— Address: L DOBA Clait Av*. Cleveland, Ohio. Henderson 3889) 'M ii (NEW ERA) Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, toda 25,000 bi se slišalo Se lepše! id : rscrr: URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION -~!LAs Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. Stev. 39 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPTEMBER 25TH 1929 — SREDA, 25. SEPTEMBRA 1929 VOL. V. — LETNIK V. WENE in druge slovenske vesti ^ i J. g*a”ov’ljeno društvo št. 4 Sr-in ' 'Iednote V East redilo •' n^ar*°> Canada, feft,braJC v sob°t° 21. 1. je bj] sv°.)o prvo veselico, lil ' Ako Prece-i dobro obiskati Se,vpošteva.i° yse pobiti ',J, katerimi se imajo ARI trdi ,n‘ki Povsod, se lahkih. ’ da je bila veselica B^tvo rp , ■ K. T ,ri^v, št. 144 J. X(/m" 'n°^° v Detroitu, #eHbrall,a^° v nedeljo 22.' ^fviv (]0, petletnico obstanka .(Pie je J °, UsPelim piknikom. * l^sni *° ki'asno, udeležba [(0 l^e °Sri0 razPoloženje kar ^ društev J. S. K. m vr.Šil eve^an('u in okolici b zJj petek 27. sep-^ °b osmih v Slovak a a' °dnem Domu na gVe-> soba št. 4. 1 ^dn ^arot*na Čitalnica I v S ' J'* *ma SV0'ie Pro" piAve' • Domu na St. ■gb, K, ’^Priredi koncert 27. 8 se Vse potrebno Uredi, so čitalničar-Se mnogoštevilno seje, ki se bo 1 ek 26. septembra 4, ♦ P^Ko,V-~°Venskih trgovcev ®(iHnes ^'evelanfTu se “°- septembra v Qair ar°dnem Domu |0l(tobr-iAVe' Tral'ala bo /1’ f i?i Odprta bo vsak gio)l 010 nedelje popol- ^ se V1'šila sKa T’ullah Slovenskega -^IV °"1*. bo okoli 50 fHi . lovenski trgovci w 0 ifi i?^° tu pokazali 3« clnJ*l Zna'i°’ ka’ -ie i.H ..a^h ljudeh po ^1 še ceneje kot eC EN« ra2sta™ b° v pokazala sloveti-°C I je ln gospodarsko i I °Sle(ja11)nporočljivo’ da I '**ierh- ,Vsak rojak, ki L rni bližini IS d r t ° in ?„en ®t. Clair ceste is rodn at*110 Sloven-Jfov^es efa Doma, kjer .0^ l.-^ih t v°r.jena razsta-■ii^ ves ‘lovcev in obrtjo ,Zastavah. De-j h. Javnosti, da se selbini godi ne- j^l'k°vnikklJ.otog r a f h^eir,]-’ 1 *ma svoj C *" »telje v Sio-k Ave J"*'11 Domu na Pi„ Sv.oiH 5^evelandu, je /10’ ^ SpSWilne prija-ik® *' fkw iz Je kar natiho- i 'zvedlr pečlar-iev- ’ ^kat Šele po % % l6 bivs, ei? pa še P°- ^ Av Nittie to lfit h vin da e-’ Zdaj Mrs- i^i; Hj 7 n°voporočeni ,/JbSie ^ 0bdani v° i l ukovnik ku- v;l/\ naE. 185th # I ie k S. v Tko Poslujo- V I Sn , Jedn°te. Za Allk t a'sn° izvolje- |3H" |\J ^li2,Knovega dru- ^ K^Srbeth Retcelj. 'KV pit 1° bili naV5!0- A0(lbornikrghu biva‘ K Hn 7! ’ namreč Pašnik, nad- TEDENSK1 PREGLED UNIJSKI ORGANIZATORJI so bili ta mesec zelo aktivni med premogarji severne West Virginije. O priliki velikega javnega shoda, ki se je 8. septembra vršil v Scott’s Run-u, je nad tisoč premogarjev vstopilo v U. M. W. A. unijo. Tudi po drugih krajih West Virginije so imeli organizatorji dobre uspehe. JOHN COOLIDGE, sin bivšega predsednika Zedinjenih držav, se je dne 23. septembra poročil z Miss Florence Trumbull, hčerko governerja države Connnecticut. Poroka se je vršila v kongregacijski cerkvi v mestecu Plainville, Conn. V WASHINGTONU se je po parmesečnem odmoru zopet se-šla zbornica reprezentantov k zasedanju dne 23. septembra. Obstoja pa dogovor, da do 14. oktobra ne začne s pravim delom, ampak si bo do tistega dne jemala tridnevne odmore. Senatna zbornica se še vedno muči z lestvico tarife, glede končnega sprejetja iste pa se pojavljajo dvomi od vseh strani. REPUBLIKANSKI SENATOR Howell iz Nebraske je pred par. dnevi izjavil, da je glavno mesto Washington “mokro,” da se kar cedi od njega in da bi predsednik Hoover lahko to preprečil, če bi hotel. Pred-sddnik Hoover je nato pozval senatorja, naj poda zveznemu justičnemu departmentu informacije glede kršenja prohibi-cijske postave, pa se bo pričelo z resnim čiščenjem. CHARLES A. LINDBERGH je te dni otvoril novo zračno poštno zvezo od Floride do Južne Amerike. Z njim potuje tudi njegova mlada soproga. Za pot, katero bo zdaj zračna pošta opravila v štirih dneh, je rabila dozdaj potom parnikov dva tedna. V DETROITU, MICH jev noči 20. septembra nastal požar v aristokratičnem klubu, ki se imenuje “Study Club.” V prostorih kluba se je istočasno nahajalo okoli 100 oseb. Zgorelo ali zadušilo se je v ognju 17 oseb, okoli 50 jih je pa dobilo večje ali manjše poškodbe. Par oseb je radi dobljenih opeklin pozneje v bolnišnici umrlo. -------o------- Vsi otroci članov J. S. K. Jecl-note bi morali spadati v mladinski oddelek iste organizacij e! zornik John Balkovec in vrhovni zdravnik dr. F. J. Arch. Obširnejše poročilo o tem je došlo za današnjo številko prepozno, torej bo priobčeno prihodnjič. * V Brooklynu, N, Y., priredil bo koncert operni pevec g. Anton Šubelj v soboto 28. septembra. Koncert se bo vršil v Slovenskem Domu na Irwing Ave., čisti dobiček istega pa je namenjen za Slepski dom v Ljubljani. V uredništvu Nove Dobe se je včeraj oglasil Mr. Frank Bir-tich iz Akrona in obdaroval urednika z lepo sliko Vintgarja na Gorenjskem, katero je lani sam prinesel iz starega kraja, kjer je bil na obisku. Slika je v lepem okvirju in predstavlja divni gozdni kotiček Vintgarja, “kjer Savica, hči kraljeva, pribobni, da pesem peva . . KLETARSKI NASVETI PROBLEMI PRISELJENCA Klet, ki je do gotove mere prezirana ali pozabljena tekom poletnih mesecev, ako ne vsebuje kakšnih tekočih dobrot, seveda, pride na jesen zopet do svoje pravice in veljave. Za najrazličnejše predmete nam nudi klet pod hišo najpriprav-nejšo zimsko shrambo. Tam se mnogokrat spravlja premog, drva, vkuhano in sveže sadje, različne gomoljke, zelenjava, nekatere cvetlice itd. Toplota v kleti zamore biti nizka, samo toliko, da ne zmrzuje, toda važno je, da je klet suha. Skoro za nobeno reč ni vlažna klet primerna shramba. Priporočljivo je torej, da se klet v jasnih poznojesenskih dneh dobro prezrači in očisti razne nesnage in navlake. Glivicam gnilobe in plesnobe je solnčni sij smrtonosen. Dajmo mu torej dostop v zatohlo klet, kjer je to mogoče. Priljubljena slovenska navada je, da spravimo na jesen v klet nekoliko sadnega ali grozdnega soka. To je vselej zvezano z večjimi ali manjšimi stroški, a mi smo že tako vzgojeni, da take stroške nekako rade volje utrpimo. Zmerno uživan grozdni sok še ni nikogar vpropastil, česar se pa ne more trditi o munšajnu in različnih drugih brozgah dvomljivega pokolenja. Pri napravi in spravi sadnih ali grozdnih sokov pa se mnogo greši, deloma vsled nevednosti, geloma vsled' površnosti. V tej zadevi bodo morda komu prav prišli nekateri splošni nasveti, ki zamorejo enega ali drugega obvarovati razočaranja in škode. Nekateri teh nasvetov so bili sicer svoječasno že objavljeni v tem listu, toda taka reč se lahko prezre ali pa pozabi. V prvi vrsti naj se za napravo različnih sokov nikdar ne rabi nezrelo ali nagnito sadje ali grozdje. Sadje ali grozdje naj bo zrelo, in soku naj se ne dodaja niti vode, niti kakih drugih primesi. Mešati stari grozdni sok z novim, se pravi pokvariti vse skupaj. Kdor hoče grozdnemu soku dodajati vode, naj to stori sproti, v kozarcu. Prav tolike važnosti kot materij al, iz katerega se sadni ali grozdni sok pridobi, je posoda, v katero se taka tekočina spravi. Slab pokvarjen ali smrdljiv sod, pokvari najboljšo pijačo. Sod. v katerem se je grozdni sok skisal ali pokvaril, ki diši po plesnobi ali gnilobi, naj se ne rabi več za spravo dobre pijače. Boljše je žrtvovati par dolarjev in kupiti nov, dober sod, kot pa si pokvariti vso pijačo, ki stane mnogo več. Izkušeni kletarji morejo sicer nekoliko pokvarjen sod popraviti, za amaterje je pa boljše in cenejše, da tega ne poskušajo. Ljudje, ki verujejo v čudeže in vsemogočnost narave, spravijo pošteno pijačo v sode, v katerih se jim je prejšnje leto grozdni sok skisal ali pa zavrel, pa se potem čudijo, če se proces ponovi. Ne vedo, da če je tak sod še tako dobro pomit, je vendar v lesu polno glivic, ki bodo nadaljevale svoje uničevalno delo v novo naliti tekočini. S sodi, ki dišijo po kislem ali po gnilobi, ali pa sodi, v katerih se jim je pijača prejšno leto pokvarila, se ni vredno ukvarjati rojakom, ki niso izkušeni v kletarstvu. Najboljše je, da take sode porabijo za jesih, za smeti ali pa za — v peč. Nekoliko po plesnobi dišeč sod se da včasi popraviti s tem, da se ga najprej temeljito po- VARUJTE SE NATURALIZA-CIJSKIH POSREDOVALCEV Vprašanje: Ker bi rad sem hitro dobil svojo družino in dobro vedoč, da se nuturalizadi.j-sko postopanje mnogokrat dokaj zavlačuje, sem se obrnil k človeku, ki mi je bil opisan kot “vplivna oseba.” Za plačilo 50 dolarjev se je obvezal posredovati, da bom dobil drugi papir prav kmalu. Dal sem mu svo.j prvi papir in čakal tri mesece, pa še nisem bil pozvan od natu-ralizacijskega urada. Mnogi drugi so storili isto. i Ko smo se zopet obrnili nanj, naj povrne prvi papir in denar, je naenkrat izginil. Kaj riaj storim? Odgovor: Vsi ti j “fikserji,” kakor jim pravijo, jo navadno popihajo, potem ko so izmami-li denar. Stvar bi lahko prijavila državnemu pravdniku. Kar se tiče vašega slučaja, obrnite se na tamkajšnji naturali-zacijski urad, in poizvejte, dali je dotičnik sploh Vložil preliminarno prošnjo za .^naturalizacijo (Form 2214). ,4ko tega ni storil — in bržkone storil za vas sploh ničesar —I bo treba vložiti prošnjo na novi Form 2214-a. Pred tem pu si morate preskrbeti prepis svojega prvega papirja. Za tak prepis se sedaj zahteva pristojbina 10 dolarjev. DRŽAVLJANSKO SPRIČEVALO ZA SINA NATURALIZIRANEGA DRŽAVLJANA Vprašanje: Postal sem ameriški državljan pred mnogimi leti potom naturalizacije svojega očeta, ki je umrl leta 1925. Rad bi šel v inozemstvo. Kako naj dokažem svoje državljanstvo? Sploh pa. ali morem dobiti svoj lastni državljanski papir? Odgovor: Ako je vaše ime vpisano v očetovem državljankem spričevalu, bo to zadosten dokaz vašega državljanstva. Ali državljanska spričevala, izdana pred mnogimi leti, niso dostikrat vsebovala imen otrok. Ako je temu tako v vašem slučaju, bo državljansko spričevalo očeta, skupaj z izjavo priče, ki jo mora imeti vsak prosilec za potni list s seboj, bržkone zadostovalo za to svrho. Ako želite imeti svoje lastno državljansko spričevalo, vam novi naturalizacijski zakon daje možnost, da ga dobite. Pristojbina za tako spričevalo (Certificate of derivative citizenship) stane 10 dolarjev. Poleg tega treba plačati $5 za spričevalo o prihodu (certificate of arrival), ki ga je treba imeti brez ozira na dobo prihoda v Ameriko. Prošnjo treba vložiti pri naturalizacij skem uradu. Priložiti je treba dve fotografiji. F.L.I.S. mi je in zamoči, potem pa se vanj nalije nekaj kvortov vinskih droži j, nato pa vroče vode. Sod je treba nato zabiti in pustiti to reč notri tri ali štiri dni. Dobro je tudi sod večkrat prekotaliti. Mesto droži se more na isti način rabiti dovoljna količina sveže stisnjenih grozdnih tropin. Razume se, da je treba potem sod pred porabo čisto pomiti. Skoro neverjetno je, koliko zdrave in okusne pijače se vsako leto pokvari v kleteh naših rojakov baš vsled pokvarjene posode. In ko človek včasi prinese k ustom čašo sicer dobre pijače, ki pa diši po gnilobi ali plesnobi, ga nehote prime želja, da bi jih lastniku prismolil par po zadnji plati za njegovo brezbrižnost. KAZNI ZA KITAJSKE AVTOMOBILISTE GLASOVI Z RODNE GRUDE VSAK PO SVOJE Prostrana Kitajska se je dolgo ustavljala invaziji takozva-ne zapadne civilizacije, toda končno je padel kitajski zid. Med mnogoštevilne darove, katere je pohod civilizacije prinesel Kitajski, spada seveda tudi avtomobil. In priznano dejstvo je, da je malo katera novost bila na Kitajskem tako željno sprejeta kot to brzo prevozno sredstvo. Avtomobili so v kratkem času skoro docela izpodrinili primitivna domača vozila, imenovana džinrikše. Sicer je še najti džinrikše na Kitajskem, toda spadajo že bolj med kurijo-zitete, kot med prevozna sred-tva. Kitajski kuliji, ki so tako revni, da so primorani nositi eno obleko toliko časa, dokler jim dobesedno ne odpade, si večkrat zamorejo vendar prihraniti toliko denarja, da si kupijo star, razdrapan avtomobil. Na lepoto se seveda ne gleda, glavno je, da motor deluje in avtomobil teče. Mnogi bogati Kitajci ali inozemci imajo za svoje dobre in moderne avtomobile seveda cene kitajske šoferje. O pariških šoferjih se navadno sodi, da so najbolj drzni. Svoje male taksije drve po zakrivljenih ulicah in preko križišč s tako naglico, kot da se prav nič ne menijo za kožo in kosti pešcev. Kljub temu pride na posamezen avtomobil , na Kitajskem mnogo več avtomobilskih nesreč kot v Parizu. Naivni Kitajec pozabi na drvečem avtomobilu, da imajo tudi pešci pravico do ceste in življenja, in kitajska policija ima prav take ali še večje sitnosti z drvečimi avtomobilisti, kot evropska ali ameriška. Kazni, ki jih dobivajo prehitro vozeči avtomobilisti na Kitajskem, pa se precej razlikuje jo od kazni, ki jih dobivajo njih kolegi v Ameriki, posebno če kitajski šofer večkrat krši prometne regulacije. V Ameriki je prehitro vozeči avtomobilist za dvakratni prestopek kaznovan z denarno globo, v tretjem slučaju kršitve regulacij pa se mu za gotovo dobo odvzame licenca. Ako se ga v tem slučaju dobi voziti brez licence, je erjetno, da se ga za nekaj tednov ali mesecev pošlje v ječo. Na Kitajskem je proceduri nekoliko drugačna. Za prvi prestopek je avtomobilist, ki je prehitro vozil, pošteno ozmerjan. Za drugi prestopek plača denarno globo. Za tretji prestopek pa dobi brezobzirni avtomobilist na sodniji nekakšno leseno ploščo, ki je pravokotne oblike in podobna plošči male mize. V sredi ima ta plošča luknjo, ki je dovolj velika za vrat avtomobilista. Sodnik to ploščo, ki se na sredi razklene, lepo natakne kršilcu prometne postave na vrat, potem pa jo zaklene z uradnim ključem. Ta težak leseni “ovratnik” mora obsojenec nositi teden dni ali več. Po preteku tega časa se zopet javi na sodniji, kjer mu odvzamejo neprijetni ovvatnik. Baje te vrste kazen odvadi brezobzirnega dirkanja vsakega avtomobilista. Morda ne bi bilo napačno, če bi se ta kitajska kazen za po-skušnjo vpeljala tudi v