tjulifjaiislu Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov o"b S. uri zvečer.
Uredništvo ln upravnlitvo: Kolodvorsko ulioo itov. 16. - Zurodnikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. - Rokopisi ao no vračajo. - Inneratl: Šoststopn«ipotit-vrsta 4 k^,pri gtlfveljT »Tcelo 'Janji dajo se popust. — Velja za Ljubljano v upravnlStvu: za odo leto 6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meBOO 60 kr., poSiljatev na dom volja metouno .
_____ leto 10 gl., za pol lota 5 gld., za čotrt lota 9 gld. 60 kr. in za jedon me»eo 86 kr. _______
V Ljubljani v soboto, 18. aprila 1885.
Besede in dejanja.
Poročila, ki prihajajo zadnje dui o afganski zadevi, so polna protivja. Kmalu brzojavlja se, da se bode stvar mirnim pOtein razvozljala, da do boja no bode prišlo, kmalu zopet kaže se na to, da je vojska med obema mogočnima tekmecoma v Aziji, do koje enkrat po prepričanji mnogih niora priti, uže zdaj neizogibljiva. Citati je, kako Ri vladujoči krogi ob Temzi, kakor ob Nevi na vse tnoči prizadevajo ohraniti mir, ruski car, kakor angleški premier izjavljata, kako obžalovanja Vredna da bi bila vojska, po časnikih pa nastaja navzlic temu hrup večji in večji, in od dnč do dnč tiija se z večjo odločnostjo, da naj se temu ne-z&osnemu stanji uže skoro s krepkim postopanjem konec stori.
Kedor površno in le mimogrede bere ta poročila, kedor si ne jemlje časa, da bi preudarjal 0 tem, od kodi ta in oni glas prihaja, temu bode Se ^rnalu v glavi vrtelo in o celi zadevi ne bode jasnega pojma. Kedor pa se s to stvarjo te-e|Jlteje peča, kedor različna nasprotujoča si pobila hladnokrvno premišlja in natanko razmotriva, Uv‘del bode po kratkem trudu, da se dajo vsa ta 2(*aj mir, zdaj vojsko napovedujoča naznanila prav lahko razvrstiti in v nekako sistemo spraviti. Mir ®znanuje se vedno le v tistih brzojavih in poro-'«h, ki prihajajo od diplomatične strani, poročila,
1 se pošiljajo neposredno iz krajev, od koder preti nevarnost, med svet, pa so polna bojnega duha, 0 je ravno, da se v diplomatičnih krogih večkrat drugače govori, drugače zatrjuje, nego sena tihem ravna.
Zlasti ruski diplomaciji ne d& se odrekati, da imd v tem oziru poseben talent. Želeč vselej le mir, prodirali so Rusi vedno in vedno v Aziji na-
Listek.
Beračica.
(Spisal Uuy de Maupassant, posl. B—k.)
(Konec.)
8y . ^ozi štiri leta nosila mu je še vsako leto Prihranjene krajcarje, katere je mladi Ose' ,i,	spravljal in se je zanje dekletu po-
tovati dajal.
bil ^V^e’ k* mu jih je leto za letom donašala v 80 jako različne. Enkrat ni bilo več nego tri ■ , Se> drugokrat goldinar, tretjič, ko je bila pa 0 slaba letina, mu je samo ubozih 8 krajcarjev P'>0eala in je, sramovaje se, britko jokala, da mu malo dati zamore. Tembolj zadovoljna pri* . ža,a se mu je pa v teku četrtega lota. Imela J® cela dva goldinarja na strani, katera je mladi Sel smehljajoč in srčno zadovoljen od „ beračice “ sprejel.
Tako sta se bila navadila drug na druzega. 0lla nanj, da je noč in dan nanj mislila; on pa 1)11 njene denarje, da jo jo vsako leto že z ne
prej, in tako prodirajo tudi sedaj. O tem prepriča nas neko poročilo generala Komarova, ki je na videz čisto nedolžnega zapopadka, a če si ga človek nekoliko natančneje ogleda, zelo velikega pomena. Ta poroča namreč, da se je tepeni afganski vojaški oddelek pomaknil do Herata nazaj, da je on v Pendždehu, hoteč anarhijo preprečiti, vpeljal začasno upravo in da za sedaj nima povoda dalje prodirati. Iz tega poročila razvidno je, da so Rusi tebi nič meni nič zaseli Pendždeh in da se tam obnašajo, kakor v kaki domači deželi. O tem brzojavljalo sc je uže zdavnej med svet, a z diplomatične strani oporekalo se je, da bi bilo res, in sicer je Gladstone sam v angleškem parlamentu, ko so bili časopisi prinesli to novico, izjavljal, da ni nič resnice na tem. Pa še nekaj druzega važnega posname se lehko iz Komarovega sesedi), da misli namreč, kakor hitro se mu ponudi priložnost in povod, še dalje iti. Med tem, ko se bode od vlade ob Nevi zatrjevalo Angleški, da se želi mir ter se naglašalo, da bi bilo obžalovati, ako bi se stvar tako daleč tirala, da bi prišlo do krvoprelitja, pomikale se bodo ruske vojne čete dalje in dalje, dokler se bode njih načelnikom dobro in potrebno zdelo. Isto postopanje opazovalo se je uže večkrat prej, tako se je ravnalo od ruske strani tedaj, ko je širna država razprostrla mogočno svojo roko nad Khivo in Tur-kestan in pii več drugih priložnostih. Angleška dala se je dosedaj še vselej omamiti sladkim besedam, a Rusi dosegli so res v miru in brez pre-litanja krvi, po čemer so hrepeneli.
