ne bo bistveno spremenila, pri nas bo snežilo do nadmorske višine okrog 1000-1200 metrov, v Sloveniji pa do okrog 800 metrov. V zimskih središčih Furlanije Julijske krajine se bo snežna podlaga še občutno povečala. V soboto čez dan bo fronta zapustila naše kraje, nad nami pa se bo še zadrževal razmeroma vlažen zrak. Vreme se bo prehodno in le delno izboljšalo. V noči na nedeljo bo nova, tokrat zaradi nekoliko hladnejšega zraka, po vsej verjetnosti izrazitejša fronta, spet dosegla naše kraje. Nastali bosta tudi dva globoka prizemna ciklona. Ponovno se bodo pojavljale padavine, ki bodo tokrat močnejše in pogostejše. Vmes bodo možne tudi plohe in nevihte. Meja sneženja se bo spet nekoliko spustila, pri nas bo snežilo nad okrog 600-800 metrov, možno da bo spet snežilo v Reziji, verjetno pa tudi na Trbiškem. V gorah bodo snežne padavine močne. Zapihala bo burja, spet se bo nekoliko ohladilo. Kot kaže, bomo morali za dolgotrajnejše izboljšanje počakati vsaj do torka ali srede. Na sliki: iznad severnega Atlantika bo proti nam še več dni pritekal vlažen in hladen zrak PISMA UREDNIŠTVU Sredstva za Primorski dnevnik V zadnjem Ogledalu je Ace Mermolja zapisal, da »večina sredstev za Primorski dnevnik prihaja iz zakona za založništvo in nekaterih drugih državnih zakonov, ki vsebujejo prispevke za večje število časopisov. Z nobeno vlado, niti Prodije-vo ne, slovenskim politikom in organizacijam ni uspelo najti 'varno' zakonsko zagotovilo za edini slovenski dnevnik v Italiji«. Kakor on kolegici Poljanki Dol-har, naj bo tudi meni dovoljeno pojasniti Mermolji, ki je sicer tudi predsednik Zadruge PD, nekatere podrobnosti, ki širši javnosti niso znane in vsaj deloma postavljajo na glavo njegovo trditev. Zakone o založništvu in strukturo financiranja Primorskega dnevnika poznam zelo dobro, saj sem neposredno sodeloval pri njihovi formulaciji. Splošni zakon o založništvu daje PD enak prispevek (tedaj 2,5 milijarde lir)kot »večjemu številu časopisov«, a ni edini. Zakon o financiranju mnenjskih glasil vsebuje namreč, na mojo pobudo, specifični člen, ki dodaja 2 milijardi lir letno časopisu slovenske manjšine, medtem ko je 13. člen zakona za mejna področja prispevek PD povečal za 1,25 milijarde lir iz sklada za čezmejno sodelovanje. Za slednjega ne vem, ali še velja odkar je Slovenija v EU. Vem pa, da je vlada krčila splošne prispevke tisku in od tega trpi tudi PD. Že ko smo oblikovali te zakone o podporah založništvu smo vedeli, da ne bodo trajali večno. Tudi zato ne, ker EU načeloma nasprotuje neposrednim državnim podporam podjetjem in bi lahko vsak trenutek sprožila postopek proti Italiji. Zato sva z Milošem Budinom konec devetdesetih let izkoristila obdobje snovanja zaščitnih norm za manjšine in sprožila usklajeno pobudo za, kakor bi rekel Mermolja, »varno zakonsko določilo« v prid PD. Jaz sem takrat po pisnem nalogu premierja Massima D'Aleme v predsedstvu vlade in okviru ministrstva za dežele skrbel za manjšinsko problematiko, Miloš pa je sodeloval pri omizju, ki je pripravljalo besedilo zaščitnega zakona, sicer pa imel odlične odnose z najtesnejšimi sodelavci predsednika vlade. Porodila se nama je zamisel, da bi v državnem proračunu oblikovali poseben ločen sklad »za manjšinski tisk«, ki bi mu EU gotovo ne nasprotovala. Vanj bi namenili 20 milijard lir letno. Ministrici Katji Bellillo sem svetoval, da je predlog posredovala pristojnemu zakladnemu ministru Carlu Azegliu Ciampiju, ki je dal svoje soglasje. Zdelo se je, da je zadeva zaključena, ko je iz Palače Chigi prišla mrzla prha. V uradih za založniške dejavnosti so nam rekli, da rešitvi nasprotujejo prav neki zastopniki Primorskega dnevnika, ki da so namenoma obiskali Rim in funkcionarje prepričali, naj stvari ostanejo tam, kjer so tedaj bile. Seveda, to je »relata refero«, torej posredno pričevanje, za katerega ne morem dati roke v ogenj. Funkcionarji urada za tisk pri predsedstvu vlade so mi vsekakor natre-sli tudi nekaj podrobnosti o argumentacijah proti oblikovanju specifičnega sklada za manjšinski tisk in sicer, da bi v tem primeru Albanci na jugu Italije ustanovili svoj dnevnik in pobrali večji del prispevkov... Osebno bi ne nasprotoval albanskemu dnevniku, vendar vem, da Arbreši na jugu Italije kaj slabo berejo svoj jezik, nekako kot beneški Slovenci pred 50 leti. Lahko bi si privoščili kvečjemu tednik. Južni Ti- rolci pa bi za svoj Dolomiten dobili svoj delež, čeprav je znano, da načeloma nasprotujejo prispevkom iz Rima in črpajo vsa sredstva iz deželne avtonomije pokrajine Bocen. Tako je torej propadel poskus, da bi imeli »varno zakonsko določilo« za PD, ki bi nas danes obvarovalo pred nevarnostmi nove finančne krize. Ponavljam, da ne vem, kdo in zakaj je tedaj odpotoval v Rim in prepričeval urade Palače Chigi, da je rešitev s samostojnim proračunskim skladom za manjšinski tisk nesprejemljiva. So si funkcionarji v Palači Chigi to kratkomalo izmislili? Če kdo ve kaj več, naj se oglasi in prispeva svojo resnico. Stojan Spetič Slovenskim politikom Na podlagi načela uravnoteženega števila prebivalstva, ki so ga sprejeli zavezniki, pred podpisom sporazuma o meji med Jugoslavijo in Italijo (Jugoslovanov - Slovencev, ki bodo ostali v mejah Italije in Italijanov, ki bodo ostali v mejah Jugoslavije) smo Slovenci izgubili ozemlje in prebivalstvo. Našim politikom. Ali ste kdaj obiskali Žavlje, Dolino, Padriče, Prosek, Opčine, Zgonik, Nabrežino, Križ, Boljunec, Ricmanje, Devin, Bazovico, Boršt in mnoge druge kraje, ki so ostali v mejah Italije? Ste jih kdaj vprašali kaj menijo o stiku Slovenije z mednarodnimi vodami? Gre za naše rojake, Slovence, ki stoletje trpijo in umirajo na bojiščih in lagerjih. Bili so pomorščaki na vseh morjih sveta, ribiči, potapljači, lovci na tune. Uporniki zoper nacifašizem. Ostali so na tujem ozemlju, sosedna država Hrvaška pa je pridobila ozemlje in ljudi. Če gre za dva prijateljska naroda, je to dejstvo nujno upoštevati. Naši rojaki na drugi strani me- je spremljajo kako naši politiki uveljavljajo načela suverene države. Jasno jim je, da bo njihova matična domovina Slovenija izgubila značaj suverene države, če ne bo imela stika z mednarodnimi vodami. Prav gotovo pričakujejo od slovenskega naroda, od svoje matične domovine enako zavzetost, enako odločnost, kot jo oni izkazujejo že ves čas svojega obstoja. V tem boju za pravično mejo jih ne smemo pozabiti! Ado Butala Popravek Dragi uredniki, v včerajšnjem Pd se je v naslov in članek na str.8, o razstavi v židovskem muzeju v Trstu, vrinila večja napaka. Se zgodi, pa vam pišem, da bi jo učiteljsko popravila. Turki so Carigrad osvojili leta 1543, leto 1492 iz naslova pa je leto, ko sta španska kralja Ferdinand Aragonski in Izabela Kastiljska v januarju osvojila Grenado in tako zaključila t.i. reconquesto. Takrat so iz Španije izgnali muslimane in žide (če se niso bili pripravljeni spreobrniti), z njim zaplenjenim premoženjem pa so nato še isto leto tudi financirali Kolumbovo prvo potovanje. Židje (Sefar-diti, »Iz dežele sonca«) so se zatekli v druge dežele, mnogi v Turčijo (kolikor se nam z nekaj predsodki morda čudno zdi), tako tudi v takrat turško Sarajevo ali v takrat turški Solun. Nekateri pa npr. tudi v Fer-raro družine d'Este. Lep pozdrav, Marta Ivašič šolstvo Filmi slovenskih dijakov iz FJK v Izoli in Mariboru Med številnimi aktivnostmi, katerim se posvečajo dijaki slovenskih šol, je tudi filmsko ustvarjanje. V filmskih krožkih ali klubih se s pomočjo zunanjih sodelavcev - mentorjev (ta sta v prvi vrsti Ciril Mur-nik in Pino Rudež), a tudi profesorjev in sošolcev preizkušajo v pisanju scenarijev, igranju, snemanju, izbiri glasbe, montaži. Kajti končni izdelek - film ali video - zahteva pač veliko truda in dela. Februarja letos je na natečaju, ki ga Foto video Trst 80 posveča Miranu Hrovatinu in Saši Oti, sodelovalo kar sedemnajst mladinskih filmov; vse so, kot smo poročali, predvajali v openskem Prosvetnem domu, kar predstavlja za mlade scenariste, režiserje, igralce nedvomno lepo priložnost, da javnosti pokažejo, česa so sposobni. Naši dijaki pa sodelujejo tudi na sorodnih prireditvah v Sloveniji. Sredi oktobra so se na primer udeležili 45. srečanja najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije. Mladinski dom iz Gorice je predstavil animirani film Lisica in volk, srednja šola iz Na-brežine igrana filma Padec in Na prvi ples ter dokumentarec Plameni pod Grmado, openska srednja šola pa animirani film Risba. Prav slednji (avtorice Marie Margherite Markezič) je dosegel najvidnejši uspeh. V prihodnjih tednih čakata mlade filmarje še dve pomembni preizkušnji. Nekateri šolski filmi bodo prvič sodelovali na 10. mednarodnem festivalu nekomercialnega filma Toti, ki bo 21. novembra v Mariboru. Konec novembra pa bodo v sklopu 20. trofeje Trieste predvajali Na prvi ples, ki bo opremljen z italijanskimi podnapisi. (pd) 6 Četrtek, 5. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR politika - Alfano demantiral, da bi vlada pripravljala zakon za »rešitev premierja« Berlusconi o Bersaniju: Začel je z zgrešeno nogo Predsednik vlade ne verjame, da bo dialog z opozicijo o reformah mogoč abu omar 25 agentov Cie obsojenih na zaporne kazni MILAN - Milansko sodišče je včeraj 23 ameriških in dva italijanska agenta ameriške obveščevalne službe Cia spoznalo za krive ugrabitve egiptovskega imama Osame Mustafe Hasana leta 2003 v Milanu in jih obsodilo na zaporne kazni. Tri ameriške agente in pet Italijanov je sodišče oprosti-lo.Takratnega vodjo urada Cie v Milanu Roberta Seldona Ladyja je sodišče obsodilo na osem let zaporne kazni, ostali Američani pa bodo morali v zaporu preživeti pet let. Vsem ameriškim obtožencem so sodili v odsotnosti, saj ameriške oblasti niso pristale na zahtevo po izročitvi Italiji. Oba obsojena Italijana sta prejela triletno zaporno kazen. Za tri Američane in pet Italijanov je sodišče medtem podalo oprostilno sodbo. Med njimi sta tedanji vodja Cie za Italijo Jeffrey Castelli in tedanji vodja italijanske obveščevalne službe Sismi Nicolo Pollari, ki so ju zaščitila državna pravila o tajnosti podatkov, dva ameriška obtoženca pa sta koristila diplomatsko imuniteto, je pojasnil sodnik Oscar Magi. Tožilec Armando Spataro je pozdravil obsodbe in dejal, da je sojenje, ki se je začelo junija 2007, pokazalo »resnico preiskave«. Spataro je sicer za Castellija in Pol-larija zahteval 13-letno zaporno kazen. Obsodbo je pozdravila tudi organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch, čeprav Castelli in Pollari nista bila obsojena. ZDA pa so izrazile razočaranje nad obsodbo. Tiskovni predstavnik State Departmenta Ian Kelly obsodb ni hotel podrobneje komentirati, ker sodnik še ni objavil pisnega mnenja. Pričakuje pa, da se bo obramba na razsodbo pritožila Osama Mustafa Hasan, bolj poznan pod imenom Abu Omar, je bil v okviru skupne operacije Cie in obveščevalne službe Sismi v Milanu ugrabljen februarja 2003. Po ugrabitvi so ga odpeljali v ameriška vojaška oporišča v Italiji in Nemčiji, kasneje pa so ga za štiri leta premestili v zapor v Egiptu. Po Omarjevih besedah so ga v egiptovskem zaporu, iz katerega so ga izpustili 11. februarja lani, mučili. Po podatkih milanskih tožilcev so ZDA Abuja Omarja osumile rekrutiranja islamskih skrajnežev, vendar v času njegovega izginotja proti njemu niso vložili nobene obtožnice. Silvio Berlusconi ansa RIM - Predsednik vlade in voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi bi se bil moral sinoči sestati z ministrom za reforme in voditeljem Severne lige Um-bertom Bossijem ter s predsednikom poslanske zbornice in nekdanjim voditeljem razpuščenega Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Finijem, da bi skupno vzeli v pretres problem politično relevantnih kandidatur na deželnih in upravnih volitvah, ki bodo marca prihodnjega leta. Srečanje pa je naposled odpadlo, da bi vsaka stran ločeno poglobila zadevo. Poleg tega se je razvedelo, da bi se Berlusconi rad srečal z voditeljem UDC Pier Ferdinandom Casinijem, preden bi v vladni večini sprejeli dokončne sklepe o prihodnji volilni preizkušnji. Kot znano, je UDC na državni ravni v opoziciji, na deželni in krajevni ravni pa je marsikje sestavni del desnosredinskih koalicij. Sicer pa Berlusconija še vedno zelo zaposluje problem reform pravosodnega sistema. Tudi včeraj je potrdil, da vlada namerava izpeljati reformo kazenskega procesa. Marsikdo sumi, da vlada pripravlja nove norme, ki bi Berlusconija tako ali drugače »rešile« pred sodnimi postopki, ki bodo proti njemu spet stekli, potem ko je ustavno sodišče ovrglo Alfanov zakon. Tako se je razširila govorica, da je v pripravi nov ukrep o zastaranju obtožb. Toda to je včeraj demantiral sam pravosodni minister Angelino Alfano. »Naši predlogi so znani. Gre za paket, ki je ta čas v obravnavi v pravosodni komisiji senata,« je dejal minister, ki je povabil opozicijske sile, naj konstruktivno sodelujejo pri oblikovanju novih norm. Sicer pa se je o možnosti sodelovanja med vladno večino in opozicijo včeraj izrekel sam Berlusconi. »Dokler bodo delovale tovarne blata in sovraštva, ne bo mogoč noben dialog. Nisem tako optimist, da bi verjel, da bodo te tovarne zaprli,« je dejal. Premier se je tudi neposredno obregnil ob novega sekretarja Demokratske stranke Pier Luigija Bersani-ja. »Direktno ga še nisem slišal, ampak sem bral marsikatero njegovo neprijazno izjavo o predsedniku vlade. Mislim, da je začel z zgrešeno nogo,« je dejal. / Bersani: Vlogo premierja spoštujem bolj kot premier RIM - »Osebno zelo spoštujem vlogo predsednika vlade, ne vem pa, ali to dela Berlusconi, saj mora predsednik vlade govoriti resnicoljubno, ne pa zganjati propagando in govoriti o sinjem nebu v LAquili in drugod, kajti na tak način ni mogoče rešiti problemov.« Tako je novi sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani odgovoril Berlusconiju, ki se je v izjavi za tisk potožil, da se Bersani neprijazno izraža o predsedniku vlade in da je kot vodja stranke začel z zgrešeno nogo. Sicer pa Bersani medtem nadaljuje z reorganizacijo vodstva stranke po prevzemu njenega krmila. Včeraj je svojemu predhodniku Dariu Fran-ceschiniju ponudil, da bi vodil strankino skupino v poslanski zbornici. Franceschini je ponudbo sprejel. Kardinal Bertone kritičen do evropskega sodišča RIM - »Ne moremo ne obsoditi razsodbe, s katero je v ponedeljek Evropsko sodišče za človekove pravice prepovedalo izobešanje križev v javnih šolah. Cenimo sklep italijanske vlade, da vloži priziv. Ta Evropa tretjega tisočletja nam pušča samo buče in nam jemlje najdražje simbole,« je dejal, nanašajoč se na širjenje praznovanja hal-loweena Sicer pa se po vsej Italiji vrstijo odzivi na razsodbo. Premier Silvio Berlusconi se je npr. včeraj v Abrucih prikazal z razpelom v rokah, češ da je to neodtujljiv simbol italijanske tradicije. Vodja gibanja Levica in svoboda Nichi Vendola pa je dejal, da razsodba zahteva razpravo in poglobitev, »brez navzkrižnih izobčenj«. Duhovnik s svojo osmrtnico vabil vernike v cerkev RIM - Duhovnik v kraju Tempera v Abrucih, ki jih je aprila prizadel uničujoč potres, se sooča z upadom vernikov pri mašah. Da bi prebivalce znova privabil v cerkev, je po vasi obesil plakate, na katerih napoveduje svojo smrti in vabi na svoj pogreb. »Želel sem prebuditi ljudi. Katoliška skupnost bi morala držati skupaj, da obnovimo v potresu uničeno cerkev,« je dejal duhovnik Giovanni Gat-to. Glede objave svoje osmrtnice pa je Gatto dejal, da »je želel vzpodbuditi ljudi in jih posvariti pred nevarnostjo, da bi skupnost po potresu razpadla«. V Italiji se sicer vedno več duhovnikov sooča s problemom praznih cerkva. Nek duhovnik s severa države je na to težavo lani opozoril s tridnevno gladovno stavko. Nek rimski duhovnik pa je začel ob nedeljah maševati v nakupovalnem središču na obrobju večnega mesta. finančni zakon - Javna varnost zdravstvo - Epidemija Maroni zagrozil, Bossi ga je utišal RIM - »Če bo opozicija predlagala povečanje finančnih sredstev za policijo, je Severna liga pripravljena zadevni predlog podpreti. Kadar gre za vprašanje varnosti, ne morejo veljati koalicijske omejitve.