Zedinjenih državah. ---------o—------- Dne 2. septembra zjutraj so čutili v Ljubljani in okolici lahen potresni sunek. V Tržiču je bil potres že malo močnejši, istotako na Bledu, kjer so potresni sunki trajali pol minute, škode ni lahak potres napraf vil nobene. Iliriji oživljeni bo dne 13. oktobra v Ljubljani odkrit spomenik. S tem bo združena proslava 120-letnice Ilirije. Dne 14. oktobra bo namreč preteklo 120 let, odkar je takratni francoski cesar Napoleon I. podpisal ukaz, da se ustanove ilirske “deshele.” Velik del slovenskih pokrajin je takrat pripadal Iliriji. V Slovenjgradcu je. dne 31. avgusta umrl upokojeni šolski ravnatelj g. Franjo Vrečko, star 75 let. Pokojnik je bil predsednik Ciril-Metodove podružnice, zvest član Sokola in nekaj let tudi župan v Slovenj-gradcu. Sploh je bil vsestransko aktiven narodni delavec. V Beogradu je umrl konci avgusta odličen hrvatski pesnik in dramatik Ivo Vojnovič. Njegovo truplo je bilo prepeljano v rojstno mesto Dubrovnik, kjer so se od pokojnika poslovili zastopniki vlade, literatov, mestnega zastopa in naroda v splošnem. V Zagrebu je dne 3„ septembra preminil dr. Hinko Hinko- vič, star 75 let. Pokojnik je bil odvetnik, publicist, politik in odlični narodni delavec. Bil je tudi aktiven pri formiranju mlade Jugoslavije. Sokol v Mostah pri Ljubljani je dne 1. septembra praznoval petnajstletnico svojega obstoja z veliko slavnostjo. Pri tisti priliki je razvil tudi svoj prapor. Slavnosti je prisostvovalo številno občinstvo in mnogi odlični gostje. Jugoslovenski Lloyd je te dni prevzel v ladjedelnici v Sunder-landu na Angleškem svojo naj-novejšo trgovsko ladjo, ki ima 11.000 ton. Ime je dobila “Triglav” in je največja jugosloven-ska ladja. Vozila bo med Jugoslavijo in Srednjo in Južno Ameriko. Slovenski institut v Pragi (kulturni oddelek) je izbral vse-učiliškega profesorja dr. Go.j-mira Kreka v Ljubljani za svojega dopisnega člana. Dalje je bil za člana dopisnika Slovanskega instituta v Pragi izvoljen tudi naš rojak dr. Fran Ilešič, vseučiliški profesor v Zagrebu. V Predgradu ob Kolpi sta te dni praznovala zlato poroko g. Ivan šmalcelj in njegova soproga Marija. Oba jubilanta sta še čvrsta in čila. Poročena sta bila 16. julija 1879 ter sta v dolgem in srečnem zakonu imela 12 otrok, od katerih živi ena hči in dva sinova v Ameriki. Simpatični g. šmalcelj je znan marsikateremu Ljubljančanu kot trgovec s kožami divjačine. Kljub starosti še sedaj vodi svoje gospodarstvo v Predgradu. V Sarajevu je preminil, zadet od kapi, znani ljudski pesnik Mihajlo Milanovič. Pt^kojnik je zlasti v svojih mladih letih pesnil lirične in junaške pesmi za ljudstvo. V narodnem stilu je spisal dramo “Kosovka de-vojka,” ki se je svoječasno mnogo igrala na diletantskih odrih. Ko pospravijo trgovci iz izložbenih oken slamnike in .jih nadomestijo s klobuki jesenskega in zimskega pokolenja, obidejo me vselej podobni občutki, kot so me obhajali v mojih bosopetih letih, kadar so kmetje začeli z njiv pospravljati repo, zelje in korenje. — Potem pa se prične.menjavati moda brez diktature iz Pariza ali od koderkoli. Danes nadomestiš slamnik s klobukom, jutri oblečeš telovnik, pojutranjem zamenjaš kratko prirezano spodnje perilo z daljšim, za par dni je potreben že lahek površnik, končno pa pride na vrsto zimski plašč in rokavice. “Zdaj smo pa tam,” komentira prijatelj Lojze z melodičnim ribniškim naglasom. Dne 16. septembra so ohijski lovci pričeli z ofenzivo na veverice in divje goske, pernate namreč. Neki clevelandski list je drugi dan poročal, da so bile izgube prvega dne približno na obeh straneh enake. Bilo je približno toliko lovcev ustreljenih ali obstreljenih, kot veveric in gosk. John L. živetz Jr., agilni tajnik društva št. 66 JSKJ v Jo-lietu, mi je pred par dnevi poslal lepo mapo avtomobilskih cest v državi Illinois. Ce mi pošlje še avtomobil, pa se enkrat pripeljem tja.lia, obisk. * V Mostah pri Ljubljani so imeli 1. septembra lepo sokolsko slavnost. Na sliki, katero je s te' prireditve prinesel ljubljanski dnevnik Jutro, sem opazil tudi okrogli obraz prijatelja Remsa, bivšega Newyorčana, ki je mnogim našim članom znan z konvencij JSKJ. Spoznati ga je lahko po “visokem čelu,” ki še mojega prekaša, in po zgodovinskem belem “lajbelcu,” s katerim je v New Yorku dolgo vrsto let napovedoval spomlad. Ali so že vsi vaši otroci vpisani v mladinski oddelek J. S. K-■Jednote? Vsi otroci članov J. S. K. Jed-note bi morali spadati v mladinski oddelek iste organizacije! Iz Jugoslavije se poroča, da ima komaj par tednov stari princ Andrej že svoj topniški polk. Ubogi kraljevski otroci, ki se morajo že v nežni mladosti ukvarjati s takimi igračami! Vinogradniki v Californiji dobe od zveznega farmersko-po-možnega odbora devet milijo.-nov dolarjev podpore. Ameriško prohibicijo je prav tako težko izgruntati kot sveto Trojico. Zadnjič sem se izjemoma enkrat točno udeležil seje Slovenskega Sokola. Za mizo so se dolgočasili starosta, tajnik in blagajnik, v prednji klopi pa en član. Ker nisem imel volje pomagati jim pri tem trudapol-nem delu, sem začel ogledovati zemljevid Jugoslavije, ki visi na steni. Iz Slovenije me je počasi zaneslo doli na srbski jug, kjer sem čez precejšen kos pokrajine našel zapisano ime “Prokletija.” Pa sem se nedavno še prerekal s cenjenim rojakom, da je v Jugoslaviji pač diktatura, toda ne prokletije. Takole ga človek polomi, če ne študira zemljevidov. * Sploh je priporočljivo zahajati na seje, ker nihče ne ve niti dneva, niti ure, kdaj se bo kaj novega naučil. Nedavno sem na neki seji na primer slišal, da imamo tudi ljudi slovenskega spola. Can you imagine! (Dalje na 2. strani) “JVo-Va Doba” %: GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE J Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. GLASOVI Z RODNE GRUDE Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO. 39 Naša gospodarska moč. Dne 3. septembra je izbruhnil na posestvu Franca Barage v Dolenji vasi požar, ki ga je povzročil štiriletni otrok, ki je po nesrečnem naključju prišel do vžigalic. Ogenj je vpepelil 6 objektov, ker se je razširil na sosednja posestva. Zgorelo je: dve hiši, skedenj in trije hlevi, živino so sicer rešili, škoda pa je velika, ker je zgorelo mnogo poljskih pridelkov. Oškodovana sta poleg posestnika Barage še posestnika Janez Primšar in posestnik Franc Martinčič. Prim šar trpi najvišjo škodo, ker je ;)il naj nižje zavarovan. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Cir-knice in Dolenjih Jezer. Najboljše so se izkazale nove motorne brizgalke, dobro pa so se uporabljale tudi stare, navadne. Vrlim gasilcem se je zahvaliti, da ni bilo še veliko večje škode. Dne 31. avgusta je maturiral na mariborski realki g. Franc Mačus, uradnik Mestne hranilnice, ki se je baš pred enim letom pričel pripravljati za študij, ker mu prosvetno ministrstvo ni priznalo izpitov na trgovski šoli. V začetku junija je napravil malo maturo, sredi istega meseca izpit za peti razred, koncem julija pa za šesti razred. V avgustu je končal še sedmi razred in končno maturiral s prav dobrim uspehom. Uspeh g. Mačusa, ki je komaj 24 let star in načelnik mariborskega Sokola, je ceniti tem bolj, ker je ves ta čas opravljal službo in si le za čas izpitov izprosil proste dneve. V okolici Dubrovnika je umr v visoki stast osemiort š wč v visoki starosti 80 let profesor Batistič, znan klasični filolog in velik rodoljub. Profesorsko službo je izvrševal v Dubrovniku in Zadru. Napisal je nekaj študij v latinskem, italijanskem in hrvatskem jeziku. Po svojem znanstvenem delovanju je postal znan tudi v inozemstvu in sam Gladstone je hvalil njegova dela. « Črnogorec Mile Marotič iz Gluhide je imel silno smolo. Vozil se je z vlakom iz Broda proti Zagrebu ter med Novsko in Sun j o nekoliko zadremal. Ko se je zbudil in otipal žepe, se je silno prestrašil, ker je opazil, da mu je zmanjkala listnica, v kateri je imel ček za sto dolarjev, potem 108 dolarjev in 1300 dinarjev v gotovini. Prijavil je tatvino zagrebški policiji, ki je uvedla zasledovanje. o-------------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) Pariški profesor Jabot je zadnje dve leti proučeval zakonsko življenje, in sicer je proučil življenje 40,000 parov. Od teh jih je le 3600, ki smatrajo zakon za znosen, za 127 parov je zadovoljiv za 13 parov pa je srečen. Končno še to ni prav verjetno, ker 13 je baje nesrečna številka. Nekateri učenjaki proroku-jejo, da čez nekaj milijonov let bodo svet vladali mrčesi. Ponekod se to godi že sedaj. Če pa se prorokovanje docela uresniči tudi ne bo posebne škode. Dosti slabeje ga ne bodo mogli vladati kot ga ljudje. * Prihodnjič vam napišem nekaj o Detroitu, Mich., in East Windsorju, Ont., to je iz tistega zanimivega dela dežele, kjer mokra reka loči mokro Canado od prav tako ali še bolj mokre domene Strica Sama. A. J. T. Gospodarska moč je v življenju vsakega naroda velikega pomena. Narod, ki je gospodarsko močan, je od sveta upoštevan, kajti za dosego gospodarske moči je potrebna precejšna mera naravne inteligence. Kar velja v veliki meri za samostojne narode, velja do gotove meje za odlomke kakšnega naroda, ki so raztreseni v tujem svetu. Sodi se, da je v Zedinjenih državah približno četrt mili jona Slovencev. Ako bi bili naseljeni skupno, mogli bi po kazati že precejšno gospodarsko moč. Razkropljeni v majhnih skupinah širom te velike republike, seveda ne šte jemo veliko. Raztresene male skupine in poedince vežejo v neko celoto le naše podporne organizacije. V teh podpornih organizacijah se najbolj izrazito kaže naša gospodarska moč, kajti te organizacije imajo v svojih blagajnah že milijonske svote. To so prihranki našega pridnega in varčnega naroda. Ameriški Slovenci imamo tudi nekaj dobro uspevajočih denarnih zavodov, kjer se zopet hranijo, obrestujejo in večajo prihranki našega naroda. Kolikor toliko gospodarske moči pa kažemo ameriški Slovenci v vsaki količkaj večji naši naselbini. Vsak tudi najbolj skromen slovenski dom, vsak prihranek na banki vsaka farma, obrt ali trgovina predstavlja našo gospodarsko moč. Vse to je v korist pridnim, varčnim in podjetnim posameznikom, v korist in kredit nam vsem kot narodnostni skupini, v širokem smislu pa je seveda v korist tudi naši novi domovini, katere državljani smo. Ameriški Slovenci, posebno kar nas je priseljencev, sicer ljubimo to deželo, katero smo si prostovoljno izbrali za svojo novo domovino, toda gotov del družabnega in duševnega življenja moremo uživati le kot Slovenci. Zato smo zgradili celo vrsto Narodnih domov, ki so naša zbirališča, zato imamo naše podporne organizacije, naše čitalnice, naša pevska, dramska, telovadna in druga društva. Te organizacije tvorijo dober del našega duševnega življenja in za vzdrževanje istih gre dober del naše gospodarske moči, to je naših prihrankov. Naše podporne organizacije, denarni zavodi, Narodni domovi in različna kulturna društva, vse to je v prvi'vrsti namenjeno v našo korist ali razvedrilo. Naša dolžnost je torej, da jih podpiramo kot nekaj svojega. Vsak zdrav rojak se zamore do gotove starosti zavarovati v dobri slovenski podporni organizaciji, kjer bo dobil najmanj tako dobre ali pa boljše pogoje kot v tuji. V vrsti treh, največjih slovenskih podpornih organizacij stoji naša J. S. K. Jednota, ki je radi svojega nestrankarskega stališča, 'svoje točnosti in trdne finančne podlage priporočljiva za vsakega pošteno mislečega rojaka. Dobre, trdne in poštene so pa tudi druge slovenske podporne organizacije, zato vsak lahko izbira in se pridruži skupini, ki mu najbolj ugaja. Pravilno pa bi bilo, da bi bil vsak Slovenec zavarovan vsaj pri eni slovenski podporni organizaciji. V krajih, kjer imamo Slovenci svoje lastne denarne zavode, ni nobenega vzroka, da bi spravljali svoje prihranke v tujih bankah in hranilnicah, če so naše domače prav tako varne. Skoro v vsaki slovenski naselbini te dežele imamo Slovenci že svoje lastne trgovce in obrtnike. Z neumornim delom in varčnostjo si je ta ali- oni gospodarsko nekoliko opomogel. Riskiral je, varčeval na vseh koncih in delal dolge, dolge ure, pri tem pa skušal svojim odjemalcem postreči najbolje in najceneje. To velja vsaj za ogromno \ečino naših trgovcev in obrtnikov, pa naj žive v državi Ohio, Pennsylvaniji, Illinoisu, Californiji, Minnesoti ali kjerkoli. Istotako je res, da kadar se je kolektalo v pomoč kakšnemu potrebnemu rojaku ali kadar so se nabiral prispevki ali oglasi v podporo Narodnih domov in raznih kulturnih društev, so bili naši trgovci in obrtniki prvi na vrsti. Tudi za razna podporna društva in organizacije so naši trgovci in obrtniki žrtvovali mnogo časa in denarja. Večinoma vsi, katere je narod podpiral, so se na en ali drugi način oddolžili z mnogimi narodnimi davki. V največji slovenski naselbini te dežele, v Clevelandu, se te dni vrši razstava slovenskih trgovcev in obrtnikov. Razstava je v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., in vsi rojaki, ki imajo priliko, naj bi jo obiskali. Razstava kaže lep del naše podjetnosti in gospodarske moči, kakor tudi predmete, oziroma postrežbo, ki jo odjcmalci lahko dobe po primernih cenah pri naših ljudeh. Podpirajmo v prvi vrsti tiste ustanove, tiste trgovce in obrtnike, na katere najprej računamo v slučaju kakšne potrebe in ki so se že pri različnih prilikah zavedali svoje narodne dolžnosti napram našim kulturnim in drugim organizacijam. To ne velja samo za Cleveland, ampak za vse slovenske naselbine širom naše nove domovine. Vse dobro DOPISI Salida, Colo. Društvo sv. Alojzija, št. 78 JSKJ je sklenilo na svoji redni seji dne 15. septembra, da vsak član, ki se ne udeleži treh mesečnih sej, bo suspendiran za en mesec bolniške podpore ali pa bo kaznovan po društvenih pravilih. Sklenjeno je tudi bilo, da priredimo na 13. oktobra veliko plesno veselico, na katero vabimo vse Slovane od blizu in daleč. Za prvovrstno postrežbo bo skrbel odbor. — Pozdrav vsemu članstvu JSKJ! Frank Botz, tajnik dr. št. 78 JSKJ. Regina, Sask. Prejel sem-par. iztisov Nove Dobe, ki so bili naslovljeni ha Ivana Sodeča, iz česar sklepam, da so njegovi sorodniki v Zedinjenih državah poslali uredni štvu njegov: naslov. Ti gotovo ne slutijo, da Ivan Sodec, rojen leta 1893 v Smolincih v Slovenskih goricah, posestnik v Loga,-rovcih, ni več med živimi. Preminil je pred letom dni po dolgi bolezni in dveh operacijah, previden s tolažili za umirajoče. Oči je zatisnil 17. januarja, 1928, v hiši trgovca Daniela Huber, ki je veliko storil za pokojnika. Pokojnik zapušča v stari domovini soprogo z dvema nedoraslima otrokoma, svojo staro mater, brata in sestre. Tu žalujem za njim podpisani, ki sem nepozabnemu prijatelju stal ob strani v njegovih zadnjih urah. Preskrbel sem tudi vse potrebno za pogreb, ki se je vršil 19. januarja, 1928, po katoliških obredih. Hvala in priznanje gre prijateljem tu v Regini, Sask., ki so darovali vence in denarne prispevše, ter mi s tem omogočili prirediti lep in časten pogreb. Ako bi kateri sorodnikov ali prijateljev pokojnika želel zvedeti o njem kaj več, naj se obrne na spodaj navedeni naslov. Jaz sem doma iz Loper-šic št. 37, pri Ormožu, okraj Ptuj. Pripravljen sem odgovoriti vselej in vsakemu, ki vpraša za kakšne podrobnosti o pokojnem Ivanu Sodec. Beležim s spoštovanjem, August Rakusha, 1900 Quebec St., Regina, Sask., Canada. Farrell, Pa. Naše mesto leži tik ob meji države Ohio »n spada v Mercer County. Nad našim okrajem so zadnji dve leti brezobzirno vihteli svoj bič suhači, katerih naloga je počistiti vse pijance in butlegarje. V zadnjem času sc jim je to že skoraj posrečilo, ker pijemo itak ne več, začeli smo hraniti denar in ga na banko nositi. Ko smo denar srečno naložili na banko, so pa isto zaprli in denar odvlekli v zlato Calif orni jo. Tako, da smo brez pijače in brez denarja. Ker že pišem o suhačih, naj omenim, da se nahaja par milj od tu malo mestece, katero imenujejo “malo Canado.” To ime so mestecu dali tisti, ki so morali bežati preko meje pred suhači. Ta mala Canada ima vseh vrst pijače: od najboljših likerjev pa do najslabše brozge. Zato ni čuda, če je ves naš denar romal preko pennsylvan-ske meje. Suhači so seveda kmalu iztaknili, odkod prihaja toliko denarja v naše mesto, zato so opozorili šerife Trumbull countyja naj stvar malo preiščejo, češ, da .je V3a okolica vedno pijana in da se butlegarji nahajajo na ozemlju države Ohio. Seveda v Warrenu ga pa tudi radi srkajo, za^o se niso dosti zmenili za poeive naših suha- čev. Prišli so sicer prav do deželnega plota, tam pa so bili dobro postreženi, nakar so zadovoljno odšli, ne da bi bili koga aretirali. Naše suhače je to seveda jezilo, zato so poslali apel na distriktnega suhaškega komandanta v Cleveland. Od tam so kmalu prišli možaki s “trucki,” razbijali so vrata po tej mali Canadi, in rezultat je bil, da je bilo precej aretiranih. Ta usoda je seveda zadela le delavce, kajti gospodje so jo pravočasno popihali na varno. Kakšna bo obsodba, se še nič ne ve. Seveda podjetnih butlegarjev to ni nič ustrašilo in takoj drugi dan so se pričele odpirati nove beznice, ki rastejo kot gobe po dežju. Taka je prohibicija ob plotu med Ohio in Pennsyl-vanijo. Naši suhači pa stavijo še drugačne limanice in kažejo svojo oblast. Kadar so slabe volje, skličejo skupaj vse krdelo, ki se postavi na cesto, katera vodi. iz beautiful Ohio v našo lepo Penn-sylvanijo. Vsak avtomobilist mora ustaviti, da ga suhači preiščejo in celo poduhajo šoferja in vse potnike, če bi kateri po alkoholu dišal. Gorje mu, če pri katerem kaj prepovedane robe najdejo. Zato opozarjam naše rojake, kateri prihajajo avtomobili preko državne meje iz Ohio v Pennsylvanijo, naj bodo previdni in naj nikar ne vozijo seboj kakšne opojne pijače. To velja posebno tam, kjer vodi cesta v Mercer county. Ni vredno jemati velikega rizika. Za par kapljic pijače lahko romate v zapor. Najbolj nevarno v tem oziru je ob sobotah in nedeljah. Vzrok temu je pač to. ker suhači v “mali Canadi” pijejo zastonj, naši pa morajo plačati za tako robo, če pridejo ponjo preko meje, od tega pa je nastala nevošljivost. Delavski položaj: tukajšnje okolice je še vedno klavern. Imamo torej dovolj časa za čiščenje naših pušk, s katerimi poj demo kmalu na lov na dolgo-ušce. Nanje imamo hudo jezo. Druga leta smo ob takem času prešali, zdaj pa je vse to minilo in se bomo morali z zajci zabavati. Slovenski delavski dom je poslal vsem tistim članom, ki imajo podpisane, pa še ne plačane zadolžnice, obvetilo, da je zadnji rok plačila 31. decembra t. 1. Ne prezrite tega opomina. Kdor do tistega dne ne plača, njegova svota zapade. Ako bi pozneje hotel pristopiti k organizaciji, bi moral na novo začeti. Tak sklep je bil osvojen na seji meseca decembra 1928 in ga je treba vpoštevati. Torej vsi, ki še teh zadolžnic nimate plačanih, storite svojo dolžnost in oglasite se pri naših zastopnikih. Frank Kramar. Detroit, Mich. Gospodinjski klub, ki deluje v prid Slovenskemu delavskemu domu, priredi v nedeljo 29. septembra veliko zabavo v prostorih omenjenega doma. Vsi tukajšnji rojaki so prijazno vabljeni, kajti čisti dobiček je namenjen Slovenskemu delavskemu domu. Na svidenje! Mrs. J. Bozich. Cheswick, Pa. PRVA VESELICA NOVEGA DRUŠTVA. — Poročano je že bilo v Novi Dobi, da smo v naselbini Cheswick, Pa.. ustanO' vili novo društvo in isto priklopili J. S. K. Jednoti. Na seji meseca septembra smo izvolili ves društveni odbor. Dotične seje se je udeležil tudi sobrat An ton Zbašnik, glavni predsednik, in sobrat John Balkovec, glavni nadzornik JSKJ. Sobrat glav ni predsednik je napravil lep nagovor, nakar je zaprisegel odbor novega društva “Vesela Bodočnost,” št. 203 JSKJ. Članstvo našega društva sc obema glavnima odbornikoma zahva 1 j uje za poset in ju vabi, da Se še o priliki oglasita v naši naselbini. Da bo društvo dobro napredo- Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1808 Kat. Jednoti Inkorporirana 1- GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, P« Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, I*1, Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Alton- Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland,^ 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Min‘ 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. m 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Cbiw Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich- 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. n, 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton^ Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P' n*IJ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošti a ^ sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov in spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. • Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov ,f meinbe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. w irf Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem JU8°®‘u^ 1/ Ja« £a1i rt ♦ n ♦ 1 A 1 r« in /. «*f> n rti ^ n n i i £1 Tl 511 J UgUolUvailor^a rvaiunaiva jvuuuia 05 vom« j n za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, na) <> !(es tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih drust ^ obrnite na gl članicami. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi valo, se že zdaj pokazuje, ker v svojem tretjem mesecu šteje društvo že 32 članov in 10 članov v mladinskem oddelku, skupaj torej 42 članov. Ker pa je društvo še mlado, je tudi društvena blagajna slabotna, zato smo sklenili prirediti plesno veselico v korist naši društveni blagajni. Veselica se bo vršila 28. septembra; prične se ob šestih zvečer in trajala bo do polnoči. Godba bo prvovrstna, igrali bodo namreč Bizjaki iz Cur-tisville. Za lačne želodce in žejna grla bo dovolj tolažila. — Vstopnina za moške bo 75, za ženske 25 centov. Na to veselico vljudno vabimo vsa sosedna bratka društva in posamezne rojake in rojakinje te okolice. Na veselo svidenje v soboto 28. septembra zvečer! Za odbor: Joseph Jelovčan, tajnik. Z bratskim pozdrav' Joseph Anzelc, 128 JSKJ. taj«#' Ra Ur Pl); Dul ti irf t< t the lie, te, *Uc tu Sal^lS Društvo sv. Alojzij^ jie b JSKJ je na svoji septembra sklenilo, *te redi ena veselica. V e v bo dne 6. oktobra 'L M društva, da se bo izV°'f , e ni odbor. Seja se P’1 ^ ou ob eni uri popoldne- ^ ^to Delavske razmere J \ be. Vreme imamo 'el j ?te je dež pojenjal, P° f, sneg zapadel. Pozd1 si čitateljem! ,"’oi Frank Boitz, ^ Ife ( tajnik dr. št. I(r0c 'CUif IZ URADA SKUPJjLi STE V JSKJ V Cb$]. I * IN OKOI4JS Tem potom se il,‘l ji’ 'v nja, da se vrši Pr'1 na seja dne 27. Slovenskem Narodu6,.* na St. Clair Ave.; Pr lt, ®a 110 ob osmi uri zveče|' L fcir ni št. 4, staro posl^T ?! Prosi se vse zastoP^ P 8 u, stopnice, da se te seje, ker na 'v imamo za rešiti vec jr ?e n, m slišali boste . zadnjega piknika* dne 1. septembra v društvenem domu v » o Upam, da vsi vz^I^v vestilo za resno i]1 , s te seje, da zadeve PL1!1* Šimo. ( I 1,1 Bratski pozdrav-Za odbor skupni'1 qt Frank SO, ’ "° vl°n JOLIETSKIj/ k*« O 12. avgusti' vedah m poročal*’ bilo povedanega 0 jffr ^ ' to je drugi dan P°, ,|;Wc| •( je vršil v Rivals l‘l tom Golobičem (*» S pri sobratu Pircu nja po pikniku je J ^ 1 takega, da me še o loj^ če se tega dorntej* j;:| t^'1 jem mnenju je pravo nadaljevanj0 Pfy °1 nika> .. .J'iSor Na zadnji nie «’1; lic štva št. 66 JSKJ h razpravljalo glede ‘ frUjjj. prihodnje sezone'^» športnega odseka* ‘ .»V Skul je podal sV°'J ji/j % < je bilo z odobr«v*j| 1 to. Člani li o skupni akci.11 fcj,u s$j slovenskih društeV NK v4fj( skupno slovensko * v Jolietu. Pri , do zaključka, da ^§1^^ odstotno strinja s L & (Dalje oa s' I naj sc začne in prakticira najprej doma, to je med našimi ljudmi. Ako podpiramo tiste, ki podpiraj0 nase gospodarske in kulturne ustanove, koristimo v prvi vrsti sami sebi, večamo naš ugled, ob enem pa tudi najbolj uspešno večamo blagostanje dežele, katero smo si izbrali za svojo novo domovino. Duluth, Minn. Društvo sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ priredi v soboto 26. oktobra maškaradno veselico v cerkveni dvorani. Začetek veselice bo ob osmi uri zvečer. Vstopnina bo 50 centov za osebo. Razdeljene bodo tudi nagrade, namreč prvo nagrado dobi naj lepša, drugo najgrša in tretjo najbolj smešna maškara. Člane našega društva poživljam, da se potrudijo in prodajo vsaki vsaj eno vstopnico zunaj dvorane; če jih proda več. bo pa toliko boljšfe. Vsaki naj nekaj stori, pa se bo veliko poznalo. Prosim tudi člane in članice, da se polnoštevilno ule-leže veselice na večer 26. oktobra, kajti vsak član ali članica plača svojo vstopnino 50 centov v društveno blagajno, pa če se veselice udeleži ali ne. Izvzeti so samo bolni člani. Dobiček veselice se porabi v nabavo novega traka in napisa k društveni zastavi, že dve leti ali več se govori o tem, torej je že skrajni čas, da si to nabavimo. Pride slučaj, da gremo ven z društveno zastavo, pa nimamo društvenega napisa, da bi se pokazali kdo smo in kam da spadamo, kot pokažejo društva drugih podpornih organizacij. Tudi člani, ki bivajo izven Du-lutha, plačajo po 50 centov v društveno blagajno, člane, ki bivajo v društvenem okrožju, pa prosim, da se bolj redno udeležujejo društvenih sej in da bolj redno plačujejo svoje asesmen-te, ker s tem prihranijo tajniku mnogo dela. K sklepu vabim vse rojake in rojakinje iz Dulutha in okolice, da nas posetijo na večer 26. oktobra na naši maškaradni veselici. Za vsestransko dobro postrežbo bo skrbel veselični odbor. II i-i iiin-m .n. >nai>M fc- i New Era Supplement Edited by Low's .71/. Kolar. Current Thought. °ESTUrE S ARE NOT ACHIEVEMENTS o. in'1' c#1 It i ftua]]y W ,vou mean to do for your lodge, but what you ]tir ]Qti acconiPlish that decides the degree of success that [Put jw Stains. Many members have ideas in mind which, Ki v rctical use, would work wonders in achieving atrf *'°r exarr|ple, John Jones has an idea that a basket-Js of ,.Would be beneficial to rousing interest among mem-ph so^ ^0c^G- He probably talks it over half-heartedly e the Members, receiving only fair response. They also lteamSarrie feeling as John Jones has concerning a basket-Fet to Vi ^ ^e‘r minds they are wishing for some unseen [thejf landle the situation for them, instead of depending henat°Wn initiative to accomplish the desired end. What |teamUral result? In due time the idea of having a basket-lfi entirely forgotten and nothing comes out of it. £efn ACTION IS NECESSARY *Ucce r° a plan to stir sorne interest in the organization can J*111 the member s »must first have a desire for the ly oj/ *^an—in this instance it is a basketball team. Like toatll‘0r desire, there must be ACTION plus a systematic - rJ^8t. Players on the team must be selected with the iT^i^ ^Cril^n*zation and a tentative schedule must be mapped Wforthc°ming season- However, a number of mem-«Ure th-Wi^ing to sacrifice a of their t>me in order Kei-S I?e*r lodge of being represented by willing and hard ■Wf Work is then systematized so that all the burden even]al* uPon the shoulders of one, but rather it is distrib-N h^f ^e^ore long the success of the basketball team as [»Urrw fehEind is assured. Even the organizers themselves lie outcome. t ai]S» the eyes of the public is to be admired as much vr%t niriing team. The idea to keep in mind is that an iz\'0'''Me tv,as made to win. i^lt 0U), ^t try and put our best foot forward at all times and t0. atent convictions. We must keep in mind that in 'eSii ave a lodge that we can be proud of we must make itg | Progress is contingent upon ACTION. We can’t litig quiet of backwaters—we can’t make headway it st Let’s not forget that no idea is worth anything \yarts Producing—no plan is worth a fraction until it e lng. Desires and good intentions are worthless until Cl’ystallized into ACTION. Progress- cannot be made 5 °cl intentions. EDUCATION 1$ ito a ^Ucati°» is a necessity today to those who look for-,#'IS \vhUCGeSsful ahundant life. Statistics have shown that ° ^ave only a grade school preparation the average , is $1,500 a year. They earn their highest wages 4S- Men with a high school education average *ear ■ $2,500 as a peak salary. They reach their ^eij, l.111®' Power at the age of 44. College-trained men ,k a est salaries at the age of 49, and their incomes flul000 “ y«r. I>08c/ °t “Who’s Who in America” proves that the man j; \vit°K0ling has one chance in 150,000 of attaining real pc ^ grammar school education, he has four times ' 'te ^Kc°Hea ^i^h school education, 87 times the chance; jj} education, 800 times the chance. ika’ v Sl‘i W01* brings not only more money; it brings greater bi‘v v, ^'^ent, increased enjoyment of life, and a higher onU' .lii'i1 6v. v'ng. Many people are deprived of the oppor-vS1 '' if r'Hf 11 attending high school upon the completion oi the ' TN a ' This fact should not thwart their ambition i ^ in tv. goa1’ as there are numerous schools to be I e evening. I''6 qup f Go to School at Night » ' T})S *0lls is often asked, “How far should one go in |Vs , e answer, of course, depends on a great number id kluding the circumstances of the individual in * 0,1 that arnbitions and ideals for a useful life. The 0lle is acquiring may not be of immediate benelit lnancial question is concerned. But it may prove -,c Value in later years when one is about to reach leg*1 0piKfI' An g.of his career. One fact must always be kept in lan K Jt* in 1Cati°n is of the greatest benefit to one who trains ^i8eSUch a way as to be able to analyze complexities aild solve them. ' 'tea a i*. rav°.» taj^ loj*^ sej' „ d» YOUR PAPER “Contributions”—the word as it stands covers a multitude of sins. Contributions, journalistically speaking, mean letters to the editor, news hints, criticisms about news, “feature” hints, poems, editorials—in short, the whole gamut of what’s in a newspaper. No experience, or previous experience does not bar one from trying out for the NEW ERA SUPPLEMENT. C o m m u nication with the editor, depending on one’s interest, is welcomed and is encouraged. This is your paper. Express your views on matters of interest to the S. S. C. U. lodges. Write your comments on the newspaper as it is published. NEW ERA SUPPLEMENT page is one of the best means of advertising the activities of your lodge. By ali means use it. INDUSTRIAL EXHIBIT AT CLEVELAND, O. Radiovision and Other Attrac tions e Prl< Ine' jre s° leP° A^\ i° ltr J.I po g°rS| po® clev I Cl&\ e Hi’*' \ pr> ve.. 1 i| *s> go' ,to'"4 A ;no adeve zdr»t!, klV Wednesday, Sept. 25, will open the first industrial exhibit among the American Slovenes in the United States. It is sponsored by the St. Clair Merchants’ Association, and will take place in the auditorium ol the Slovenian National Home. All phases of industries will be shown, chief among which will be the modern radiovision exhibited by the youngest exhibitor, A. Truger. The show will be entertaining as well as instructive, for the committee has secured the services of local artists. Piano, violin and xylophone solos will comprise some of the entertaining features. A style show will also be part of the gala affair. A popularity contest already in force at the present time will terminate at the closing of the exhibition, Oct. 1. Many prizes will be offered. A Chevrolet sedan, a Slovenian accordion and a Winchester constitute some of the prizes, to be given away. The exhibition will be held from Sept. 25 to Oct. 1. The doors will be open every night at 7 p. m. ------o------- BANOVEC - ROPASO-VA IN WAUKEGAN Miljus, pitcher for the Cleveland Indians, will be guest of honor at a banquet given by the Jugoslavs of Cleveland. The banquet will take place at the Croatian National Home on Sunday, Sept. 29. At Catholic university, Washington, D. C., the school’s back-field aces are Jack Malevich, captain and fullback, and Joe Champa, quarterback. Frank Miroslavich, who hails from Eveleth, Minn., also plays on the team. Frank Simms (Simončič) of Cleveland put up a masterful exhibition in the art of boxing at Windsor, Canada, last Tuesday. Frank has a number of knockouts to his credit. Louis Kochevar, age 45, of Aurora, Minn., died late Friday night in Eveleth, following a brief illness. John L. Mihelich, Slovenian councilman of Cleveland, O., is being sued for $50,000 damages by Walter L. Oehme, former city detective, who was crippled in line of duty seven years ago. Mr. Mihelich was chairman of the committee that investigated Oehme’s physical j condition to determine whether ] he had actually been injured while on duty, and whether he was entitled to reimbursements for medical expenses. o------------ BOY, 13, ENTERS COLLEGE Knew Alphabet in Infancy Northwestern University has enrolled as a freshman one of the youngest college students in the country. He is Harold M. Finley of McConnellsville, O., who was only 13 years of age last February. At the age when mahy boys have not yet entered high school, Master Finley is entering a university. During his four years in high school his grades in all subjects never fell below E, and were the highest given by the school. When he was 18 months old, Harold had learned the alphabet from alphabet blocks. He could tell time when he was 2, and taught himself to read. When he first entered school, at the age of 6, he was placed in fourth grade. At the end of the first month, however, he was promoted to the fifth grade. 1 o------- HAPPY-GO-LUCKYS HOLD DANCE Barberton, O. — The Happy-i Go-Lucky Lodge No. 195 will . hold its first anniversary dance - on Saturday, Sept. 28, 1929, in 3 the Domovina Hall on 14th St. . It was approved at the meeting that all members not attending this dance will pay a fine of $1, that is to go into the lodge treasury. The music will be furnished by the well-known “Nightingales,” who are masters in the art of playing dance music. We take this opportunity to invite all the neighboring lodges as well as other people from Barberton and vicinity tc attend this dance. Here’s hoping to see you all at the dance. Mrs. J. Hiti. -------o----— Does a Mole Have Eyes? The common mole has eyes, but they are very small and buried beneath the fur and skin, apparently serving no practical purpose as organs of sight. ročah lValS * em gvn Pircu ii1 The two Slovenian opera singers, Ropasova and Banovec, were well received in Waukegan, 111. Their singing thrilled the audience that gathered to hear them. Most of their offerings were selections from operas. Although the audience duly appreciated such music, they did not fully comprehend the significance of the songs. The encores were received with as great enthusiasm as the principal songs. As the^encores consisted chiefly of popular Slovenian airs, it showed that the majority of the people present at the concert favored the lighter melodies. Nevertheless, Miss Ropasova and Mr. Banovec should be complimented on their achievements as opera singers. They possess the finish and touch of artists. They will sing in the Slovenian Workingman’s Home, Detroit, Mich., on October 13. —o-------------- Difference Between Dromedary and Camel The dromedary is merely a large one-humped camel, noted for its speed. It is the species known as the Arabian camel. The two-humped animals are known as Bactrian camels. HEADS UP We want to remind the members again of the prize money offered to those securing new members. This should prove an incentive to all and stir our ambitions. All one has to do is impress his or her friends with the advantages derived by joining one of the lodges of the S. S. C. U. Then invite yom friends to the next regular monthly meeting. In that way outsiders get acquainted with the members of the lodge and their activities. The natural tendency will then gradually bring out the desire of non-members to become one of the group. To share in the work of the members and actually become one of them will be unavoidable. Also remember that in addition to the regular prizes offered a commission of $1 is given for each new member. With such inducements con fronting you members the ac quiring of candidates for mem bership to your lodges should prove an easy task. Just go out and do a little sales talk to your friends. You will be surprised at yourself on your accomplishments. Below is a list of the regular prizes: For 10 members..........$15.00 For 15 members.......... 20.00 For 20 members.......... 25.00 For 25 members.......... 30.00 For 30 members.......... 35.00 For 35 members.......... 40.00 For 40 members.......... 45.00 For 45 members.......... 50.00 For 50 members.......... 60.00 For 60. members, ....... 75.00 For 75 merrfbers........ 90.00 For 76 or more..........100.00 SPORT SENSE CROAT STAR WRESTLER Earns Reputation as Leg Crusher -lack Sherry, known as the “Oklahoma Cyclone,” will attempt to annex his tenth consecutive victory in Cleveland, O.. where he will meet Joe Rogaški, new Polish mat star from New York. Mr. Sherry is a Croat. His bonecrushing leg-hold has made him quite famous. Last week when the Oklahoma husky wrestled with James Istock, policeman from Alquippa, Pa., he copped the first fall with a reverse wrist lock, but brought his leg crusher into use for the second fall and won that tumble within three minutes. Not a single opponent has been able to escape from Sherry's leg-hold once he applied it properly. He has registered all nine of his wins with the use of that grip. Rogaški is rated one of the best of the newer Polish behemoths, and is in line for a bout in the East with Stanley Stasiak, the Polish champion, in which Stasiak’s title will be at stake. -iO- likU J!i#l C°U "e šeii4>a>nt analysis of dornlbil° foN thiafew years ag0 u '1C ,ie' iL ^f°rn ^’ink is com-ljevai ^ ^ 4 to 41 per cent, s°thor rn°1-e per cent lji ?’|^ a0-?ffein- alcohol. 1 JS, i ??£]’ V . and a little l° glt'»e. I cfUice’ and other se20 /!) nUil jjiifl % ; erent Parts Are Mlob,„a>lN ‘ 'v^h? i so ^ akci.iiv L ^Da).NV+atch contains L dvust*y§>ies ate Parts. The ovensko IL °mewhat, but ■ ,,r^ its, Cra.>’“te >"» čka, rth., 18 not 80 strinja s L W’atc, n the number j,*1’! as one might )aljo 0» I RUNAWAY AIRPLANE NEW LODGE IN CANADA A new lodge, St. Rocus No. 205, was formed in East Windsor, Canada. This comprises the first lodge founded in Canada by the S. S. C. U., adding a new chapter to the activities of our organization. A number of members were present from the lodge Triglav No. 144 of Detroit, Mich., at the opening. An entertainment was given on Saturday, Sept. 21, in honor of the gala occasion. Mr. Terbovec, our editor, was present at the invitation of the committee. A picnic was held by the Tri-glavs the following day, Sunday, Sept. 22, at Travnikar’s farm in Detroit. A large crowd was present, including the ones present at the opening of St. Rocus’ Lodge. ^0------------ FATHER SHOOTS SON In the airdrome of Cheb Eger in Cecho-Slovakia an airplane took a sudden notion to fly on its own accord. A mechanician was “demonstrating” the controls to some pupils when the old and apparently “lifeless” plane rose from the earth so rapidly that the mechanician was barely able to jump out in time to save himself from serious injury. The revivified Pegasus clirhbed to the height of 150 feet and then came down in a crash that reduced it to impotent fragments. 0--------------- Make them forget the iyiac-tivities of your lodge of yesterday by xvhat you do today. Sixteen-year-old George Vanko of Lorain, O., is recovering from wounds sustained when his father, George Sr., mistook him for a thief and shot him. Physicians say he ha little chance to recover, as the youth has a bullet wound in his forehead. Thieves had been entering the Vanko chicken coop lately and the elder Vanko thought it was one of the marauders when he fired at his son. -------o-------- Origin of “Handkerchief” The original word was “kerchief,” from “cur,” to cover, and “chef,” head. A kerchief was a covering for the head. “Cur” has the same meaning in “curtain” and “curfew.” The words “handkerchief” and “pocket handkerchief” are verbal monstrosities from the standpoint of origin. The one means a hand covering for the head, and the other a pocket hand covering for the head, WORLD SERIES DOPE Only Four Pitchers Have Won Three Games And Lost None In Penant Series It is nine years ago since a world’s series pitcher has been able to win three games and lose none. Will the forthcoming blue ribbon event between the Philadelphia Athletics and Chicago Cubs bring out another name inscribed in the hall of fame? \ Never in a considerable period of time has a pitcher been afforded a better opportunity to turn the trick, .as there will be an off day for traveling eastward from Chicago to Philadelphia, a day of rest in Philadelphia as Sunday baseball is prohibited; and an additional off day for the journey back to Chicago, in the event the series goes more than five games. This is very likely as the teams appear very evenly matched. Grove or Earnshaw for Philadelphia has a good chance to win three games in the series. As for the Chicago Cubs, Charley Root may inscribe his name in the hall of fame, while Fred Blake may be the big surprise. The “Big Four” Pitchers Christy Mathewson shut out the Athletics three times in succession in 1905; Charley Adams downed the Tigers of Detroit in 1909; John Coombs of Athletics won three games against the Chicago Cubs in 1910 and Stanley Coveleskie of Cleveland Indians who rose to glory against Brooklyn in 1920. These comprise the only four pitchers who won three games in a world series without losing one. Mathewson prevented the Athletics from scoring a single run, allowing them but four hits in the first game that he pitched, four hits in the second game, and six hits in the third game. Coveleskie is the only other pitcher who approaches Matthewson’s record. He allowed Brooklyn but 15 hits in 27 innings. This