« Tako je včeraj dejal notranji minister Roberto Maroni, sicer vidni predstavnik stranke Umberta Bossija. Maroni se je s tem odzval na veliko nezadovoljstvo, ki tli med pripadniki sil javne varnosti zaradi pomanjkanja sredstev. Spomnimo naj, da je zaradi tega minulega 28. oktobra kakih 30 tisoč policistov javno protestiralo v Rimu. Maroni je sicer pristavil, da je predsednika vlade Silvia Berlusconija pozval, naj v finančnem zakonu za leto 2010 zagotovi za javno varnost milijardo in sto milijonov evrov več kot v zadnjem letu. Toda Maronija je kmalu utišal sam Bossi. »Liga drži besedo: na volitve smo šli z Berlusconijem, in ne z opozicijo. Za finančna sredstva se bomo pogajali z ministrom Tremontijem,« je v izjavi za tisk rezko dejal vodja Severne lige. Roberto Maroni ansa Nova gripa: doslej 24 mrtvih RIM - Število mrtvih zaradi nove gripe je včeraj poskočilo na 24. V Rimu je podlegel virusu H1N1 radiolog. Bolehal je že za drugimi boleznimi, po okužbi z virusom nove gripe pa se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo: po nekaj dneh zdravljenja na oddelku za oživljanje, je izdihnil. V Monzi pa je umrla 13 letna deklica, ki je imela hud prsno-plju-čni defekt. V Kampanji so zabeležili že deseto smrtno žrtev nove gripe: 26-letni moški z možganskimi poškodbami je preminil v bolnišnici kraja Scafati v pokrajini Salerno, komaj 20 minut po sprejemu na oddelku za oživljanje. Podminister za zdravstvo Ferruccio Fazio je včeraj izjavil, da so v Kampanji zabeležili dvakrat več primerov obolenj za novo gripo kot v drugih krajih v državi. Za tolikšno razširitev bolezni naj bi vplivala klima in dejstvo, da štejejo družine, predvsem v Neaplju, več članov kot drugod, kar omogoča večjo okužbo z virusom H1N1. Fazio je tudi objavil podatke o okužbah med otroki. Doslej je zbolelo kakih 5 odstotkov otrok v starosti od 5 do 14 let. Med obolelimi otroki je podlegla novi gripi le mala Emiliana, in sicer pred nekaj dnevi v Neaplju. abruci - V vasi Fossa, eni najbolj prizadetih v potresu Berlusconi in Tondo slovesno predala namenu Naselje Furlanija-Julijska krajina LAQUILA - Predsednik ministrskega sveta Silvio Berlusconi in predsednik deželnega odbora FJK Renzo Tondo sta včeraj v vasi Fossa blizu LAquile uradno predala namenu Naselje Fur-lanija-Julijska krajina, ki lahko sprejme približno petdeset ljudi. Fossa, eden najbolj razdejanih krajev po aprilskem potresu, je dobi novo naselje, zgrajeno po visokih protipotresnih standardih, v dar od Furlanije-Julijske krajine, ki je tudi sama doživela katastrofalni potres in ki je še danes vzor za popotresno obnovo. Berlusconi je pohvalil tudi lepoto naselja, ki bo kmalu dobilo tudi svoj trg, tako da bo življenje v njem še prijetnejše. »Po eni strani s svojo akcijo v Abrucih ponosno vračamo tisto, kar smo sami prejeli pred 33 leti, po drugi pa smo danes sposobni ponuditi skupnosti v Fossi prave hiše, ki smo jih zgradili v rekordnem času po zaslugi kolektivnega prispevka vse naše dežele,« je dejal Tondo in se ob tem zahvalil vsej Furlaniji-Julijski krajini, njenemu bančnemu sistemu, prebivalcem, institucijam, lokalnim upravam in podjetjem. »Z uresničitvijo tega naselja potrjujemo model skupnosti, ki je sposobna reagirati na nesreče,« je še dodal predsednik Dežele FJK. Predaja naselja FJK pa ni bila edina včerajšnja slovesnost v Abrucih. V Coppitu, nedaleč od šole finančne straže, je predsednik Dežele Lombardija Roberto Formigoni predal namenu nov uno-verzitetni študentski dom, ki so ga poimenovali San Carlo. Stal je 7,5 milijona evrov, v njem pa bo lahko stanovalo 122 študentov. Formigoni je ob tem povedal, da je mesto Milan že leta 1703 pomagalo LAquili ob takratnem potresu. Berlusconi in Tondo ob predaji Naselja Furlanija-Julijska krajina ansa politika - Prostovoljno Parlamentarci na test za mamila RIM - Senatorji in poslanci se bodo lahko prihodnji teden prostovoljno podvrgli testu za mamila. Parlamentarci bodo lahko dali testirati svoj vzorec urina, s tem pa bodo lahko dokazali, da ne jemljejo mamil, je povedal podsekretar pri predsedstvu vlade Carlo Giovanardi. »Italijani imajo pravico vedeti, ali so parlamentarci, ki so jih volili, odvisni od mamil. Če želijo institucije ponovno pridobiti na verodostojnosti, morajo zagotavljati transparentnost,« je menil Gio-vanardi. Tudi politiki v deželi Lacij so zahtevali teste za mamila za novoizvoljene člane deželnega sveta. Zahtevo so podali po škandalu predsednika deželne vlade Lacija Piera Mar-razza, ki je minuli teden odstopil, potem ko so v javnost pri-curljale informacije o njegovih odnosih s transeksualci in zlorabi kokaina, zaradi česar je bil tarča izsiljevanj. Giovanardi je nedavno predlagal tudi uvedbo kokain-skega testa za pilote, železničarje ter voznike tovornjakov in avtobusov. »Kokain vdira v vse socialne plasti in poklicne skupine, od delavcev do politikov. Smiselno je razširiti nadzor,« je menil Gioavanardi, s tem pa je sprožil burne debate. Teste za mamila bi morali glede na Giovanardijev predlog izvesti najmanj enkrat letno. Če bo test pri nekem delavcu pozitiven, bi ga moral delodajalec suspendirati, delavec pa bi se moral podvreči programu odvajanja. V desetih dneh po prvem testu bi moral obenem delavec opraviti še en test. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Četrtek, 5. novembra 2009 7 APrimorski ~ dnevnik slovensko stalno gledališče - Po preložitvi srečanja na prefekturi na 11. november Osebje SSG napoveduje »ostro skupno akcijo« Oblikovali jo bodo s sindikalnimi predstavniki, da bi spodbudili čim hitrejšo rešitev krize Preložitev sestanka o reševanju krize Slovenskega stalnega gledališča na tržaški prefekturi na 11. november je izzvala zaskrbljenost med uslužbenci slovenskega teatra. Včeraj popoldne so se člani kolektiva zbrali v Kulturnem domu, da bi preverili, kaj storiti. Od odstopa upravnega sveta in dejanskega začetka krize je minil več kot mesec, odpadla je uvodna premiera, osebje pa še ne ve, kdaj se bo lahko sezona začela in kako se bo začela. Na sestanku je prišlo na dan nekaj predlogov, da bi spodbudili »politične dejavnike« k čim hitrejšim odločitvam. Po seji so uslužbenci izdali sledeče tiskovno sporočilo: »Glede na zelo zaskrbljujoče dejstvo, da je sestanek pri prefektu, na katerem bi se ustanovni člani Slovenskega stalnega gledališča, Društvo Slovensko gledališče, Dežela Furlanija-Julijska krajina, Občina Trst in Pokrajina Trst seznanili s predlogom izvedencev Marije Marc in Renata Manzonija o možnih rešitvah kriznega stanja gledališča, bil že drugič prestavljen, se je osebje Slovenskega stalnega gledališča odločilo, da bo skupaj s sindikalnimi predstavniki oblikovalo ostro skupno potezo, z namenom da bi spodbudilo politične dejavnike, naj čim hitreje podpišejo z umetniških in tehničnim osebjem pogodbe na 273 delovnih dni, zajamčijo začetek gledališke sezone in redno delovanje z neokrnjeno delovno silo.« Preložitev srečanja na prefekturi na sredo, 11. novembra je zmešala štrene tudi skupščini Slovenskega stalnega gledališča. Na seji 14. oktobra so člani skupščine sklenili, da sejo prekinejo in jo nadaljujejo v ponedeljek, 9. novembra prav z namenom, da bi pred tem že izvedeli za izsledke in predloge dveh izvedencev ter za mnenje udeležencev sestanka na prefekturi. Srečanje na prefekturi pa bo po datumu, ki ga je skupščina zamejske gledališke ustanove določila za nadaljevanje seje. Med člani skupščine so že prejšnje dni potekali pogovori o tem, kaj storiti. Nadaljevanje skupščine 9. novembra bi bilo po svoje brezpredmetno, saj ne bi mogli družabniki sprejeti nobene odločitve. Zato je najbolj verjetno, da bodo nadaljevanje skupščine preložili na datum po 11. novembru (ali celo na sam 11. november, po srečanju na prefekturi). Odločitev bo padla že danes ali v prihodnjih dneh. M.K. Osebje Slovenskega stalnega gledališča je zelo zaskrbljeno nad zavlačevanjem z rešitvijo krize tržaškega teatra kroma opčine - Dejavnost na strelišču Streljali tudi na vse svete Pokrajinski odbor VZPI-ANPI obsodil »pomanjkanje spoštovanja do umrlih in vseh padlih« Pokrajinski odbor VZPI-ANPI je naslovil Strelskemu društvu na Opčinah pismo, v katerem izraža svojo zaprepadenost spričo strelske dejavnosti na sam dan vseh svetih, 1. novembra. »Nedeljsko streljanje je pomenilo pomanjkanje spoštovanja do umrlih in do vseh padlih in je bilo dokaz neomikanosti«, je zapisano v pismu, v katerem VZPI-ANPI seznanja društvo s sicer predobro znanim dejstvom, da je v notranjosti strelišča spominska plošča To-mažiču in tovarišem, na zunanji strani strelišča pa je spomenik 71. talcem. Partizansko združenje dodaja, da se je njegova delegacija med drugim znašla pred zaprtimi vrati, ko je hotela položiti venec na spominsko ploščo Bobku, Kosu, Ivančiču, Tomaži-ču in Vadnjalu. Spomenik je bil torej pod ključem, vratar strelišča pa se je izgovarjal, da ni bil obveščen o prihodu delegacij. »To ne drži«, je rečeno v pismu. »Več kot 60 let prihajamo tega dne z venci na strelišče in tudi letos smo gospo slu-ginjo obvestili, da bodo šole prišle že 30. oktobra, mi pa smo ji obenem omenili 1. november.