sure was a marvelous exhibit of pitching as the ball was much more livelier in 1920 than in 1905. The “Big Four” pitchers were all right-handed. --------o-------- $6,000 FOR 800 1-CENT STAMPS Nassau Stamp Co. of New York paid $6,000 for 800 1-cent stamps, face value $8. These valuable little bits of blue paper were the first 1-cent stamps printed by the U. S. government, in 1851. To the casual observer, each stamp would be simply a picture of the head ot Benjamin Franklin, but the stamp enthusiast’s magnifying glass could detect countless little differences in the lines, some so rare that they made a single stamp worth hundreds of dollars. COMRADES LOSE TO LAKE ZURICH Game Called in Fifth Inning The Waukegan Comrades lost a tough encounter to the strong Lake Zurich nine by a 7 to 6 count. The game was called in the fifth inning, when the two teams disagreed on a close decision at the plate. With two men on bases and none out, and the Comrades trailing by one run, the umpire called the game in the fifth stanza. This was the Comrades’ final game of the season. The Waukegan Comrades were very successful in the first year of league baseball, as they have won all but four of the games played. The victories over the strong Waukegan Majors and the North Chicago A. C.’s placed our Comrades in the first division. Next year Mr. Petrovič will make every effort '.0 enter his team in the Lake County Tourney for the cham-oionship. The Comrades have made tentative plans to purchase new uniforms for the baseball team, also sweaters for the indoor baseball team next spring. The Comrades baseball nine will be all set and rarin’ to go next -pring when the “uni])” will ?ull the game. John Petrovič, Comrades No. 193. GROWING IT HERE Uncle Sam is not terribly dependent upon his neigh bors either far or near, for luxuries, to say nothing of food. When we think of tobacco we think instinctively of Havana. Drive thru Connecticut and see miles of tobacco plants protected by cheesecloth. Business with the rest of the world helps our prosperity, but if we choose to be provincial we can even enjoy our after-dinner cigar without ships upon the sea. -------o------- SLOVENIAN PROFESSOR IN CHESS MATCH Dr. Milan Vidmar, rector of the University of Ljubljana, almost won the crown of international chess champion held at Carlsbad Cecho-Slovakia. Elimination matches were held for four weeks. A. Nimzowitsch of Denmark and Dr. Vidmar swept all opposition, including all masters of chess; namely, the famous Rudolf Spielman, Capa blanca, Alexander Alkekline and Emanuel Lasker. The two then played for the international title, which A. Nimzowitsch won. Strategy and logical aggression marked the interesting features of the decisive match. The title was won through sheer strategy, with no blunders to mar the game. Dr. Vidmar is an eminent professor of electrodynamics. IZ URADA GL. I RAČUN MED DRL JEDNOTO ZA N AVGUST 19 št. dr. Dohodki Lodge 'No. Income 1 $ 865.35 2 718.86 UNIKA ŠTVI IN IESEC 29 Izdatki Disburse- ments 468.00 153.00 3 126.00 4 150.44 53.00 5 272.02 15.00 6 631.68 1,137.00 9 557.74 661.50 11 173.32 60.17 12 287.29 110.00 13 112.08 14 51.64 35.00 15 357.68 184.67 16 335.14 135.00 18 466.35 288.52 20 454.73 1,147.83 21 402.43 115.00 tutj ...... 25 110.00 26 694.96 1,269.18 27 156.81 157.50 28 69.37 125.00 29 271.52 243.00 30 680.03 249.66 31 323.57 119.67 32 74.96 23.00 33 306.08 107.00 35 205.87 123.00 36 820.10 883.50 37 1,261.90 133.00 39 505.31 837.83 40 383.70 36.00 41 98.33 34.00 42 294.56 25.00 43 143.85 44.00 44 400.51 146.50 45 325.20 47 159.02 20.00 49 277.67 38.00 50 151.30 70.00 51 36.76 52 71.68 7.00 53 337.36 46.00 54 94.80 67.00 55 222.69 1,000.00 57 271.76 140.00 58 182.88 60 112.60 62.00 61 213.91 31.00 64 46.04 15.33 66 .... 445.79 124.00 68 152.07 36.00 69 90.61 9.00 70 391.56 119.00 71 569.54 134.50 72 52.22 75 ... 199.39 61.33 76 98.33 60.00 77 219.72 400.00 78 211.50 135.00 79 29.88 81 . .. 94.07 10.33 82 214.69 88.00 83 77.83 178.00 84 ... 288.29 60.00 85 253.08 41.00 86 112.16 205.00 87 132.93 30.50 88 211.58 183.00 89 210.56 56.36 90 54.87 92 161.85 18.00 94 391.38 650.00 99 190.83 101 148.75 18.00 103 40.00 104 151.91 82.00 105 300.01 44.00 106 177.95 179.33 107 83.96 108 228.39 88.00 109 159.75 121.00 110 171.46 11.00 111 125.14 12.00 112 127.83 22.00 114 406.65 651.34 116 ... 145.03 279.00 117 64.42 118 115.59 106.00 119 56.56 120 331.97 348.00 121 48.70 18.00 122 337.74 331.67 123 109.41 162.00 124 106.73 125 126 83.51 127 47.61 128 233.32 129 198.90 130 61.72 131 132.35 132 294.16 133 187.96 134 74.47 135 136 57.49 137 268.43 ,138 43.00 74.00 27.00 106.00 30.0C 27.01 113.5( 27.0( 145.01 45.01. 392.0( 6.0( 204.0( 50.0( 139 80.72 183.00 140 158.10 184.00 141 143.56 13.00 142 92.00 143 144 16.00 145 145.94 184.00 146 69.68 147 63.05 50.00 148 69.87 37.00 149 297.96 290.00 150 165.63 21.00 151 66.99 46.00 152 99.72 153 18.84 154 1/58.00 155 41.66 156 61.84 49.00 157 51.80 158 141.69 184.00 159 85.53 1,000.00 160 103.19 161 25.96 162 211.39 23.00 163 41.16 164 79.20 165 111.95 32.00 166 92.96 167 99.89 58.00 168 93.89 169 55.82 170 50.51 171 272.52 61.00 172 68.47 38.00 173 74.63 77.00 174 155.09 558.00 175 74.12 362.77 176 207.97 34.00 178 38.20 18.50 179 37.53 180 17.00 181 44.27 182 107.08 15.00 183 89.11 5.00 184 101.86 36.00 185 65.10 26.00 186 80.72 187 41.97 188 31.93 189 23.65 190 119.65 59.00 191 72.94 192 60.92 193 68.38 194 55.77 22.00 195 30.54 196 66.89 27.00 197 64.47 32.00 198 41.81 199 43.06 200 329.00 201 66.35 7.00 202 74.91 203 17.48 Za julij 41 97.33 45 588.25 70 391.94 106 183.24 121 48.70 137 279.58 142 81.14 179 38.53 180 110.06 188 26.87 196 66.59 200 449.72 Skupaj $31,987.09 $21,924.19 Joseph Pishler. gl. tajnik -------o-------- RAČUN MED DRUŠTVI IN JEDNOTO ZA MESEC AVGUST 1929 MLADINSKI ODDELEK št. dr. Dohodki Izdatki Lodge Disburse- No. Income ments 1 ..........$ 26.70 $450.00 2 ............ 33.60 Skupaj ......$960.25 $690.00 Joseph Pishler. gl. tajnik. -------o-------- BOLNIŠKA PODPORA IZPLAČANA MESECA AVGUSTA 1929 SICK BENEFIT PAID DURING THE MONTH OF AUGUST, 1929 Aug. 7 Di*. št. Ime Svota Lodge No. Name Amount št. dr. Dohodki Izdatki Lodge Disburse- No. Income ments 1 ..$ 26.70 $450.00 2 33.60 O O 4 4.20 5 3.90 6 17.70 9 5.70 11 7.05 12 8.70 13 8.40 15 6.60 240.00 16 14.55 18 12.30 20 20.40 21 12.75 22 25 ) 26 35.85 ) 27 3.15 ) 28 1.80 ) 29 18.75 J 30 18.00 3 31 9.90 3 32 1.05 D 33 15.30 0 35 8.85 0 36 28.35 37 . 23.40 39' . 11.25 40 9.60 41 4.95 42 9.90 43 4.35 44 . 14.25 45 47 2.55 49 . 11.40 50 1.05 52 1.65 53 . 11.85 54 2.10 55 8.10 57 9.30 58 5.85 60 4.50 61 . 10.20 64 .60 66 . 25.50 68 7.05 69 1.80 70 8.25 71 . 14.55 72 .90 75 7.35 76 3.30 77 6.90 78 8.25 79 1.05 81 4.65 82 2.40 83 2.40 84 6.75 85 7.35 86 4.35 87 6.30 88 2.85 89 7.65 92 8.85 94 . 20.55 99 9.15 101 H** 3.75 . U o 04 5.25 L05 4.20 106 7.50 107 1.35 L08 9.35 109 2.70 110 8.25 Ill 9.45 L12 1.95 114 . 11.85 116 . 10.20 117 3.00 118 3.15 119 . '3.00 120 9.00 121 3.00 122 . 12.45 123 4.50 124 OK 4.65 l£d 126 5.40 127 1.65 128 3.75 129 8.40 130 4.65 131 2.15 132 . 10.05 133 5.85 134 5.70 135 136 3.75 137 4.20 138 139 .90 140 4.20 141 2.40 142 143 144 145 7.65 146 1.35 147 1.95 148 2.25 149 .. 13.80 150 4.80 151 1.20 152 3.30 153 .15 154 155 1.95 156 .30 157 .60 158 3.15 159 3.90 160 4.05 161 .90 162 ... 6.45 163 .45 164 .45 165 3.15 166 5.85 167 ... 2.55 168 4.05 169 1.05 170 ... 2.55 171 7.80 17? .... 5.70 173 90 174 7.20 175 60 176 4.35 178 60 179 1.80 180 181 30 182 5.70 183 1.50 184 45 185 1.95 187 2.40 189 30 190 2.10 191 1.05 192 30 193 194 15 195 15 196 30 197 45 198 1.65 199 1.65 200 12.90 3 Peter Drost $ 17.50 1 3 Jos. Brezovar ... 17.50 1 3 Frank Kuhar.... 35.00 1 5 Annie Frazee.. 15.00 1 11 Nick Cvetas 33.. 50 1 14 Anton Vosnik.. 23.00 1 14 Anton Vosnik.. 12.00 ] 15 Antonia Klune.. 75.00 ] 20 Mike Debelak.. 35.00 1 20 Jera Bojc 31.50 1 20 Mike Maloverh 35.00 1 25 Frank Koren ... 7.50 ] 25 Frank Skul 52.00 1 25 Jos. Bozicevich 21.00 J 25 Jos. Bozicevich 12.00 1 25 J. Podbevsek.... 17.50 1 26 Fr. Gerlovich... 5.00 1 27 John Boitz 56.00 ] 27 Mary Arko 35.00 ] 27 John Petrovčič 44.00 1 27 John Pavlich.... 22.50 2 28 John Jafnsek... 42.00 2 32 Joseph Shaller 23.00 2 33 George Pivk 25.00 2 33 Jos. Gavranek.. 40.00 2 33 Fr. Aurednik... 17.00 2 36 Frank Fink 86.00 2 36 Mary Zupančič 36.00 1 36 Louis Rovanšek 20.00 2 36 Louis Strel........ 56.00 39 Roy Stimach.... 3.00 42 A. Škerjanc 15.00 43 Eleanor Smole.. 15.00 43 Pauline Cvar.... 15.00 45 Jul. Zupancich 62.00 86 Anna Padjen.... 15.00 106 Dominik Jeran 60.00 114 Simon Marolt.. 75.00 116 A. Primozich.... 75.00 116 Albina Bebar.... 75.00 134 Mary Tolar 15.00 137 Mary Kikelj 75.00 Aug. 9 36 Mary Ule 28.00 36 Mar£ Ule 34.00 36 Matt Klucevsek 26.00 36 Frank Zaletelj.. 26.00 36 Louis Malnar.... 20.00 36 John Britz 9.00 36 Agnes Gall 34.00 36 Milka Liljak... 27.00 36 Amelia Birk.... 35.00 36 Karl Prime 58.00 36 Joseph Beltz. .. 8.00 39 M. Majnarich.. 17.50 39 Vinko Lisac 70.00 39 A. Kauzlarich.. 70.00 39 V. Kauzlarich.. 30.00 39 Louis Pasquan.. 32.00 39 Dragica Runje.. 32.00 39 Dan. Brukctta.. 7.00 39 John Minerich.. 40.00 39 Peter Katana.... 82.00 42 A. Baudek 10.00 43 J. Ambrozich... 14.00 49 Mary Vraničar 6.00 60 Josephine Kmet 33.00 60 Josephine Kmet 29.00 66 Anton Kosicek 38.00 66 John Jerman 30.00 66 Anton Sm°lich.. 35.00 66 Anna Sniolich.. 7.00 75 A. Milavce 11.00 77 Roses Novak..;-. r 19.50 77 Manda Flanjak 70.00 78 John Skufca.... 44.00 78 Matt ghurich.. 32.00 78 Matt Churich.. 23.00 88 John Porenta.... 28.00 83 Frink Tauchar 28.00 83 Milan Balen 24.00 85 Mary Levstik.... 7.00 85 Jacob Bradach 4.00 88 Frank Strnad.. 28.00 88 Anton Brovar.. 92.00 92 Mary Smajd.... 11.00 101 John Strukel.... 18.00 104 Bertha Mladic.. 24.00 105 Anton Crnich.... 26.00 108 Mildred Luchis 70.00 108 Val. Kosmach.. 18.00 109 Matt Pribanich 30.00 109 Anna Shirola.... 72.00 109 Anna Majerle.. 19.00 110 Agnes Arko 11.00 112 H. Kochevar.... 22.00 114 Simon Marolt.. 18.00 114 Peter Svetich.... 7.00 114 John Kochevar 136.00 114 Frank Mersnik 100.00 114 Matt Bavdek ... 70.00 116 John Remic 18.00 116 A. Primozich ... 27.00 116 Albina Bebar. .. 25.00 118 A. Turkovich ... 31.00 120 K. Grahek 35.00 120 Louis Brula 11.00 120 Josephine Burja 35.00 120 Anna Loisel 27.00 120 Anna Dowzicky 35.00 120 Mary Jerich 68.00 123 Anton Turk 68.00 123 P. Bunjevcevic.. 64.00 124 John Marusich 20.00 124 John Pohar 8.00 124 Fr. Ravnikar.... 3.00 125 John Telban.... 14.00 125 Val. Petrich 22.00 125 A. Cadalina 28.00 126 G. Yakopovich 10.00 131 Mary Franich.. 15.50 134 J. Porenta 30.00 135 P. Drazenovich 45.00 137 Mary Kikelj.... 32.00 139 M. Bogdan 56.00 142 Karolina Rojch 28.00 142 W. F. Meyers.... 36.00 144 A. J. Polk 10.00 144 Matt Rossi 6.00 150 Alojzija Vesel.. 21.00 154 Lud. Fritsch 70.00 158 Matt Kerhlikar 64.00 165 Martin Kaifesh 32.00 178 J. Delach 18.50 190 Paulina Slogar 31.00 196 A. J. Gorup 1.00 200 Frank Križnar.. 42.00 200 John Ulbar 58.00 200 Joseph Deyak.. 108.00 200 Edith Glatch... 31.00 200 John Koprivec.. 11.00 200 John Omerza. .. 42.00 200 John Lenich 15.00 200 M. Cerkovnik.. 22.00 201 John Schutte.... 7.00 Aug. 10 29 Tony Persin 75.00 29 Tony Persin 7.00 29 Tony Persin 22.00 36 Martin Jager ... 12.00 36 Martin Jager. .. 13.00 36 John Skufca.... 20.00 36 John Skufca.... 20.00 36 Jennie Rolish.... 15.50 70 John Rigler 18.00 75 Mary Lesjak ... 39.00 76 Frank Vitežnik 2.00 77 Marko Cindric 58.00 77 Marko, Cindric 58.00 77 Marko Cindric 70.00 130 Alojzija Juvan 27.00 135 Frank Zorman *70.00 135 Frank Zorman 58.00 145 Rose Cebron... 28.00 145 John Zalar 44.00 145 Matt Lavrnja.... 54.00 145 John Banyar.... 58.00 172 M. Koroshetz.... 28.00 172 G. Plesničar 10.00 173 Jennie Potočnik 68.00 174 John Spicko 18.00 183 Joseph Kostello 5.00 Aug. 16 21 Paul Varhov.... 20.00 21 M. Jankovich.. 56.00 21 Frances Kuclar 39.00 44 Frank Sezan... 40.00 44 John Dormish.. 17.50 44 John Smerdelj 16.00 44 Mary Mesich... 15.0C 44 Joseph Ujcic ... 5.0C 49 Mary Hotujec.. 8.0C 54 Martin Jemec.. 10.0C 57 John Skerbec.... 20.Ot 57 T. Martinsek . . 17.0C 57 F. Bergant 75.0( 57 F. Bergant 28.0( 61 J. Pezdirc 31.0( 68 John Novosel.... 36.0( 135 Anna Kmetz ... 15.0( 139 K. Smrekar 75.0« 149 Kathryn Kane.. 75.0 149 Kathryn Kane.. 94.0 151 Steve Iskra 31.0 ) 151 Louis Gorshe.... 15.0 ) 167 J. Bogatay 12.0 167 R. Moskon 46.00 173 J. Bostijancic.... 9.00 182 F. Starešinič.... 15.00 194 Frank Bozich.. 22.00 Aug. 17 2 Frank Urbas.... 28.00 2 Louis Champa.. 9.00 2 Frank Bracun.. 22.00 2 John Rom 56.00 2 Mary Delak 38.00 12 Vincent Volk.... 28.00 12 Anna Arch 19.50 12 Louis Murovich 13.50 12 Anton Tomsic.. 39.00 40 Matt Regina.... 22.00 40 Peter Zupančič 14.00 41 Anton Tusar. .. 6.00 41 John Bradeško 28.00 45 Mary F. Zevnik 15.00 45 Joseph Zore.... 30.00 45 Luka Cesnik 14.50 45 John Vidmar.... 14.50 45 Joseph Cendon 56.00 45 Angela Brodnik 29.00 45 Car. Brodnik.... 29.00 45 Frances Cerne.. 15.00 78 Frank Botz 21.00 149 Ivana Sedmak.. 15.00 149 Anton Smrekar 26.00 149 Frank Barbich.. 16.00 1 149 Kathryn Kane.. 64.00 1 174 Joe Karimar.... 9.00 1 1 Aug. 19 J 1 26 Frank Rogina.. 800.00 i 36 Mary Klajder.. 18.00 1 50 Joseph Gacnik 40.00 l 53 Eliz. Penich 13.00 i 53 Paul Osredkar.. 12.00 i 53 Frank Strzinar 21.00 87 John Lesar 3.50 87 Mary Perisich.. 27.00 129 F. Zorman 15.00 129 F. Kambic 15.00 132 Joe Pike 27.00 133 Anna Staric 10.00 133 Louise Zdravje 46.00 133 Mary Peternel.. 23.00 133 Rosalina Russ .. 15.00 133 C. Veronick 15.00 133 Julia Francel ... 36.00 j 142 Karolina Rojch 28.00 j 147 Frank Ferkul.... 50.00 j 148 Paul Mravinec.. 37.00 j Aug. 23 1 26 Andrej Koghi.. 52.00 1 26 Mike Prah 8.00 1 26 Martin Pecman 9.00 1 26 Karl Flajnik..., 42.00 1 26 Anton Hrvatin.. 15.00 1 26 John Tratar 45.00 1 29 John Macek.... 12.00 1 29 Frank Zupanc.. 9.00 1 29 Thomas Sifrar.. 75.00 29 Thomas Sifrar.. 11.00 29 Thomas Sifrar.. 27.00 29 Frank Leban. .. 