« aktualno - Odzivi na razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice Dipiazza: Križi v šolah ostanejo Nadškof Crepaldi zelo kritičen do razsodbe - Furlanič (SKP): Razpela je treba takoj odstraniti z vseh občinskih stavb »Dokler bom jaz župan Trsta bodo vsi križi v šolskih poslopjih in v občinskih stavbah ostali tam, kjer so.« Zupan Roberto Dipiazza popolnoma odklanja razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se je opredelilo proti izobešanju razpel v šolskih učilnicah. Dipiazza direktno odgovarja občinskemu svetniku SKP Iztoku Fur-laniču, ki spričo omenjene razsodbe zahteva odstranitev križev iz vseh stavb, ki so last Občine Trst. Torej tudi s šolskih učilnic. Dipiazze ne zanima usoda pritožbe, ki jo bo italijanska vlada vložila proti razsodbi sodišča v Strasbourgu. Slednja je po županovem mnenju v kričečem nasprotju s tisočletnimi tradicijami in vrednotami Italije. »Konec koncev bomo doma odločali mi in ne Evropa,« dodaja Dipiazza. Razsodba se mu zdi zelo nespoštljiva do Italije in njenih vrednot, »tudi zato, ker se morajo tujci, ki živijo v Italiji, prilagoditi našim zakonom in spoštovati simbole naše ve- f J re.« Tudi nadškof Giampaolo Crepaldi zelo kritično ocenjuje evropsko razsodbo proti križem v učilnicah. Popolno nasprotnega mnenja je Furlanič, ki pozdravlja razsodbo evropskih sodnikov, češ da razpelo v šolskih učilnicah krši versko in splošno svobodo otrok in njihovih staršev. Razpelo je verski simbol, njegova prisotnost v šolah naj bi bila torej v nasprotju ne samo z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, temveč tudi z italijansko ustavo. Od tod Furlaničeva Iztok Furlanič — zahteva, da se križi takoj odstranijo iz vseh občinskih stavb. Za razliko od večine italijanskih pokrajin, kjer so šole državna last, so v Trstu šolske stavbe last Občine. To velja posebno za poslopja, kjer domujejo vrtci in osnovne šole. Razsodba evropskih sodnikov na splošno govori o javnih šolah in ne o stavbah, ki so v tržaškem primeru občinska last. Razsodbo sodišča v Strasbourgu pozdravlja Furlaničev somišljenik Igor Kocijančič, vodja Mavrične levice v de- želnem parlamentu. »Razsodba vzpostavlja pravico ne samo osebi, ki se je pritožila, temveč tudi vsem šolnikom, ki so izgubili službo, ker so se zoperstavili razpelu v šolskih učilnicah,« podčrtuje Kocijančič. Omenja tudi starše otrok drugih veroizpovedi. Zastopnik Komunistične prenove je prepričan, da je evropska razsodba spoštljiva ne samo do laičnosti italijanske države in njene ustave, temveč tudi do tistih kristjanov in katoličanov, ki odklanjajo vsiljevanje vsakršne veroizpovedi. Kocijančič in njegova stranka menita, da je Konkordat med italijansko državo in katoliško Cerkvijo vsebinsko preživel in da ga bi bilo treba korenito spremeniti. V odkriti polemiki z evropskim sodiščem pa deželni svetniki desne sredine zahtevajo od predsednika skupščine Edouarda Ballamana, naj demonstrativno izobesi križ v glavno dvorano deželnega parlamenta. Razsodba predstavlja po njihovem mnenju žalitev za Italijo in za njene verske in zgodovinske tradicije. Ludoteka v Boljuncu vabi Socialna služba občin Milje in Dolina obvešča, da bo ludoteka-igralnica Peter Pan v Boljuncu tudi letos odprla vrata svojim mladim obiskovalcem. Uradna otvoritev bo danes ob 16. uri v prostorih občinske knjižnice v Bo-ljuncu. Alisei Apollonio v Minervi V dvorani knjigarne Minerva v Ul. San Nicolo 20 bo danes ob 18. uri novinar dnevnika Il Piccolo Ales-sandro Mezzena Lona predstavil zmagovalko literarne nagrade Campiello giovani 2009, dijakinjo liceja Dante Alisei Apollonio. Grad sv. Justa: nov urnik Ravnateljstvo mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev obvešča, da so od danes do 31. marca 2010 muzeji na gradu sv. Justa odprti po novem zimskem urniku vsak dan od 9. do 13. ure (beneška utrdba oz. Bastione Veneto in zunanje površine pa do 17. ure). Grad bo zaprt 25. in 26. decembra ter 1. in 6. januarja 2010. Tečaj lažje telovadbe Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z društvom Benessere prirejajo tečaj lažje telovadbe, namenjen osebam nad 60. letom (primeren je posebno za osebe z artrozo, bolečinami v križu in osteoporozo). Od 26. oktobra poteka tečaj v občinski telovadnici v Nabrežini vsak ponedeljek od 10.30 do 11.30 in vsak četrtek od 9.30 do 10.30. Za informacije in vpisovanja je na voljo Urad za socialne storitve v Naselju sv. Mavra 124 v Sesljanu, telefon 040-2017385, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Kit obiskal tržaške vode Patruljni čoln obalne straže, na katerem sta bila tudi ravnatelj mi-ramarskega morskega rezervata in biolog, sta včeraj zjutraj pospremila iz voda tržaškega starega pri-stanišla 15-metrskega kita, ki so ga bili prej opazili pri Barkovljah. Zival je bila pri dobrem zdravju. Nevarno štopanje Štopanje ni prineslo sreče 26-let-nemu madžarskemu državljanu S.L., ki ga je v noči na torek voznik belega opla pri bivšem mejnem prehodu pri Repentabru udaril s pestjo in od njega v angleščini zahteval denar. Nesrečnež mu je izročil petdeset evrov, nakar ga je voznik, verjetno italijanski državljan, pustil na cesti in peljal naprej. S.L. je dogodek prijavil openskim karabinjerjem, ki so ga pospremili v katinarsko bolnišnico. Vedno v torek pa so karabinjerji odvzeli vozniško dovoljenje in ovadili na prostosti štiri osebe zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Vozil brez vozniške Agenti tržaške kvesture so ovadili romunskega državljana, ker je vozil avtomobil brez vozniškega dovoljenja, saj mu to ni bilo izdano ne v Italiji ne v Romuniji. Moškega so zalotili pri vožnji v tržaškem mestnem središču v avtomobilu, katerega lastnik je sin, ki prebiva v Cosenzi. Izkazalo se je tudi, da možakar ni imel niti prometnega dovoljenja niti zavarovanja. Avtomobil so zaplenili. 8 Četrtek, 5. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / kmetijstvo - V Rimu vložen priziv proti odloku o zaščiti vina Prosecco Med oblastmi in kraškimi proizvajalci je izbruhnila vojna Zah teva po razvoju kmetijstva, odpravi omejitev in centru za promocijo vina - Kljub prizivu pripravljenost na dialog Med italijanskimi oblastmi ter kraškimi kmetovalci in proizvajalci je izbruhnila vojna. Rimski odvetnik Piero D'Amelio je namreč včeraj na Deželnem upravnem sodišču Lacija v imenu Kmečke zveze, Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras, Promocijskega odbora za ovrednotenje mlečno-sirarskih izdelkov Krasa v tržaški pokrajini Moisir in Promocijskega odbora za ovrednotenje tržaškega ekstradeviškega oljčnega olja Tergeste DOP vložil priziv proti italijanskima ministrstvoma za kmetijstvo in okolje ter proti deželama Furlanija-Julijska krajina in Veneto, katerega cilj je razveljavitev odloka kmetijskega ministrstva z dne 17. julija letos v zvezi s priznanjem med-deželnega kontroliranega porekla (DOC) za vino Prosecco. Kot znano, vino pridelujejo iz grozdja glere, sorte, ki izhaja ravno iz tržaškega brega, a katere trto so v prejšnjem stoletju prinesli tudi v Veneto, kjer je zaslovela pod imenom prosecco. Ko se je začelo govoriti o možnosti priznanja meddežel-nega kontroliranega porekla vina Prosecco DOC za Veneto in FJK, so kraški vinogradniki, kmetovalci in proizvajalci zahtevali ovrednotenje kmetijskega potenciala tržaškega teritorija, zlasti tržaškega brega, in odpravo okoljevarstvenih omejitev, saj je kar 75 odstotkov kmetijskih površin na Krasu vključenih v t.i. evropska zaščitena območja Natura 2000, poleg tega želijo, da na Proseku najde tudi lokacijo center za promocijo vina Prosecco DOC. Julijski odlok kmetijskega ministra Luce Zaie sicer vključuje tudi pokrajino Trst v območje kontroliranega porekla, vendar po ugotovitvi pobudnikov priziva ne vsebuje zaščite in gospodarske promocije kraškega območja, saj ne upošteva posebnega položaja, v katerem se nahajajo kraški vinogradniki zaradi okoljevarstvenih omejitev, ki onemogočajo vodenje in razvijanje proizvodnih dejavnosti. Skratka, prav obstoj kraškega Proseka daje možnost, da bo istoimensko vino zaščiteno, kraški teritorij in njegovi kmetovalci pa utegnejo ne imeti nič od tega. Od tod priziv, ki je bil vložen tudi zaradi bližanja zapadlosti roka 12. novembra, kot nam je povedal tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec pa pobudniki ostajajo odprti za pogajanja, ker priložnost priznanja kontroliranega porekla mora biti ne samo za Veneto in Furlanijo, ampak tudi za razvoj vinogradništva in kmetijstva v tržaški pokrajini. Obenem so prepričani, da je zemlja še vedno gospodarska osnova za našo skupnost, naši kraji pa morajo biti deležni enakopravnega razvoja. (iž) Kakšna usoda čaka vinograde v tržaškem bregu? kroma dolina Nedeljski • ■ • Parovelove torkle Ob nedeljah 8., 22. in 29. novembra bo Parovelova torkla v Dolini odprla vrata obiskovalcem ob priložnosti že tradicionalne po-kušnje ekstradeviškega olja. Torkla bo odprta od 10. do 17. ure, vodeni ogledi in pokušnja pa bodo na voljo večjim in manjšim skupinam ob sledečih urnikih: ob 10. uri, dalje ob 11.30, 12.30 ter ob 15. in 16. uri. Rezervacije za pokušnjo in vodene oglede sprejemajo na telefonskih številkah 040-227050 in 346-7590953 ter preko naslova elektronske pošte info@parovele-vents.com. Letos se gostje lahko ustavijo v jesenski osmici, ki bo v Kleti Parovel v Boljuncu. Posebno pestro bo 14. novembra, ko bo od 21. ure potekal t.i. Bakus Day: poleg izvolitve antičnega boga vina Bakusa za leto 2009 bo ob tej priložnosti tudi koncert priznane istrske glasbene skupine Vruja. Vstop je prost. prosek - Od 7. do 11. novembra praznovanje sv. Martina ob podpori občine Trst Pester spored za vse okuse V nedeljo pohod in furenga, v sredo pa vrhunec s sejmom - Razstava kmečkega orodja ter srečanji o kraških jedeh in prosekarju - Luna park, osmice in razstava živali tržaško prizivno sodišče - Zavrnjena tožba LB: Vukasovic spet izgubil Za 711 deviznih varčevalcev tržaške podružnice Ljubljanske banke in LB Sarajevo zahteval 8 milijonov evrov Tržaško prizivno sodišče je potrdilo prvostopenjsko sodbo sodišča v Trstu, s katero je to zavrnilo tožbo Božidarja Vukasovica zoper glavno tržaško podružnico Nove Ljubljanske banke (NLB), LB in NLB. S tem je tudi končalo postopek za 711 deviznih varčevalcev glavne tržaške podružnice Ljubljanske Banke in Ljubljanske banke Sarajevo. Vukasovic je marca 2003 vložil tožbo proti Ljubljanski banki (LB), NLB in glavni podružnici NLB v Trstu, pred tem pa je organiziral še 710 varčevalcev glavne zagrebške podružnice LB. Med slednjimi je bilo tudi 49 varčevalcev LB Sarajevo. Skupni seštevek vtoževanih zneskov je znašal več kot osem milijonov evrov. Kot so sporočili iz LB, je Vuka-sovič tožbo v Trstu vložil predvsem zato, da bi v postopku najprej dokazal, da je je tržaško sodišče za tožbo pristojno. Menil je namreč, da v Italiji obstaja premoženje glavne po- družnice NLB Trst. Iz tega premoženja naj bi izplačali varčevalce, saj LB premoženja v Italiji nima. NLB je sicer ves čas vztrajala, da ni pravna naslednica pogodbenih razmerij LB, ki se nanašajo na obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog hrvaških varčevalcev, v skladu z ustavnim zakonom iz leta 1994. Ta določa, da se na NLB prenese vse poslovanje ter premoženje na računih doma in v tujini, razen obveznosti do tujih bank upnic in Narodne banke Jugoslavije, ter obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog varčevalcev iz držav na ozemlju nekdanje SFRJ. Te so ostale LB. Namen Vukasovica je sodišče že na prvi stopnji zavrnilo in se izreklo za nepristojno. V okviru tega postopka je moral Vukasovic najprej umakniti 108 zahtevkov tožnikov, saj mu varčevalci niso podpisali pooblastil, nekatera podpisana pooblastila pa niso bila overjena. Sodišče je tedaj med drugim ugotovilo, da 137 varčevalcev ni ime- lo pravice tožiti banke v Italiji, saj so imeli v svojih pogodbah določilo, da banko tožijo pri sodišču, ki je pristojno po kraju podružnice, v kateri je bila odprta njihova hranilna vloga. Zoper to sodbo je Vukasovic vložil pritožbo samo za svojo devizno vlogo, za vse ostale varčevalce pa je odločitev sodišča na prvi stopnji postala pravnomočna. Drugostopenjsko sodišče je v preteklih dneh tej odločitvi v celoti pritrdilo in dodatno utemeljilo argumentacijo prvostopenjskega sodišča. Med drugim je v tokratni odločitvi sodišče izpostavilo, da v Italiji ni mogoče tožiti podružnice banke, ker ta nima statusa pravne osebe in zato pristojnost podružnice NLB v Trstu nima nikakršnega procesnega pomena. S tem se je za Vukasovica, ki se predstavlja kot zastopnik varčevalcev zagrebške glavne podružnice LB, neuspešno končal že njegov drugi sodni postopek v Trstu. (STA) Spored praznovanja sv. Martina (na levi lanski arhivski posnetek) sta predstavila Bruno Rupel in Edi Bukavec (na desni) kroma Na Proseku tečejo še zadnje priprave na večdnevno praznovanje zavetnika sv. Martina, pri organizaciji katerega poleg občine Trst oz. njenega odborništva za gospodarske dejavnosti in turizem in rajonskega sveta za Zahodni Kras sodelujejo vsa domača društva in ustanove in ki bo potekalo v znamenju pestrega sporeda. Praznovanje, katerega potek sta predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec predstavila včeraj dopoldne v prostorih rajonskega sveta na Proseku, bo potekalo od sobote, 7., do srede, 11. novembra. Več dni praznovanja torej, ob upoštevanju izvirnega vaškega običaja in kmečkega značaja praznika, kateremu letos daje poseben pečat sodelovanje odborništva za gospodarski razvoj in turizem občine Trst: tržaška občinska uprava je namreč tudi finančno podpira pobudo, kar je predsednik Rupel izrecno poudaril in se zahvalil odborniku Paolu Rovisu. Letošnje praznovanje se bo začelo v soboto z odprtjem razstave starega kmečkega orodja ob 17. uri na dvorišču sedeža rajonskega sveta, medtem ko bo v nedeljo (če bo vreme dopustilo) doseglo že prvega od vrhuncev z dopoldanskim Martinovim pohodom po kontovelsko-proseškem bregu, ki ga prirejata ŠD Kontovel in SDD Jaka Štoka (zbirališče v Društveni gostilni na Kontovelu ob 10. uri) in popoldansko Martinovo furengo v organizaciji Kmečke zveze in Mladinskega krožka Prosek Kontovel: novo vino bo ob 14.30 prispelo na tovornem vozu s konjsko vprego ob prisotnosti narodnih noš, harmonikarjev, uglednih gostov in kraljice terana Neže Milič. Kmečka zveza je organizator tudi drugih dveh pobud: v ponedeljek bo ob 20. uri v Društveni gostilni predstavitev nove knjige Stanislava Renčlja o kraških jedeh Okusi Krasa, v torek pa bo ob isti uri, a v baru Lukša, predavanje Maria Gregoriča in Andreja Boleta o novem vinu ter o tradiciji vina prosekarja. Kot že rečeno, bo praznovanje doseglo vrhunec na godovni dan sv. Martina prihodnjo sredo, ko bodo glavno proseško ulico napolnile stojnice. Doslej je prišlo 77 prošenj za dodelitev mesta, katerim je treba dodati še deset stojnic s tipičnimi kraškimi specialitetami, ki jih bodo ponujali člani Kmečke zveze. Promet po osrednji proseški arteriji bo ta dan od 6. do 23. ure prepovedan, obvoz bo urejen po Ul. sv. Nazarija oz. po Devinščini. Na ta dan bo na dvorišču rajonskega sveta razstava kiparja Edoarda Corala s prikazom izdelave lesenih kipcev, ob 16. uri pa bo v domači cerkvi slovesna maša. Naj omenimo, da bodo v dneh praznovanja delovale tri osmice (Godbeno društvo Prosek jo bo odprlo v Soščevi hiši, ŠD Primorje v Kulturnem domu, mladinski krožek pa U Kutu), krajevne gostilne pa bodo ponujale zelje in klobase (zadnja leta gredo zelo dobro v prodajo tudi kontovelski fanclji z dušo). Na novem proseškem parkirišču bo vse dni deloval luna park, na B'lancu bo namesto sejma prašičev razstava živali, ki jih zdravstveno podjetje uporablja za t.i. Pet-therapy oz. zdravljenje s pomočjo živali. Skratka, pester spored za vse okuse. (iž) / SVET Četrtek, 5. novembra 2009 9 protestantizem - Konferenca v organizaciji krožka Maria Theresia Primož Trubar Slovencem zagotovil prostor med evropskimi narodi O njem, njegovih delih in škofu Bonomu sta predavali profesorici Tatjana Rojc in Marta Ivašič Sinoči je v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali potekala zanimiva konferenca, ki je v žarišče postavila osrednjo osebnost slovenskega prote-stantizma, Primoža Trubarja (15081586), ki je leta 1550 napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh. Srečanje je pripravil krožek Maria Theresia, ki s tovrstnimi seansami običajno obuja spomine na osebnosti, ki so tako ali drugače pustile pečat na različnih interesnih področjih. O tem, da je reformacija Slovencem dala največji zaklad, sta včeraj zvečer predavali prof. Tatjana Rojc in prof. Marta Ivašič Godnič, ki sta v svojih referatih spregovorili o življenju in delu človeka, s pomočjo katerega so Slovenci dobili svoj prostor na zemljevidu evropskih narodov. Naj povemo, da je bil gost večera tudi filatelist Igor Tu-ta, ki je srečanje povezoval. Okrog 30 slušateljev je izvedelo, da je bila reformacija na Slovenskem zelo močna, pa četudi se je tu pojavila razmeroma pozno, a kljub temu je bila za Slovence izjemnega pomena. Prof. Iva-šičeva je v svojem posegu orisala lik škofa Bonoma, ki so ga v šolskem letu 20072008 podrobneje spoznali tudi njeni učenci z liceja France Prešeren. Ti so v Trubarjevem letu postali pravi razisko- Srečanje o Trubarju je vzbudilo precejšnje zanimanje kroma valci Trubarjevega življenja in njegovega opusa, svoje ugotovitve pa so imeli tudi predstavili italijanski javnosti v okviru prireditve Pomladni dan, ki jo sicer vsako leto na prvi spomladanski vikend pripravlja Fundacija za okolje FAI. Govornica je pohvalila trud in prizadevnost svojih dijakov, ki so tržaško Bonomovo palačo podrobno preučili in jo natančno predstavili širši javnosti, ob tem pa je še pojasnila, da je bila tako tržaškemu ško- fu Bonomu kot tudi Primožu Trubarju bližja in ljubša švicarska različica pro-testantizma. Naj povemo, da je Bono-mo Trubarja, ko mu je dodelil službo slovenskega pridigarja, vnemal za gesla in razmišljanja švicarskega reformatorja Kalvina. Več o življenju in delu Primoža Trubarja je v nadaljevanju povedala prof. Tatjana Rojc, ki se je omejila predvsem na njegovo jezikovno vlogo in poudari- la Trubarjevo jezikovno očetovstvo in njegovo zaljubljenost v slovensko materinščino. Profesorica je menila, da ima reformacija v Sloveniji več razsežnosti, tako poleg verske tudi evropsko in nacionalno, saj pred tem gibanjem ni bilo mogoče govoriti o nacionalni zavesti. Prisluhnili smo tudi osnovnim biografskim podatkom, izvedeli več o Trubarjevem življenju doma in v izgnanstvu, o potrebi po notranji preureditvi Cerkve, za katero je Trubar menil, da je postala moralno pokvarjena ... Govornica je predstavila tudi nekatera Trubarjeva dela, med katerimi izstopata Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi. Občinstvo, ki je konferenci sledilo z velikim zanimanjem, je izvedelo tudi, da se je Trubar v svojih delih oprl na govor osrednjega slovenskega prostora. V naslednjih delih je po nasvetu koprskega škofa Petra Pavla Vergerija Primož Trubar začel uporabljati latinico, s tem pa je slovensko ozemlje vključil v zahodnoevropski prostor in se tako povsem ločil od vzhodnega dela Evrope, ki je bil vezan na cirilico, je še pojasnila prof. Rojčeva in svoj poseg sklenila z ugotovitvijo, da je bil Primož Trubar zelo daljnogledna osebnost, čigar ideje so bile pogosto preveč napredne za čas, v katerem je živel. (sč) dolina V soboto na sporedu Brežanske igre 2009 Občina Dolina in Forum mladih, v sodelovanju z združenjem prostovoljnih gasilcev Breg, krajevnimi kulturnimi društvi in s prispevkom Pokrajine Trst, organizirata v soboto, 7. novembra, ob 14. uri, v športnem centru Silvano Klabjan v Dolini Brežanske igre 2009, na katerih bodo tekmovale skupine iz Boljunca, Boršta, Gročane, Doline, od Domja, od Krmenke, od Lakotišča, iz Prebenega in Ri-cmanj. V sklopu iger bo na parkirišču športnega centra postavljen šotor, kjer bo v petek in soboto zvečer na voljo pijača, hladni prigrizek in dobra glasba. V petek, 6. novembra, bo ob 20.30 glasbeni večer z naslovom Music from the borders v sklopu pobude Adriatic Festival, ki je letos posvečena Svetovnemu pohodu za mir. Igrale bodo skupine Peace Road iz Slovenije, F.O.B. iz Italije in Poropati iz Hrvaške. V soboto, 9. novembra, se bo po Brežanskih igrah zabava nadaljevala z večerom narodno-zabavne glasbe z ansamblom Hram. pogovor - Rudi Wilhelm o zgodovini Prosvetnega doma na Opčinah ob njegovi prenovi Če bi lahko govoril, bi nam stari poškodovani kostanj na dvorišču znal veliko povedati ••• Kdor se je zadnje čase peljal ali sprehajal mimo Prosvetnega doma na Opčinah, je gotovo opazil, da je bil velik del njegove zunanje fasade skrit za zidarskim odrom. Pročelje stavbe je bilo namreč že nekaj časa potrebno temeljite obnove, dela pa so pri SKD Tabor, ki s stavbo upravlja, načrtovali že dolgo pred poletnim neurjem, ki je močno prizadelo predvsem notranje dvorišče. Oder so sedaj umaknili in fasada je na novo prepleskana. Obnova stavbe je seveda odlična priložnost, da malce spregovorimo o njeni zgodovini. Pripadniki mlade in srednje generacije jo seveda povezujejo s Prosvetnim domom in SKD Tabor, starejši pa se še dobro spominjajo, da je v njej v času pred drugo svetovno vojno deloval rikreatorij. O tem smo se pogovorili z Rudijem Wil-helmom, ki je za nas nanizal cel kup svojih življenjskih spominov. Katerega leta ste se rodili? Rodil sem se leta 1928, po rodu pa je bila moja družina iz Senožeč. Leta 1936 smo se preselili na Opčine. Tu sem obiskoval osnovno šolo od drugega razreda dalje. Prostori, v katerih se sedaj nahajava (Prosvetni dom, op. avt.), so nosili ime Casa Balilla. V njih je deloval rikreatorij, razvijale pa so se tudi kulturne dejavnosti, predvsem za otroke. Ti so zjutraj hodili v šolo, popoldne pa so zahajali sem. Prisotnost je bila seveda obvezna in je vplivala na končno oceno, veliko otrok pa vseeno ni prihajalo sem, saj so morali popoldan pomagati staršem pri kmečkih opravilih. Šola se je že tedaj nahajala, kjer se še danes, torej na Škavenci, kajne? Seveda. Kar pa se spomnim iz pripovedovanja starejših, se je šola v času pred pred prvo svetovno vojno nahajala v prostorih današnjega Prosvetnega doma. Po prvi svetovni vojni so tu uredili rikreato-rij Lege nazionale, nato je prostore prevzela fašistična stranka ter jo spremenila v svoj vzgojni sedež za mladino. Kako je potekala fašistična vzgoja v tistem času? Na pročelju stavbe je tedaj stal velik napis, ki je nosil imena dveh sester, in sicer Adele e Amelia Udovicich, ki sta stavbo podarili fašistični stranki. To je bil eden od tolikih napisov na stavbi, poleg njega so bila še znana fašistična gesla kakor Credere, obbedire, combattere ali pa Qui si parla soltanto in italiano. Kot otroci ste seveda že čutili ra-znarodovalni pritisk. Najbrž ste morali precej paziti, kako ste govorili med seboj. Slovenščina je bila sploh prepovedana. Za ravnatelja rikreatorija je bil nastavljen učitelj, ki je bil tudi moj razredni učitelj, pisal se je Martini. Doma je bil iz Istre, znal je slovensko, a je seveda vedno govoril