5.00 35 John Vicic 17.00 35 Eliz. Maticic ... 16.00 35 Eliz. Maticic.... 75.00 35 Margaret Jereb 15.00 37 Frank Strmole.. 14.00 37 John Zerovnik.. 11.00 37 Jacob Jerina.... 28.00 37 John Otoničar.. 23.00 37 John Terhlen.... 19.00 37 Mike Gerlj 28.00 37 Venc Kaucic... 10.00 45 Mary Somrak.. 33.00 50 Anton Starin ... 19.00 54 Peter Sterk 57.00 70 Joseph Koss 58.00 70 John Rigler 14.00 70 John Matte 29.00 71 Christine Doles 32.00 71 Gregor Rajer... 19.50 71 Joe Kajic 1.00 71. John Rozman.. 34.00 71 Anton Krištof.. 20.00 71 Joseph Rudman 28.00 84 Klemen Satnik 32.00 84 Joseph Gerl 28.00 86 John Serdar 60.00 86 John Serdar 24.00 92 Rudolf Princ ... 7.00 94 Anton Skerbec 150.00 122 A. Farenchak.. 32.00 122 Matt Golob 98.00 ) 122 John Mlinarich 66.00 ) 122 Mary Lisac 116.00 ) 135 Anna Blazine.... 14.00 3 135 Susana Skare.... 56.00 3 135 Milan Bozich ... 50.00 3 135 P. Drazenovich 28.00 3 135 Frank Zorman 56.00 3 138 Geo. Kepchia.. 22.00 [3 138 T. Kusnick 28.00 0 139 Kath. Smrekar 15.00 0 139 Mike Bogdan.... 37.00 0 140 Marko Lukovac 70.00 0 140 A. Vertacnick.. 114.00 0 154 Steve Culi 32.00 0 154 Ludvick Fritsch 56.00 0 175 J. Rutar . 110.00 0 176 Joe Hervatin.... 34.00 0 196 A. J. Gorup 26.00 Aug. 24 12 4 Geo. Polovich.. I1 'if 4 W. Dernovsek.. 77 6 Peter Rohotina 5 77 6 Louis Balant.... |j 77 6 Ella Justin ,f 78 6 Fred Kralj j 82 6 Joseph Matan.. • % > 20 Mike Debelak - « 20 Mike Maloverh | 20 Jacob Luzovic- Joh S ei( 20 Mary Zgonc | 20 Mary Zgonc.. --- ; 49 Mary Vraničar j Saj 66 A. Kosicek Sr. ,| 86 Izak Lemajich- 88 Anton Brovar.. j 105 J. Stankovich- j I ^ 120 K. Grahek % 120 K. Grahek | , At 120 A. Dowzicky. — 1 120 Mary Jerich I 123 P. Bunjevcevic.- j 123 M. Jovanovich- $ 137 Mary Kikelj--- 1 IN 137* G. Dolinar 3 137 R. Cimperman- j pni 137 Rose Carich rSoi Is 1 "J & i J 197 Hazel Snyder- ji 197 Hazel Snyder- Aug. 29 1 ^ Is pob \S k ! Sf!% 1 Peter Movrin— 1 Joe Moravitz-- fl 1 Matt Pogorelc-- J 1 Elija Lasich 1 George Butarac j A 1 Vencel Jagodic Si 1 John Gnidica-- 1 M. Rittmanich- s 1 Pauline Deyak 1 John Jerich. -- j 1 Marko Junke-- 1 Ignac Lunka-- 3 Peter Drost 1 <) O Jos. Brezovar- .1 k >> <3 Frank Kuhar. •- 18 Val. Galicich- - 28 F. Felicjan •" s 28 Jos. Kropušek- J 28 Anton Shray-- 30 Anton TerleP" 30 30 Louis Prebil Frank Tekautz 1 K 36 Frank Zaltelj- > 36 Mary Ule I v OL J 1 s 36 Johana Brendc I 36 Louise Kobal-- V 36 Mary Zupanc‘c 1 36 Amalija Birk" Sh 36 Karl Prime--" 36 Jennie Rolish-- I 36 Mary Svete--" s 36 Frank Bevc--" 1 s 39 M. Majnaric*1" 1 S j 39 Vinko Lisac-•" 1 is 39 Matt Vukon>c % 39 Ivka Segata -" 1 39 Ivka Segata--" V ’ 39 Tony Cop--" } 39 F. Brozovič*1 Filipina Dra?1 Mary Mik«,lC John Minei-ic*1’ * 39 J 39 X 3 39 s s 3 39 Peter Kata11 K 0 44 Frank Seza*'." | John Dorm19 1 ‘J 44 ^ k V* 44 John Jene- 1 0 44 Joseph Ujc,c' it 0 5t Anton Stai'i’1’ ij 0 52 Albert PoUC*1"' 0 76 Victor Se^'" I "n 0 77 John Mirt--./1 u (Dalje ua s' ^ane podpore Ivanje iz 4. strani) ^0Se Novak 14.50 JČS* Flanjak 33.00 t ko Cindric.. 32.00 J2 *«JPh Evans.. 15.00 ■ Lertveznik.. 88.00 F,-/? Balen 56-00 jj "k Tauchar 42.00 SV« , larich-- 15-00 »8 Ms" Cebul.... 12.00 j ,y Kambič.. 15.00 i B ' ■Penica 15.00 M a Mladic.. 50.00 j0. nT Tomich 8.00 I« d ” ^ribljan.. 55.00 Jjen'nik Jeran 31.00 l4Sj le Beline.... 15.00 *< c/r*- i3-°° I4 Nicv rT evar 104.00 14 M«u ^°P°vich.. 16.00 (-1 jj p Bavdek.... 47.00 |e * uradishar.... 15.OO Alb;°n Prim°zic 30.00 ttar,\?ebar-- 29-00 Sonh lan 75.00 Mik pIerPercich 18-00 Ge0 k 15.00 Matt r Vadas- 2-00 Hud ”rasPerich 10.00 V * har- 75.00 iarytPehar- 11-0« Ujp.P?sack- 98.00 J°h ^lchenser 6.00 ^anlf ^olbezen 13-00 ^ete,. Krnichar 49.00 W /rezel— 50.00 Nacob t hlikar 58.00 Kan . eban.... 12.00 Vv ^enishnik 8.00 S. % ~asek 15.00 >CkpVdch- H-00 Johhc, penca 24.00 k"Sp,cko 7.00 kV’*"-- 26-00 oaucher 28.00 P^Paj ' t&l ....$15.285.00 Joseph Pishler, gl. tajnik. ,‘IADa l2pLAčANA IZ |Wr 0NEMOGLIH LA AVGUSTA 1929 Aug. 7 Pike o - Svo^a c V‘S ej ?26-67 ^ arec 16.67 ,nUB' 9 ■Nrei n?ec'ek. 12-33 Ilatt nUberstar. .. 20.00 K^anich 15.33 Ia% R mro 11.33 Hr>aitoncel 10.33 3o'°° N,*? Kaiuza.. 12.36 iShK^............ ^Ukovac.... 10.00 % V 10 , a mk.......... 20.00 K *** 16 » nHfe]c.... 9.00 % rUg- 17 ’ Un6žich.... 10.00 S.«*-19 kij' Ivan [H a ................ 17.16 * Ka!lednik' • 25.00 J ushion.... 18.33 [%k q 23 ^ich.... 17.33 ' % p8lna....... 20.67 Au!Snik.. 19-67 IM 24 iN Sh?ich.... 20.00 ih K 6- 27 [ ^ 21.33 L aJg1j...... 20.00 s?6,29 80.00 ^Cecfk.......... 9.00 b fiolU J'... 29-67 V,.......... ».o« L ............. 10-°° K7«ta| -------------- I .......$611.19 Sel>h Pishler, gl. tajnik. Ph Sa, fsS, °Ci I I dl>Ce Zbašnik) J83 83 It Dl DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) 1- fl- r- it- 19 lc- rac die 1-- ih- /ak e— a-- rar-4 ir-- h-- jek- iy-- lep- 1.-- aut^ telj- 3nc>c ,aland0 irk--ic---ish--te--" vc-f , .rich-' 9-C**' . :onic ta-"' ta--" /ich;. iraf kul'cl1 evich- ataP0-; yi a11- rni*s nc--,- Jjc>c" tari*1"' ouch ekne- i rt--> 11» D' je športnemu odseku dalo tozadevno polno moč nadaljnih korakov. Saj nas J. S. K. Jedno-ta uči sloge, bratstva in prijateljstva. Iz urada združene,, akcije se naznanja, da priredijo v Joli-etu veselice sledeča društva: — Društvo sv. Janeza Krstniša 28. septembra plesno veselico! v Slovenia dvorani. — Društvo sv. Petra in Pavla št. 66 JSKJ ??? — Društvo Jolietska Zavednost 23. novembra plesno veselico v Slovenia dvorani. — Društvo sv. Petra in Pavla št. 66 JSKJ ? ? ? —Vsa društva spadajoča k združeni akciji pri-rede plesno veselico v Slovenia dvorani 26. oktobra. — Društvo št. 66 JSKJ ? ? ? Baš ko te vrstice pišem, prejel sem pismo od nadzornika našega društva, sobrata F. E. Vranichar-ja in soproge, ki nameravata prepotovati Canado in Californijo, New York in Washington, D. C. Vsega skupaj bosta z avtomobilom prevozila nad 3000 milj. Mladi par je bil poročen v Jolietu dne 9. septembra in ima zdaj svoj honney moon. Mnogo sreče! Na prihodnjo sejo društva št. 66 JSKJ so posebno vabljeni mladi člani, ker se bo poročalo o našem kegljaškem klubu (Bowling Team and League). Pri tej priliki se bodo tudi izbrali fantje, ki bodo prihodnjo sezono kegljali pod zastavo J. S. K. J. Na seji dne 20. oktobra bodo tudi naši nadzorniki, kot je običajno vsake tri mesece, poročali o društvenem stanju. Torej člani, ki so kaj zaostali z društvenimi prispevki, naj skušajo pravočasno poravnati, da bo nadzorni odbor našel knjige v redu in brez dolgov. Pri društvu št. 66 JSKJ so bolni sledeči člani: Anton Koši-ček Sr. (ustanovitelj), John Žele, Albin Žlogar, Theresa Mah-nich in Mary Skvarča. Bolniški nadzornik A. Papesh poroča, da se vsem zdravje obrača na bolje. Na County Poor Farm se nahaja sobrat John Klemencich. V Guardian Angels Orphans Home se pa nahajajo v dobri oskrbi otroci sobrata Johna Zaletela, ki so vsi vpisani v mladinskem oddelku JSKJ. Baš ko sem hotel skončati, vstopil je v sobo sobrat Louis Martincich in mi pove, da sta v nedeljo 15. septembra s sobratom Pircem nabrala mnogo lešnikov in da so tudi drugače imeli good time. Je morala biti nekaka “hazel nut party.” Pa ne da bi imela kaj prepovedanega seboj! — Pozdrav! John L. živetz Jr. tajnik dr. št. 66 JSKJ. ------o------- RAZPRAVE O INICIATIVNIH PREDLOGIH št. 20 JSKJ je odločno proti iniciativi za zmanjšanje delegacije na konvenciji. Istotako je društvo tudi proti iniciativi glavnega odbora, da bi se pošiljalo na jednotine stroške govornike na društvene slavnosti in obletnice. Za društvo št. 20 J. S. K. Jednote: Joseph Novak, tajnik. Salida, Colo. Društvo sv. Alojzija, št. 78 JSKJ je na mesečni seji dne 15. septembra razpravljalo o iniciativnih predlogih glavnega odbora, ter se je izreklo proti predlogu. glasom katerega bi se pošiljalo govornike na društvene slavnosti na jednotine stroške. Po našem mnenju je najbolj pošteno, da katero društvo želi imeti kot govornika kakšnega jednotinega uradnika, naj tudi samo plača zanj vožnjo in dnevnice. Imamo že tako velike stroške. Društvo so je tudi izreklo proti iniciativnemu predlogu društva št. 108 JSKJ. Komaj eno leto je preteklo od konvencije, pa želijo že predrugačiti pravila. Pomagalo ne bo to nič, dokler ima Jednota toliko simulan-tov, ki samo čakajo priložnosti izkoriščanja jednotine blagajne. Za društvo št. 78 J. S. K. Jed-note: Frank Botz, tajnik. Gilbei-t, Minn. Članstvo društva sv. Jožefa, Barberton, O. Od kar sem čital št. 35 Nove Dobe ter iniciativne predloge glavnega odbOra, mi nikakor ne gre iz glave misel, čemu da se ji pač vršila XIII. redna konvencija J. S. K. J. Nadalje ne morem nikakor zapopasti nujnosti, na katero se v smislu člena IX., točka 6., opira glavni odbor, da potom te predlaga članstvu kar štiri iniciativne predloge v splošno gUsovanje. Po mojem skromnem mnenju bi le predlagani člen XV., točka prva, odgovarjala postopanju glavnega odbora. Sicer tudi ta ni tako nujna kot bi morda kateri mislil. Iz šestmesečnega računa je razvidno, da ni na bankah naloženega še toliko denarja, kot ga dovoljuje ustava in pravila. Gotovo je, da glavni odbor se bolj razume pri investiranju denarja kot društva ali posamezni člani, ki večinoma študirajo, kako plačati dolgove, ne pa, kje investirati denar. Iz tega razloga podpiram to izpre-membo in jo priporočam v odobritev. Ostali trije predlogi pa nimajo pomena in je škoda, da je glavni odbor tratil dragoceni čas na polletni seji zavoljo njih. Eden teh pomeni varčevanje, druga dva pa več stroškov. Vsi trije imajo čas čakati do sodnega dne splošnega glasovanja. Tudi bi se bilo najbrže zgodilo tako, da so društva o njih glasovala. Ker se je pa glavni odbor poslužil dane mu moči in določil splošno glasovanje, v upanju, da bo zmaga, hočem vsak predlog posebej obdelati od več strani, ne samo. od ene. Sicer pa, kje je pa iniciativni predlog, tikajoč se bolniške podpore? Tega ni! Moj bog, ali ste spali? Tukaj je bilo treba in bo treba nekaj nujno ukreniti, sicer! Sicer bo polom. Ne organizatorji in ne provizija, ampak zdravi bolniški skladi nam bodo dobili novih in zdravih članov. Nazaj k predlogom. člen VIII., zastopstvo na konvenciji. O tej točki je bilo precej vihre in debate na zadnji konvenciji. Kot delegat iste sem imel naročeno od društva glasovati za znižanje delegacije. Istočasno, kakor tudi še danes, sem bil prepričan, da bi to prihranilo lepe tisočake naši jednoti. Nihče pa ne more trditi, da bi bila izprememba te točke v zadovoljstvo članstva. Zastopstvo bi s tem izgubilo veliko društev, med njimi tudi taka, ki so bila zastopana že 11a več konvencijah. Nekatera društva so tako-rekoč preveč oddaljena eno od drugega, da bi sploh mislila na združitev. Društva, ki bi se pa lahko združila, se pa marsikje ne bodo zgolj iz tega, ker so si nasprotujoča v mišljenju. Tako se bo marsikje zgodilo, da sc manjše društvo ne bo »hotelo združiti z večjim samo zavoljo tega, ker ne bo hotelo s tem dati prilike, da bi večje društvo dobilo delegata, kateri bi po navodilu večine deloval in glasoval na bodoči konvenciji nasproti mišljenju manjšine, oziroma manjšega društva. S tem bi lahko prišlo do tega, da bi bila zastopana samo večja društva, kar bi povzročilo veliko nezadovoljnost in morebitno strankarsko sumničenje, če pa hočemo, da se ^e par nadaljnih konvencij vrši po starem kopitu, moramo pa sprejeti iniciativni predlog glavnega odbora. Utegne se sicer zgoditi, da pride na prihodnjo konvencijo gotovo števi- lo angleško govorečih delegatov odprtih glav in treznega mišljenja, kot sta bila na primer Mr Jerina iz Claridge, Pa., in Mr. Grahek iz Ely, Minn., na trinajsti konvenciji naše jednote. Ti bi z svojim bistrim pogledom v bodočnost in nesebičnim delovanjem za dobrobit naše jednote storili marsikaj, česar se nekateri že danes boje. Toliko o tem. Člen X., točka 4. Tudi o tem je bilo nekoliko debate na zadnji konvenciji. Velika večina pa je bila zato, da si društva za različne slavnosti lahko dobe cel glavni odbor za slavnostne govornike, seveda na svoje stroške. So tudi eni nasprotovali. Neki delegat iz Pennsylvanije se v svojem govoru izrazil, da kako bi bilo mogoče njihovemu društvu plačati glavnega predsednika, katerega so imeli kot govornika na ustanovni veselici! Naredili da so samo $200 čistega dobička. To je dalo delegaciji jasno sliko, tako, da so glasovali za točko kot je v pravilih, malone vsi. Bilo bi res nekam čudno, da se ne bi moglo odtrgati par dolarjev za vožnjo in za eno ali dve dnevnici, približno deset ali dvajset dolarjev, od dveh sto čistega dobička. Razlogi k izpremembi te točke so sicer skrbno sestavljeni, le da kolikor se tiče stanja društvenih blagajn ne držijo. Navadno društva prirejajo take slavnosti v prvi vrsti za reklamo, katera ima koristiti društveni blagajni. Kjer pa prirejajo slavnosti, katere plačajo iz blagajne, bodo pa tudi lahko plača- li slavnostnega govornika. Kolikor, toliko pa drži razlog, da se glavni odborniki neradi udeležijo takih slavnosti proti plačilu društva samega. O tem sem se že sam prepričal o priliki 25 letnice dr. sv. Mariina št. 44. Kot tedanji tajnik sem po naročilu in v imenu društva povabil enega tedanjih glavnih odbornikov za govornika na prirejenem banketu. Pripomnil sem tudi, da je društvo sklenilo, da mu samo povrne stroške. Pa glej ga, spaka, ni bilo ne odgovora na moje pismo, ne govornika na banket, ,V iniciativi, ki jo je navedel glavni odbor, člen X., točka 4., je stavek, ki se glasi: “Ako se večina glavnih odbornikov izreče, da se taki prošnji ugodi, se pošlje govornika na stroške Jednote.” Kaj vse pomeni ta stavek? Kaj lahko pride iz tega, če pride v ustavo in pravila? Na stroške .Jednote! Ali morda ne bi potem imeli glavni odborniki po ustavi in pravilih pravice, po končanem opravilu na tej ali oni slavnosti predložiti račune, kot so bili pred nedavnim časom predloženi konvenciji neke druge podporne organizacije? Ceha, cigare in taksikabi, še meni se kolca. Clen XVIII., točkal. Organizatorji in provizije. Tudi tukaj gre glavni odbor preko mišljenja pretežne