v italijanščini. Le enkrat je v zasebnem pogovoru z mano in mojim bratom spregovoril nekaj slovenskih besed. Danes sta na dvorišču asfaltna ploščad in igrišče. Kakšno je bilo dvorišče tedaj? Na dvorišču je bil vrt, na katerem so stala igrala za otroke. Po dvorišču smo morali teči, učili so nas marširati z lesenimi puškami. V dvorani pa so uprizarjale igre, delovala je glasbena šola, prirejali so veselice. Ni bilo vse popolnoma slabo, nekaj kulturnega se je seveda dogajalo, čeprav je bila kultura fašistična. Zanima me seveda, kako se je zgodil prehod s prejšnjega fašističnega upravljanja na sedanje slovensko. Še pred tem gre povedati, da je jeseni 1943 te prostore zasedla nemška vojska, ki je v stavbi uredila svoje skladišče, na dvorišču pa so bili parkirani kamioni in vojaška vozila. Spomladi 1945 so nemški vojaki del stavbe (kjer se danes nahajata bar in knjižnica, op. avt.) popolnoma požgali. Edino dvorana je ostala, bila pa je precej poškodovana. Po drugi svetovni vojni smo prostore zasedli domačini. V njih sta poleg društva prvotno delovala še KPI in Zveza partizanov. Veliko sredstev tedaj nismo imeli, a smo vseeno poskrbeli za popravilo dvorane. Tedaj ste najbrž odstranili fašistični napis in ga nadomestili s slovenskim Prosvetnim domom? Da in napisu Prosvetni dom smo dodali še dvojezično tablo, s katero smo pozivali k razorožitvi, miru in sožitju. Bilo je v času ministra Scelbe, torej po prihodu Italije v naše kraje, ko smo prejeli njegov odlok, po katerem morajo vsi prostori, ki so bili last fašistične stranke, priti pod upravo posebnega telesa, ki se je imenovalo »Commissariato della gioventu italiana«. Ta komisarjat bi moral zaseči to stavbo, kot se je zgodilo pri Banih z današnjo osnovno šolo. Ustanova je obstajala samo na pa- Rudi Wilhelm (spodaj) je povedal marsikaj zanimivega o Prosvetnem domu na Opčinah kroma fTil+VUl VI LLrt OPiriüA H fau rlonple Ik.llhi pirju, oblast si je namreč želela le, da bi nas spravila iz teh prostorov. Kako ste se nato sporazumeli? Tedaj je bil v Trstu prefekt Palama-ra, v vasi pa smo sprožili obsežno akcijo z nabiranjem podpisov. Londonski memorandum je namreč določal, naj Slovenci v Trstu dobijo tri stavbe, od katerih je ena v ulici Petronio, torej današnji Kulturni dom, druga pri Sv. Ivanu, tretja pa bi se morala nahajati v Rojanu. Kasneje je pri- šlo do sporazuma, prostor v Rojanu je odpadel, tretja stavba za Slovence je tako postal Prosvetni dom. Od tedaj je njen lastnik družba Dom, upravo pa je prevzelo SPD Opčine, ki je po združitvi s PD Andrej Čok in Mladinskim krožkom postalo SPD, danes SKD Tabor. Pa še zanimivost. Se še spominjate kostanja, ki ga je letošnje neurje zelo poškodovalo. Je v vaših mladih letih že rastel? Rastel je že v času Habsburške monarhije, spominjala se ga je še moja mama. V stavbi je namreč delovala šola, ki je imela svoj vrt. Na vrtu so se učenci učili kmečkih veščin in opravil, saj so bile tedaj Opčine še popolnoma kmečka vas. Danes ranjeni in poškodovani kostanj je torej videl marsikaj ... Da in če bi mogel govoriti, bi nam lahko še marsikaj povedal. Primož Sturman 10 Četrtek, 5. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / naš intervju - Prvenec Goričana Matjaža Klemšeta »Neke vrste vračanje ■ • v« • domov in vrnitev v življenje« Danes ob 18. uri v Tržaški knjigarni predstavitev romana Vzakrpanih gojzarjih Osemindvajset dni hoje po slovenski transverzali od Maribora do Ankarana: okrog 800 kilometrov dolga pot, na katero se je takrat sedemindvajsetletni diplomirani gradbenik podal s skoraj tri-desetkilogramskim nahrbtnikom. In osebno željo: »udarit nekaj velikega«. Da bi na ta način obeležil prelomnico v svojem mladem življenju. Pri Založništvu tržaškega tiska je v teh dneh izšel prvenec Matjaža Klemšeta V zakrpanih gojzarjih. Knjigo bodo danes ob 18. uri predstavili v Tržaški knjigarni, z 31-letnim Goričanom pa smo se pogovorili o genezi romana. Ko se je pred dvema letoma Matjaž podal na pot, ni razmišljal o knjigi, ampak je avanturo začel kot »neke vrste vračanje domov in vrnitev v življenje«: na Goriško se je vračal po triletnem izpopolnjevanju na mariborski fakulteti za gradbeništvo in po hudi bolezni, zaradi katere se je zdravil v Avianu. »Ko sem na Pohorju začel transver-zalo, nisem vedel, ali bom prišel do konca. Nikamor se mi ni mudilo, želel sem le biti sam s sabo in poskusiti. Nekajkrat sem bil na tem, da omagam, a to se na koncu ni zgodilo. Hodil sem osemindvajset dni, na Pohorju in Primorskem sem bil cele Klemšetovo »vračanje« je trajalo 28 dni ... dneve čisto sam, vmes pa sem srečal veliko zanimivih ljudi. Nekje sredi poti, ko sem v Julijcih zagledal Tržaški zaliv, sem razumel, da bom zmogel: od tam je pot samo še navzdol.« Matjaž pravi, da njegov knjižni prvenec, za katerega se je odločil šele veliko po prehojeni poti, ni potopisni roman. »Med potjo sem si sicer v notes zapisoval utrinke, smešne dogodke ali kaj devinščina - V priznani restavraciji Savron Okusi in fotografije Krasa Razstava del Viljama Lavrenčiča in Diega Gerija ter kraški jedilnik Micheleja Labbateja Včeraj danes Večer Okusov krasa v restavraciji Savron: pogrnjena miza s specialitetami, v ozadju glasbeni, fotografski in kuhinjski izvedenci kroma V restavraciji pri Savronu na De-vinščini so pretekli četrtek odprli zadnjo razstavo v nizu Okusov Krasa: dvojni izbor del že znanega ustvarjalca Viljama Lavrenčiča in najmlajšega člana krožka Fotovideo Trst 80 Diega Gerija. Črnobele monokromije in znane arhitektonske kompozicije prvega, z naslovom Kras, izrisujejo sugestivne sledove tukajšnjega človeka, ki je izklesal in postavil stare kraške domačije. Delikatno obarvani in osvetljeni detajli drugega, naj si bo za- Tudi člani KZ na manifestaciji v bran kmetijstva v Milanu Italijanska konfederacija kmetov bo prihodnji petek (13. 11.) priredila v Milanu srečanje in shod v bran italijanskega kmetijstva. K manifestaciji je pristopila tudi Kmečka zveza, ki poziva člane naj se udeležijo protesta; odhod avtobusa bo ob 4.15 z vhoda na avtocesto pri Palmanovi. temnjena okenska lina ali tihožitje z zapuščeno posodo, pa predlagajo nenavadno poetične kmečke utrinke. Dve različni občutljivosti in izkušnji, ki se lepo spajata v odsevu kraškega sveta in pokrajine v gostilni, ki prvič gostuje razstavo. Poleg fotoumetnikov so na večeru nastopili še flavtist Carlo Venier, ki je podaril prisotnim magijo Telemannovih in Debussyjevih lahkotnih glasbenih vrtincev. Gospodar, Michele Labbate, ki že 30 let dela v znani restavraciji v bližini vrta z divjadjo Mobili Elio, ter osem let kot upravitelj, je udeležence prireditve sprejel s pravim slapom okusnega pršuta in kopico slanih in sladkih prigrizkov. Odprtja so se med drugim udeležili tudi »kolegici« Nada z Opčin (Veto) in Rada iz Briščkov (Risto bar grotta - Milič) ter izvedenka za kraške kuhinjske specialitete Vesna Guštin. Tržaška srednjeevropska kuhinja lokala ponuja izvirni jedilnik za Okuse Krasa: meso s habsburškimi omakami, štrudel s skuto in porom, divjega prašiča z rdečim vinom in brinjem, čebulico s klinčki in te-ranovim likerjem ter krožnik Okusi Krasa 2009, njoke z orehi, ki so bili zelo lepo sprejeti na četrtkovi pokušnji. Savron je zaprt ob torkih in sredah; omenjeni jedilnik je na voljo vsak dan do nedelje, 8. novembra in tudi po tem datumu z rezervacijo na tel. 040-225592. (DD) raz/seljeni Danes filmi z vsega sveta Od 19. ure v gledališču Miela V sklopu niza S/paesati -Raz/seljeni, ki si že več let prizadeva graditi kulturne mostove med tržaško javnostjo in različnimi svetovnimi realnostmi, je danes na sporedu filmski večer. V gledališču Miela bodo od 19. ure zavrteli tri filme dveh tržaških režiserjev, ki bodo gledalce popeljali v Afriko in Južno Ameriko. Najprej bo na sporedu Una debole corrente, ki ga je Nicole Leghissa posvetila furlanskemu raziskovalcu Pietru Savorgnan di Brazza (po njem se prestolnica Konga imenuje Brazzeville). Ob 20. uri nas bo Giam-paolo Rampini najprej popeljal v Nairobi, uro kasneje pa še v mehiško prestolnico, ki je s svojimi nad 20 milijoni prebivalcev veliko več kot mesto. Danes, ČETRTEK, 5. novembra 2009 ZAHARIJA Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 16.46 - Dolžina dneva 9.58 - Luna vzide ob 18.29 in zatone ob 10.04. Jutri, PETEK, 6. novembra 2009 LENART VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,2 stopinje C, zračni tlak 997,5 mb ustaljen, veter 5 km na uro, jugo-vzhod-nik, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 16 stopinj C. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira silvestersko družinsko zimo-vanje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vila,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040-567751 ali 3202717508 (Tanja), ali na e-mail: zsci-rilmetod@gmail.com. M Izleti KRUT vabi 7. in 8. decembra na izlet v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. X(p>101/4 4/15 6/12 KOČEVJE CArtö o ČRNOMELJ N. MESTO 1/5 O ___ ZAGREB 2/7 O ^NAPOVED ZA DANES Na vsem območju dežele bo vreme oblačno do spremenljivo. Proti večeru bo v nižinskem pasu ter ob obali možnost padavin ali celo neviht. V gorah bo snežilo nad 1000 - 1200 m. Zjutraj bodo padavine povsod ponehale, čez dan bo pretežno oblačno, a povečini suho. Na Primorskem se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, ob morju do 7, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem okoli 12 stopinj C. J Nad večjim delom Evrope in severnim Sredozemljem je obsežno ciklonsko območje. Vremenska motnja bo ponoči prešla Italijo. V višinah doteka k nam razmeroma hladen in vlažen zrak. Ciklonsko območje se je z vremensko fronto pomaknilo nad južni Jadran in Balkan. V višinah doteka k nam razmeroma hladen in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 16.46 Dolžina dneva 9.58 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.29 in zatone ob 10.04. BIOPROGNOZA Danes bo vremenska obremenitev zjutraj nekoliko oslabela, vremensko pogojene težave se bodo še pojavljale pri občutljivih ljudeh. Tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Spanje v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 16,0 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.12 najnižje -11 cm, ob 10.16 najvišje 47 cm, ob 17.13 najnižje -53 cm. Jutri: ob 0.00 najvišje 16 cm, ob 4.42 najnižje -3 cm, ob 10.40 najvišje 38 cm, ob 17.55 najnižje -45 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............4 2000 m . . -3 1000 m............2 1500 m............0 2500 m...........-6 2864 m...........-7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. O GRADEC 2/6 CELOVEC O 1/5 TOLMEČ O 2/6 TRBIŽ O 1/5 o 0/3 KRANJSKA G. o 1/4 S. GRADEC MARIBOR O 2/6 M. SOBOTA O 2/7 /V VIDEM O N? 5/13 O PORDENON 6/12 ČEDAD O 6/12 GORICA O 8/13 O N. GORICA 6/11 O (A-„ TRŽIČ Ot 1/4 O KRANJ o LJUBLJANA 2/5 POSTOJNA O 1/4 KOČEVJE O CELJE 1/5 O PTUJ o N. MESTO 2/5 O ZAGREB 2/7 O s REKA 7/12 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Na vsem območju dežele bo vreme oblačno z možnostjo padavin, še posebno v zahodnih predelih. Rahlo bo snežilo nad 1200 - 1400 m, ponekod tudi v nižinah. Na obalnem pasu bo pihala burja. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in v soboto bo oblačno. Občasno bo rahlo deževalo, nad okoli 800 metri pa rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. kitajska - Nastali so zastoji v prometu, ljudje pa so zmrzovali Pekinžani jezni na znanstvenike ki so sprožili snežne padavine študija - V nekdanjem vzhodnem bloku Podpora kapitalizmu in demokraciji upada Zasneženi Peking WASHINGTON - Kapitalizem in demokracija sta v nekdanjih komunističnih državah Srednje in Vzhodne Evrope občutno manj popularna, kot sta bila po padcu Berlinskega zidu pred 20 leti, je pokazala v ponedeljek objavljena raziskava ameriškega centra Pew. Obenem je raziskava pokazala negativen odnos Vzhodnih Evropejcev do še vedno prisotnega ruskega vpliva. Dvajset let po padcu Berlinskega zidu je delež tistih, ki v nekdanjem vzhodnem bloku podpirajo demokracijo, občutno nižji, kot je bil leta 1991. Največji padec - z 72 na le 30 odstotkov - so zabeležili v Ukrajini. V Bolgariji je bil padec 24-odstoten, v Litvi 20-odstoten, na Madžarskem 18-odstoten, v Rusiji osemodstoten in v nekdanji Vzhodni Nemčiji šestod-stoten. Za štiri oz. eno odstotno točko je podpora demokraciji ureditvi narasla le na Poljskem in Slovaškem. Na podobno razočaranje so opozorili odgovori na vprašanja, povezana s kapitalizmom. Delež tistih, ki ne odobravajo prehoda na tržno gospodarstvo, je npr. na Madžarskem dosegel 34, v Litvi pa 26 odstotkov. Najslabšo oceno so kapitalizmu namenili Ukrajinci, kjer ga podpira le 36 odstotkov vprašanih. Da je ekonomska situacija danes boljša, kot je bila pod komunizmom, so menili le Poljaki (47 odstotkov) in Čehi (45 odstotkov). Kar 72 odstotkov Madžarov medtem verjame ravno nasprotno. Navedenim številkam navkljub pa v večini držav na splošno podpirajo padec komunizma pred dvema desetletjema. Tudi delež tistih, ki so zadovoljni s svojim življenjem, je močno porasel. Z izjemo Madžarske članstvo svojih držav v Evropski uniji ljudje ocenjujejo pozitivno, tudi zveza Nato je na splošno odobravana, z izjemo Ukrajine in Rusije, kjer ima o zavezništvu negativno mnenje skoraj 60 odstotkov vprašanih. (STA) ansa PEKING - Prebivalci Pekinga so zaradi nedavnih snežnih padavin jezni na znanstvenike, ki se ukvarjajo z umetnim spreminjanjem vremena. Sneg je v kitajski prestolnici povzročil prometne zastoje in zamude v letalskem prometu, prebivalci pa so zmrzo-vali, saj v mestu še niso začeli kuriti, so poročali kitajski mediji. V Pekingu, kjer naj bi začeli kuriti šele 15. novembra, je v nedeljo padlo 16 milijonov ton snega, zaradi česar so bili prebivalci ogorčeni. Urad za spreminjanje vremena je v soboto zvečer v oblake nad mestom izstrelil velike količine kemikalij, s čimer so povzročili snežne padavine, ki so bile po mnenju znanstvenikov potrebne zaradi dolgotrajne suše na območju. Mestne oblasti so morale zaradi snega in mraza prestaviti začetek kurjenja in so pohitele s pripravami zgradb na kurilno sezono. Zaradi nedeljskih snežnih padavin, najzgodnejših v Pekingu v zadnjih 22 letih, je bilo preloženih 200 letalskih poletov, zgodile so se številne prometne nesreče, motena pa je bila tudi oskrba z električno energijo. Kitajski vremenoslovci že leta iščejo možnosti, kako povzročiti padavine, s katerimi bi zmanjšali posledice suše, ki na severu Kitajske traja že več let, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (STA) lizbonska pogodba - Kupil ga je kontroverzni poslanec Janusz Palikot Na dražbi prodali nalivnik, ki je zatajil poljskemu predsedniku VARŠAVA - V spletni dražbi na Poljskem so v ponedeljek prodali nalivno pero, ki je zatajilo poljskemu predsedniku Lechu Kaczynske-mu, ko je ta podpisoval Lizbonsko pogodbo (na sliki). Nalivnik je kupil kritik Kaczynskega Janusz Palikot in zanj odštel 18.100 zlotov (4253 evrov). Palikot je v torek povedal, da je pokvarjeni na-livnik simbol predsedovanja Kaczynskega. Palikot je kontroverzni poslanec stranke Državljanska platforma poljskega premiera Do-nalda Tuska in kritik skeptične drže Kaczynskega do Evropske unije. Kaczynski je namreč kar 18 mesecev zavlačeval s podpisom nove, reformne pogodbe EU. Lizbonsko pogodbo je Kac-zynski podpisal šele 10. oktobra, pri tem pa mu je nalivnik znamke Stipula zatajil, zaradi česar mu je moral eden izmed pomočnikov za podpis posoditi kemični svinčnik. Avstrijska tiskovna agencija APA je medtem ocenila, da je Kac-zynski s tem, ko se je odločil pero dati na dražbo, izkazal samoironijo. Prihodek od dražbe peresa bodo podarili skladu, ki srbi za otroke s ce-rebralno paralizo. Palikot je sicer že v preteklosti dvigoval prah z novinarskimi konferencami, ki so bolj spominjale na politične šove. Nekoč se je tako pred novinarji pojavil v majici z napisom Sem homoseksualec, drugič pa z gumijastim dildom v roki. Zaradi svojih izjav o poljskem predsedniku na svetovnem spletu se bo moral zagovarjati tudi pred tožilstvom zaradi žaljenja najvišjega predstavnika države. (STA)