večine delegatov zadnje konvencije. Delegacija je videla potrebo odprave dvo-dolarske provizije za vsakega novega člana. Sklenjeno je bilo, da se plača samo en dolar, in to samo za prosilce med 16. in 25. letom. Pred nami pa imamo iniciativni predlog, kateri nam ponuja en dolar za vsakega novega člana, brez izjeme na starost. Razlogi, ki so navedeni k tej izpremembi, so pa popolnoma brez vsake podlage. Ha! Glasom preračunane lestvice so ob času pristopa vsi člani enakovredni. Toda zakaj je zadnja konvencija izpreme-nila člen XXIX., točko prvo? Morda zato, ker so vsi novo-pristopli člani enakovredni? Mislim, da ne! Ta točka je bila izpremenjena zato, ker niso vsi novopristopli člani enakovredni, ali ne? Saj vendar nismo tako zabiti, da bi gori naveden razlog vzeli za resen, pravilen in dobičkanosen. Saj vendar eden ali drugi lahko vzame svinčnik v roko in malo preračuna. Vzemimo člana, 'ki pristopi s šestnajstim letom. On plača do 40. leta Jednoti v smrtninski sklad nekako 336 dolarjev. Obrestna mera po 4 odstotke nanese približno $200. Vsega skupaj se v 24 letih na- bere nekaj nad $500.00. In sedaj, da se prav razumemo: -Clan, ki pristopi s šestnajstim letom, ima do $40. leta pri Jednoti že čez $500.00. Jedno ta naj dobi od teh $20.00 letnih obresti, od člana pa $14.00 na leto. Sedaj pa tisti, ki pristopi s 40. letm. On začne s $25.00 letnega asesmenta. Torej kateri bo imel prej plačan tisočak? Pa bo še ko rekel, da smo vsi enakovredni! . Še nekaj drugega. Še prav dobro se spominjam onega 6-mesečnega poročila glavnega tajnika. On je poročal, da se na žalost opaža velika umrljivost med člani, ki so pristopili zadnja 3 ali 4 leta. Kdo je kriv tega? Nagi-ade in provizija! Zatorej proč ž njimi! Naj kdo reče, kar hoče, moje mišljenje je bilo in bo, da kdor dela za provizijo in nagrado, dela zase, ne pa za Jednoto! Le dobro si zapomnimo, da tisti, ki so se trgali za provizijo in nagrade, so v veliko večji meri krivi, da imamo naklade, kot pa vsi simulanti. Samo da je bila provizija, nagrada in zraven kredit, so se dovajali Jednoti člani, o katerih se je vedelo, da so bolni, in za katere se je vedelo, da so bili že zavrženi pri drugih podpornih organizacijah. Ali so tisti, ki so bolni, pristopili v Jednoto in potem prejemali podporo, simulanti? Ne, oni so v resnici bolni in po pravilih upravičeni do podpore, akorav-no se jih po pravici lahko imenuje sleparje. Tisti pa, ki ve-doma take kandidate priporoča v društvo, je sebičnež, ki gleda na svoj žep in svojo čast, Jednota mu je pa deveta briga! Bil sem v Barbertonu, seja glavnega odbora se je pa vršila na Ely, pa bi stavil, da vem, kdo je umetal mleko za to maslo ! Bratje in sestre J. S. K. Jednote, verjemite, vsak naj sam premisli dobro, potem pa glasujte! Od moje strani najtopleje priporočam članstvu, da še tega glasovanja tudi za gotovo polnoštevilno udeleži. Zapomnimo si, da kakor si bomo postlali, tako bomo ležali. Bil sem že kritiziran in bom še. Zdrave in utemeljene kri-ike sem vesel. Daje mi izvrstno šolo in ustvarja resnico. Ako je pa taka kritika neutemeljena, naj jo pa sodijo drugi. Pozdrav! Joseph Hiti, član društva št. 195, JSKJ. Cleveland, O. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37, JSKJ v Clevelandu, je na svoji redni seji dne 15. septembra, vzelo v pretres iniciati-rane predloge gl. odbora. Navzoči člani, katerih je bilo precej lepo število, so vzeli v pi'e-tres vsako posamezno točko. Člen 8., točka 1. Društvo je po kratki debati glasovalo glede te točke in je bil enoglasno sprejet predlog, da društvo odobrava to spremembo v pravilih. Razlogov ni potreba navajati še posebej, ker je iste navedel glavni odbor in jih društvo smatra za dovolj jasne. Društvo št. 37, JSKJ v Clevelandu apelira na vse člane naše slavne Jednote, da glasujejo za to spremembo. Clen 10, točka 4. Ravno tako se je debatiralo o tej točki, in še nekoliko več, kakor pri prvi, in končno je bil stavljen predlog, da je društvo proti spremembi te točke. Predlog je bil sprejet z nadpolovično večino oddanih glasov. Razlogi: Ta točka je dobra takšna, kakršna je bila v pravilih do sedaj, in ne potrebuje spremembe. Vzemimo 11a primer, da katero društvo v Clevelandu zahteva gl. tajnika na svojo slavnostno prireditev za govornika z Ely, Minn. Stala bi vožnja in dnevnice do Clevelanda in nazaj okrog $120.00. Drugi primer: ako katero društvo na zapadu zahteva kake- ga glavnega uradnika za govornika na svoji slavnostni prireditvi. Od Chicaga pa v katerokoli zapadno državo računajo za vožnjo in dnevnice okrog $140.00. Sedaj naj se pa pripeti, da bo kakih 15 do 20 takih slavnostnih prireditev na leto. Jednoto bi to stalo okrog 1500 dolarjev na leto, pa tudi lahko več. Društvo št. 37, JSKJ toplo priporoča članom, da glasujejo proti tej spremembi. Člen 15. točka 1. Tudi pri tej točki so člani dolgo in široko razmotrivali, ker je ta točka mnogo bolj važna od ostalih treh. V splošnem, kakor so razlogi navedeni od gl. odbora, je zelo priporočljiva. Toda besedilo pod črko “C” ni dovolj specificirano in ne dovolj jasno. Tej točki bi moral posvetiti gl. odbor nekoliko več pozornosti. Ako bi bilo vključeno pri tej točki, v kakšne ali kako velike naselbine ali mesta se bondi pod črko “C” lahko kupijo, recimo, če bi bilo tu vključeno “v mesta ali naselbine, ki štejejo več kakor 25 tisoč prebivalcev,” bi društvo priporočalo to spremembo. Ker pa ni tega vključenega, priporoča društvo članom, da glasujejo proti spremembi. Clen 18. točka 1. To točko je društvo tudi vzelo v pretres, in po krajši diskuziji je bil stavljen predlog, da društvo podpira, oziroma priporoča, da člani glasujejo za spremembo te točke. Predlog je bil podpiran in sprejet. Razlogov k tej točki ni potreba, ker je iste navedel že gl. odbor. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37, JSKJ v Clevelandu toplo priporoča vsem cenjenim članom in članicam, da v gori navedenih točkah glasujejo, kakor je naše društvo priporočalo pri vsaki posamezni točki. Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37, J. S. K. Jednote: - * John Zalar, predsednik; Frank Kačar, tajnik; Ignatz Smuk, blagajnik; Jos. Okorn, zapisnikar. (Društveni pečat.) Canon City, Colo. Na seji društva Triglav, št. 147, JSKJ, ki se je vršila dne 15. septembra, smo vzeli v pretres iniciativne predloge, stavljene od glavnega odbora. Ker ima vsako društvo in članstvo v splošnem pravico podati svoje mnenje, se naše društvo po-služi te pravice tem potom. Iniciativnega predloga za zmanjšanje delegacije NE odobravamo. Razlogov je več, toda za enkrat naj omenim le toliko, da se je delegacija na 13. redni konvenciji, vršeči sc pretečeno leto v Ely, Minn., izrekla z veliko večino za to, da člen VIII., točka prva, ostane kakor je bila. Zakaj se zdaj daje to na splošno glasovanje? Mislim, da je bil vsaki delegat na konvenciji poučen od svojega društva, kako naj isto zastopa, in rezultat se je pokazal v zbornici in v členu VIII. Dvomim, da bi članstvo že zdaj iz-premenilo svoje mnenje in komaj eno leto po konvenciji želelo izprememb v pravilih, saj je bilo mnenja, da bodo pravila napravljena do zopetne konvencije. Ako hočemo izpreminja-ti naša pravila potom splošnega glasovanja, zakaj pa je bi,la sklicana pred letom dni konvencija, ki je stala čez $20.000? Vrhu tega naj bo zdaj še splošno glasovanje, ki se tudi ne izvrši brez stroškov. Delegacija na zadnji konvenciji bi bila prav tako lahko smatrala za potrebo zmanjšanje delegacije, kakor glavni odbor, toda izpre-menila ni dotičnih točk, ker je uvidela, da to Jednoti ne bo pri neslo nikakih koristi. člen X., točka četrta, je tudi pravilna, kakor je sedaj v veljavi, namreč, da naj društva sama plačajo stroške glavnih uradnikov, če jih žele imeti na svojih društvenih proslavah. To iz razloga, ker povsod, kjer že obstojajo naša krajevna društva, se dobe pri društvih delavni člani, kateri gledajo za napredek in rast Jednote. Tem članom so tudi znane krajevne razmere in eden ali drugi lahko napravi primeren govor na prireditvi, ne da bi Jednota imela s tem kakšne stroške. Morda bo kak član napravil še boljši govor v agitacijske svrhe, saj pravila so znana enemu ali drugemu, kakor vsakemu glavnemu uradniku. članstvo društva Triglav se je torej soglasno izreklo proti izpremembi te točke in apelira na ostalo članstvo, naj dobro premisli, kako bo glasovalo. Za društvo Triglav, št. 144, JSKJ: John Susman, predsednik: Joseph škrabec, tajnik; Julia škrabec, blagajničarka. Enumclaw, Wash. Društvo Bratje Svobode, št. 162 JSKJ je na redni seji dne 17. septembra razmotrivalo o iniciativnih predlogih, ki jih je stavil glavni odbor. Po daljši debati smo prišli do zaključka, da NE podporamo stavljenih iniciativnih predlogov, in da je najboljše, da ostane za prihodnja štiri leta tako, kot je bilo sklenjeno na konvenciji. Zakaj pa imamo konvencije, če bi vedno popravljali pravila? Zakaj bi trošili denar brez potrebe, ker to ne bi nič koristilo Jednoti? Vsakokrat, kadar se pravila popravljajo, stane to nekaj denarja. Zato apeliramo na članstvo, da naj dobro premisli, predno bo glasovalo. Za društvo Bratje Svobode, št. 162 JSKJ: Frank Mrzlikar, tajnik. Canonsburg, Pa. Društvo Bratska Sloga št. 149 JSKJ je na svoji zadnji mesečni seji razmotrivalo o iniciativnih predlogih, katere je stavil gl. odbor, zbran na svoji polletni seji meseca julija. Po tozadevnih debatah je društvo sklenilo, da podpira vse štiri predloge in jih priporoča članstvu v odobritev. Z bratskim pozdravom, Anton žagar, tajnik društva št. 149 JSKJ. Joliet, Ul. Na zadnji mesečni seji društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ se je razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva št. 108 JSKJ. Sklenjeno je bilo, da naj ostane tozadevni konven-čni sklep, to je, da se podpora plačuje do prihodnje konvencije po načinu, kot se plačuje zdaj. Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ: John J. živetz, predsednik; John L. živetz, tajnik; Jacob Šega, blagajnik. (Društveni pečat). --------o------- Ali ho že vsi vaši otroci vpisani v mladinski oddelek J. S. K. Jednote? ŠTIRJE CASI Ameriški kontinent je tako razsežen, ,da je razdeljen na štiri časovne pase. Ko je v New Yorku poldne, je v Chicagu 11 dopoldne, v Denverju 10, v San Franciscu pa 9 dopoldne. Vzhodni čas imajo torej kraji od Atlantika do črte, ki se vleče nekako skozi Toledo, O., Norton, Va., Johnson City, Term., Asheville, N. C., Atlanta in Macon, Ga., in Apa-lachicola, Fla. Srednji ali centralni čas imajo kraji med to črto in drugo, ki se vleče skozi Mandan, N. D., Pierre, S. D., McCook, Neb., Dodge City, Kans., in po za-padni črti držav Oklahoma in Texas. Med to črto in drugo, ki se vleče od zapadni meji Montane,-preko Idahe, skozi Ogden in Salt Lake City, Utah, in Parker in Yuma, Ariz., je gorski (mountain) čas. Zapadno od te črte do Pacifičnega morja pa je pacifični čas. ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar I 5400 Butler Street Pittsbutf' ‘ -tttP dv0l,, ........w ^ . Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, j vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi z* *>0 „ n j stari kraj. Pišite ali pridite osebno. I flflaCIia 1^1 ^ma8tamatagnmmmmtmuamt»»Hn«itm«mtomwwit^^^ rfc ■«"» nn ^ V ! Najveeja in najstarejša slovenski« *lat*rsk* trgovin« v i. JP Jn /v l % / M ! Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in ra SLOVENSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV j|__________________________________________________________ V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE., Bj - : CLEVELAND. OHIO, ZASTAVE, REGALIJE , ki sc vrši v dnevih 25., 26., 27., 28., 29., 30. septembra in 1. oktobra, ffl in vse druge društvene potrebščine. Pišite po vzorce in jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency for Sparton Odprto vsak večer od 7. do 11. ure. jj IVAN pAJK 24 Main gt ? Conemaugh, ^ Na stotine daril In spominkov se odda vsak. večer Srečni dobijo OM _______ vsak večer bogata darila, a najsrečnejši dobi v dar nov Chevrolet ® r"-r" - AVTOMOBIL ; “ Zahtevajte vstopnice^ pri naših trgovcih. -tE Glavna privlačna silM1 Oglejte si razstavo, iščite srečo. gr * f |J( Kontest — Predstave — Največ ja zabava Sp i • 1 • 1 1 Qp£ * ki nam dovaja dnevno vloge na .jr w ^ ■ . .|« T *-{-* 1—I p, 1—I * f I A /—1 /—, T T \ T -~T~’ • 1 I I mn....................mm interest account, Je Poieg V SPOMIN i poslovanja druge obletnice iskreno ljubljenega soproga in dragega očeta ||| P () P 0 I NA VARNOST ^ Josipa Prešerna Š . k ki je za vedno zatisnil oči dne 21. septembra 1927. še vedno je 9S nas naloženega clenaija. pij objokovan in nepozabljiv od njegove žene in otrok. Jg ^ Hitro čas nam v večnost gine Truplo tam na božji njivi, Obresti po 4l/2%, mesečno obrcat dan za letom proč hiti, v grobu hladnem mu trohni. M j vzbuja razne nam spomine, duh njegov pa v neminljivi ML . 1 toda tuge ne vteši. sreči raja še živi. H _ 41 (if Dragi mož in ljubi oče, S SAKSER STATE BA, prosi v raju Ti za nas, gg IK5S£|H rfct), da bi enkrat, če mogoče, H e? Portl-imll Street Oti združil vse trobente glas! Iti coruancit htreei w Globoko žalujoči: Anna Prešeren, soproga; Joseph in Mathew, »jj? NEW YORK, N. Y. sinova. »fl y Keewatin. Milin., 21. septembra 1929. |y --- -i ~ ........................... * HBmBBmŽB | RUDOLF PERDAN : ■ X SLOVENSKI JAVNI NOTA* j V SPOMIN ■ I „ ........... M 4. Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notar®* prve obletnice smrti dragega soproga, očeta, oziroma sina in brata m ? £ 185th St s<--'dai()^e P°sle. Q|eTel#o^i / 11 S JOHNA YENICHA 1 1 r :---------------------------------------------------------------------- kateri je h*1 ubit v premogovem rovu dne 26. septembra 1928. Sl Sl i • i . >• */1 r h Dragi pokojnik je spadal k društvu sv. Jožefa, št. 140 JSKJ v M Se dva Skupna izleta priredimo 117 'f)l Morley, Colo. Eju » Ir** Jf?w*>,*I T<»t’ Nepozabni nam John, Tvoje telo počiva v hladni zemlji, toda ulj esens I m OZICni Z , Tvoj spomin živi med nami. Spominjamo se Te z ljubeznijo so- BRf ■, _„__0 v»t0'. n*. ijlj iPn'TahkdaVnaTTi blodnaSRStra' K'a'Jk° I Poredimo Z leto še dva sSna^potoSa v ftari f / J in lahka naj li oo lodna ameriška gruda! || n0VejSem, največjem in najhitrejem parnik« francos^ P Žb Morley, Colo., 23. septembra 1929. drubc “ILE DE FRANCE” ^1^ ■——— JSSP^^dSSSSSK: !S j ‘ ^--- _________________________________________- ti Kakor vedno, so nam tudi za tc izlete dodeljene ,,a^9sil(l ij , l! in ktlor si že,i zasiguiati dober prostor, naj se PraV° i ■ ^ ELC0 THEATRE-ELY, MINNRS0TA 'I Za P°jasni,a glede potnih listov, Return Permit®v * ! ,ia domaCo M H|/ j 29. in 30. septembra in 1. in 2. oktobra pridite pogledat in posluša* i I&ZKOS Onl/nnr DQflH % “NOETOVO BARKO” (Noah’s Ark,. /IggOuKSGl OlllIB V krasni isri “Povejte s petjem” (Say it with Songs), i 'M5|RW' ( . ‘‘Q( nastopita Al Jolson in Davey Lee-13.,14.,15. in 16. oktobra, i Corllandt Stree ^ Ne zamudite tega! J [: ,..:Z .NEW.Y<)ltl(: ^ ve ^iiiiitiiiiiUHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMMiiiMntininMNiMirmiiFiMiiiiiiiMiiiiiiiriiU POTRESNA POVEST Spisal Franjo Maselj-Podlimbarslci (Nadaljevanje) • VIII. Tone je bil srčen mladenič. Tudi ob oni nevarni vožnji ni izgubil poguma. Ko se je bil ustavil na-travniku, je skočil z voza in obul čevlje. Iz vasi je slišal klike in odpiranje in zapiranje vrat. Videl je posamezne luči migljati med poslopji in v nekaterih hišah. Prepričal se je že od daleč, da se domačinom ni prigodila nesreča, kajti dve osebi, v katerih je spoznal starše, je videl pred hišo, tretja oseba je baš skočila čez prag, nesoč obleko pod pazduho, in samosrajčnik Janček se je tiščal materinega krila. Ker je videl domače ljudi na varnem, je zavil k Smoletu. V podstrešni sobi je še vedno tema, deklici torej nista več v sobi—tako je sodil Tone. V veži je zadel na Smoletovko, ki je vsa bleda in tresoča se z lučjo v roki stopila s stopnic, ki so vedle s podstrešja. “Oh, Tone, ali si ti? Bog te nam je poslal, pomagaj nam!■’ je viknila žena z glasom človeka, ki obupava. Tone je skočil na stopnice, da bi hitel na pomoč, pa Smo-letovka ga je zgrabila za suknjo, rekoč: “Od te strani ne moreš, vse je podrto ... od one strani . . . skozi okno . . . Pod napuščem je lestva.” Tekel je po lestvo in jo pristavil k zidu. Nad njim se je odprlo okno in Polonica je zavpila: “Pomagajte! Rezika ...” Groza ji je zadušila besedo. Tone je lezel navzgor s tako silo, da so se mu pod nogo upogibali lestvični klini. Polonica ga je spoznala. “O, križani Bog,” je zavpila, “Rezika leži sredi sobe, brez zavesti leži kakor mrtva,! Nekaj- je padlo nanjo. Tone, imaš li žveplenke?” Mladeniču je zastal glas v grlu, tako ga je prevzel strah za deklico. Silna želja pomagati mu je zadušila besedo. Zavihtel se je v sobo, prah od ometa mu je udaril v nos in ga dušil. Prižgal je luč. Rezika je ležala na tleh z ranjeno glavo, nezavestna. Razleteli kosi debelega ometa so pokrivali pod-nice. Dočim je Polonica popravljala njeno nočno obleko, je pokleknil mladenič z lučjo v rokah k njej, da bi pregledal rano. Zagledal je precej dolgo krvavo prasko od čela navzdol proti ušesu. “Polonica, vode, vode in brisalko!” je viknil in postavil luč na tla. Mrka bojazen ga je davila, bo li mogel rešiti deklico ali ne. S podloženo roko ji je lahno dvignil glavo. In začutil je, da se še bujno življenje pretaka po tem plemenitem telesu, in njega samega je prešinilo novo življenje in postoterila se je želja, spraviti na noge omamljeno deklico. “Oh. kako je bilo naju strah!” je potožila Polonica, ko je prinesla vode. “Ko se je tako gugalo in pokalo v stenah sva se stisnili v kot. Rezika je pa skočila po jopo in takrat je je zadelo. Moj Bog, moj Bog, saj menda ni umrla!” Poslušal jo je kakor v sanjan. V naglici je zmil s praske kri, namešano s peskom in glino, namočil čelo in obrisal. Polonica je pokleknila k njej in ji otirala z las pesek in smeti. Zazrl se je v svojo nenagledno deklico. Boja starinskega marmorja na dekliškem obrazu se noče umakniti živejši boji; ko da so iz voska, leže ob straneh čudovite roke; tesno zakrivajo s temnimi resicami obrobljene trepalnice oči, kakor bi stražile spanec; znova beži svetla strujka krvi z obraza na labodji vrat; kaplja tudi njemu kane na roko. Zopet umiva rano in moči čelo. In glej—ustnica zatrepeta, trepalnica se zgane, deklica odpre oči; sramežljivo se ji nasmehne mladenič ter s c ugleda v to luč življenja. “Rezika, duša moja, ali še živiš?” se je obveselila Polonic? in z obilimi solzami močila sestričine lase. Tone je videl, da v sobi ne smejo ostati. Pogled okrog sebe ga je prepričal, da se lahko zgreznejo razkopane stene ali pogrezne odrti strop. Med durne podboje se je že udrl velik kos zida in zaprl izhod. Le en izhod je ostal odprt—skozi okno. “Deklici,” je dejal ves razburjen, “ta kraj moramo zapustiti! Vsak čas se vse to lahko podere na kup. Ne mudimo se! Polonica, vrzi vso obleko in posteljno opravo skozi okno' Ti sama lahko greš po lestvi doli, Reziko ponesem jaz.” Zdaj se je Rezika zavedala nevarnosti, v kateri se nahaja Skozi temo neizvestnosti so ji vstajale rezke podobe resničnosti. Hotela je planiti pokoncu, ali njene moči so bile preslabe. Tone jo je prestregel v naročje. “Ne boj se in ne sramuj se!> Sama ne moreš iti,” ji je govoril, naslonivši glavo k njenemu ušesu-“Trenutek rešitve je blizu. Okleni bele roke okoli mojega vratu in položi svojo glavo na mojo glavo, da te ponesem i? teh, razvalin. On, ki pozna najini čisti srci, bo nama pomagal, ker on me je poslal. On me je navdal z nadčloveško silo in močjo. Brez tebe poginem, le s teboj je zame rešitev,!” Nesel jo je k oknu; zlezel *je na lestvo in s Poloničine pomočjo si je otovoril drago breme. Komaj so bili dobro na trati, se je sprožil nov silovit sunek. Gost oblak prahu se je privalil iz okna, odkoder so baš kar prišli. Izza ogla hiše sta pristopila Smoletova, brišoč z rokavi zasolzene oči. Oba sta hvalila Boga, da sta rešeni deklici izpod strehe, in zahvaljujeta silnega Toneta. Smoletovka je napotila mlade ljudi na vrt Spešneje in krepkeje ni korakal Enej, ko je nesel svojega očeta iz goreče Troje, nego je hitel Tone s svojim dragim zakla dom od podirajoče se hiše. Deklica se mu je zganila v rokah kakor bi se hotela oprostiti lahkih spon in se postaviti na lastne noge, pa Tone je ni hotel pustiti bose v vlažno travo in tem krepkeje je stisnil k sebi svoj sladki plen. Zavest, da so nahaja v rokah ljubljenega človeka, ki jo je rešil smrtne nevarnosti, ji je odvzela vsako lastno voljo in ni se mu ustavljala. Brezsilno se je naslonila s komolcem na njegovo ramo. brezsilno je nagnila glavo na njegovo glavo. Razsuli so se ji močni lasje, usuli se po plečih in prsih in ogrnili mladeničevo ramo in tilnik. Živi tovor se mu je zdel kaj lahek in bodro je stopal pod njim. Ves prejšnji strah mu je zamrl, ko je čuti) nad seboj milo oko. zroče vanj, in dih svojega dekleta. Obema sta srci silno utripali. Tiho moleč je šla Polonica za njima ter nesla polno naročje obleke in posteljne oprave. Ali tudi to, kar sta čutila onadva, je bilo podobno vroči, v nebo kipeči molitvi. In prosila je tista brezslovna molitev, naj še prizanese človeškemu rodu Vsemogočni, ki je ustvaril mladost in ji dal toliko "dobrote lii Tepoto. ~ ' IZ ZGODOVINE ROGAŠKE SLATINE Rogaški slatinski vrelec ima zanimivo zgodovino. Že pred 250 leti se je pisalo o njem. Ravnateljstvo zdravilišča je prišlo v posest dragocene knjige, ki jo je spisal leta 1687 dr. Joh. Benedikt Gruendel. Ta knjiga je izšla v nemškem, dve leti poprej pa v latinskem jeziku. Poleg dolgega uvoda ima 406 strani ter opisuje v 48 poglavjih zdravilni vrelec in njegove učinke. Še prej in sicer leta 1679 pa je pisal o slatinskem vrelcu dr. Pavel Sor-balt, zdravnik cesarice Eleono-re, soproge cesarja Ferdinanda III. Dr. Gruendel je v svoji knjigi zdravni vrelec celo opeval v latinskem in nemškem jeziku. V slovenskem prevodu bi se glasila pesem takole: Tik svetega Križa vir žlahten šumi, ki bolnemu zdravje telesu deli. Učinka je silnega: žolč nam purgira, bolezni iz udov nam hitro iztira. Če v sklepe ti stopijo soki strupeni, da roke otekle so obenem s koleni, nemudoma vrelec to naš bo ozdravil. Ce v glavi ti vroči imaš bolečine in srce trpi zaradi grozne vročine, če pesek in kamnje v ledvicah se zbira, želodčevo delo popušča in hira, tedaj se pokaže nam vrelca koj moč, ki z lekom koristnim je vedno v pomoč. Poskrijte se vrelci vsi drugi okoli, od vseh je rogaški nam najbolj po volji. Pijača nebeška je bila in bodi, sto tisoč ljudi to lahko pogodi! Zaklad je to Štajerske naš dragoceni, zato ga pokusi, popij in oceni! ZIDANI °MOST — MAJ LA N D Kakor je znano, se zida sedaj tretji most, preko Save pri Zidanem mostu. Ker je ta most tako velikega pomena za promet, je vredno, da se zabeleži nekaj podatkov o zgodovini naselbine, ki ji je ostalo ime Zidani most. Leta 1224. je dal zgraditi most čez Savo babenberški grof Leopold II. Od tedaj izhaja ime. Ta most ki je stal toliko denarja, pa je dal podreti cesar Friderik IV. leta 1442., ko se je bojeval z upornimi celjskimi grofi. Leta 1824. so začeli graditi sedanji kameniti most preko Savinje. Trikrat jim je na-rastla Savinja raztrgala še nedovršeno zidovje. Da bi se delo hitrejše izvršilo, so takratni najemniki in poznejši posestniki loške grajščine Antona Muleja obljubili delavcem vsako nedeljo vedro vina, če postavijo vsak teden po en obok. V petih tednih je bil velik most gotov. Stroški so znašali okrog 3000 goldinarjev. Kraj Zidani most je štel leta 1835. šele Štiri hiše in par gospodarskih poslopij. Te hiše so bile: skladišče idrijskega rudokopa. Poševa hiša, kjer je sedaj personalna hiša železničarjev, hiša Marije Hofer pl. Saalfeld in Urbajsova hiša. Med tem časom je Sava dvakrat tako narastla, da so bilo vse te hiše v nevarnosti. Pri graditvi južne in bavarske železnice se je Zidani most popolnoma spremenil. Ogel na Savo se je moral zelo razširiti, da so dobili prostor za kolodvor. Čez Savinjo so sezidali vpognjen in obočen drugi most, iz 1260 štirioglatih kamnov. Leta 1849. je bila prva poskušna vožnja po tem mostu ki je stal 404.000 goldinarjev. V istem času je nastala tud> naselbina “Majland.” Delavci, povečini Italijani, so si postavili v severno-vzhod- nem območju. Pleša lesene bajte. Te so poznejši stano- [valci povečali, zidali in izbolj šali. Okrog “Majlanda” stoj«; dandanes mesto lesenih bajt čedna poslopja, manjše hišice, pa tudi nekatere večje stavbe. Dandanes so posestniki teh hiš skoro sami železničarji, ki dobro gospodarijo ter živijo skromno a pošteno in pridno Gradba novega mostu se je pričela letos spomladi in je je upati, da bo kmalu izročen i živahnemu prometu, od katerega pričakuje starodavni Zidani most še pestrejšo zgodovino. --------o------- SKORAJ 150,000 ZDRAV NIKOV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Združene Države imajo naprav prebivalstvu razmeroma večje število zdravnikov kot katera druga država na svetu— ne pa po površini dežele, kajti nekatere druge države imajo več zdravnikov za vsakih 100 kvadratnih milj. V Združenih Državah je re gistriranih 149,521 zdravnikov. Od teh 18,634 nahaja se v državi New York. 11,405 v Penn-sylvaniji, 10,893 v Illinoisu in 8,854 v Californiji. District o i Columbia (mesto Washington) ima po 34 zdravnikov za vsakih 10,000 prebivalcev, California po 20, Nevada, New York in Missouri po 16, Wisconsin pa le po 10 in Idaho po 7. še večja razlika vlada glede dis-tribuje po površini. Na vsakih 100 kvadratnih milj ima Massachusetts po 78 zdravnikov New Jersey 50, New York 3i' in Texas-le po dva zdravnika, Alabama, North Dakota, Montana in Wyoming pa niti po enega zdravnika za isti obseg V primeri z drugimi dežela mi je Amerika dobro preskrbljena z zdravniško oskrbo. Do čim v Združenih Državah ima mo po 127 zdravnikov za vsakih 100,000 prebivalcev, ima Madjarska le 73, Italija 71, Danska 70, Nemčija 64. Čeh o slovaki j a 58, Norveška 57, Latvija 55, švedska 35, Finska 25, Mehika 24, Litva 21, Jugoslavija 13, Guatemala 9, Bolivia 7 in Perzija 3. Zdravniške Hole v Združenih Državah, številno medicinskih šol, ki jih Ameriško medicinsko udruženje priznava, se je zmanjšalo od 80 na 74. Pravica je bila odvzeta dvema šolama, kateri sta prodajali diplome. štiri šole so bile izključene od seznama priznanih šol radi pomanjkljive kvalifikacije. Od J. 1.927 naprej skoraj vse šole zahtevajo vsaj dve leti vseučiliščne nauke, predno se dijak sprejme v medicinsko šolo. L. 1928 je bilo vpisanih 20.545 dijakov medicinskih tečajev. Približno 4,000 dijako\ dovršuje šolo vsako leto in postanejo zdravniki. Dve tretini vseh diplomiranih zdravnikov so bili lani 27 let stari 'ali manj. F.L.I.S. -------o-------- ZVON SVOBODE Zvon Svobode (Liberty Bell) v Philadelphiji, ki je prvi oznanil svetu ameriško neodvisnost, visi v lesenem jarmu, ki je 176 let star. Ker je obsta jala nevarnost, da se ta jarem zruši, so ga eksperti okrepili 7. jeklenimi šibrami, katere morejo z lahkoto nositi petkratno težo zvona, ki tehta nekoliko nad eno tono. Tiskovine] od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO mam. Mmw rm Mmi n«df Trgovina z železnino in pogrebni zavod Edini kat. pogrebnik v Evelethu, Minn., se Vam priporoča v vseh ozirih za točno in ceno postrežbo. Ne hodite v druga mesta, ampak podpirajte domačo trgovino! HELPS HARDWARE 312 Grant Ave., Eveleth, Minn. (Telefon po dnevi: 58, ponoči: 140-G07) * GLAS NARODA .VAJSTAREJšl NEOnvf SLUVENSK1 PNEVM* V AMERIKI- J* najbolj ra/Sirjec lisi v Ameriki; ilonas« ^ nje sverovrie novusri, izvirna poročila iz i>tar',(,j ) vine; mnogo šale in Prc'ff *'■ manov najboljših pisni*11 Pošljite $1.0« ; in pričeli ga bomo P0’ j Vsa pisma naslo^8 c* GLAS NAROD? 21« VV. 18lh St., New ^ axxxxzxzxrxxxtB**^; i. H h I Joseph Mai; j JAVNI NOTf4 i v Ely, Minnesoti r. i OPRAVLJA i NO IN KORE^T i VSE v N01% i SKO STRO^ Jj ! SPADAJO^ ^ : POSLE %' : h