A zdi se, da so Rusi tudi na firugi način uže delali in pripravljali si pot za to svojo najnovejšo ekspedicijo, ako je le kaj istine na tem. kar poroča »Novoje Vrernja". Temu časopisu se namreč piše, da je v Afganistanu buknil Vstanek.
Ako so ta novica obist ini, potem zadobi cela zadeva angleško-ruskega prepira vse drugo lice, kajti vstanek proti sedanjemu emiru bil bi zlasti za Ruse velikega pomena. Kakor hitro se je bojevati emiru za svoj prestol, prišli so Angleži ob svojega zaveznika, ako jim je ta sploh kedaj odkritosrčno udan bil, in predno bi angleške vojne čete prodrle od Indije sem čez Afganistan do ruskih krdel, biti bi morale marsikateri boj na afganski zemlji za svojega varovanca, za svoj vpliv in veljavo v tej deželi. Sicer bi ravno tak vstanek znal imeti dobre nasledke. Ravno to namreč znalo bi Angleško ostrašiti, da bi se ne upala pričeti vojske z Rusi, dobro vedoč, da more omagati in premagana biti, ako bi ji uže s prebivalstvom Afganistana treba bilo, bojevati se. Iz vsega tega pa sledi, kako dobro Rusi vsako svojo stopinjo preračunajo, kako premišljeno da pri vsem svojem dejanji in početji postopajo. Kajti dvojiti se ne d&, da so Rusi sami zasejali nezadovoljnost med Afgance in da so si na ta način pot do svojega smotra ogladili. Med tem, ko se na Angleškem vedno le z orožjem rožlja, ko se kriči, vpije ter grozi, smejajo se Rusi vsemu temu in molčč, a tim pridneje delujejo na vseh straneh in se tako čisto po tihem približujejo zaželenemu cilju. Angleška pa bode prišla necega dnč, toda pre-jozno, do britkega spoznanja, da ji je bilo potreba menj besedij, a več odločnega dejanja.
kako nevoljo pričakoval ter ji je hitel nasproti, kar jo je posebno veselilo.
Kmalu na to p& i® zginil. Vtaknili so ga v nek zavod.
Povpraševaje po njem, je kmalu zvedela z&nj Sedaj pa je bila njena skib, kako bi stariše pregovorila, da bi ravno ob počitnicah tjekaj prišli, kar se	ji	pa ni	posebno posrečilo, kajti,	še le
drugo leto	znala	si je tako vravnati delo,	da so
semkaj	došli ob počitnicah. Dve leti ga torej	uže ni
videla.	1’a	kako	se je spremenil! Komaj,	komaj
da ga je spoznala, tako je zrastel, tako se je spremenil! Lepši je postal. Kako so se mu podale zlate gumbice na dijaški bluzi. On je pa ni hotel več poznati, mimo uje je šel in še pogleda' je ni.
Dva dni je zato jokala in od tedaj je brez prenehanja trpeti jela.
Vsako leto prišla je semkaj, ter je skušala priti v njegovo bližino, če tudi si ga ni upala pozdraviti. On je pa še pogledal ni več. Tem strastneja postala je pa v njenem srci ljubezen do njega! Ravno pred njeno smrtjo mi je rekla: „Ta
Angleška in Turčija.
P. C. — Angleška si na vse kriplje prizadeva, da bi se rešila iz osamljenosti, v kateri so zdaj nahaja.
Med temi prizadevanji vzbujajo največje zanimanje ona za zvezo s Turčijo. To prosjačenje za prijaznost Turčije v zdanjem kritičnem polo-
Vam je bil edini mož, ki sem ga na svetu videla, in po pravici Vam povem, da ne vem, ali razen njega še kak drug moški na svetu živi.“
Ko so ji stariši pomrli, poprijela se je za-pletavanja sama na svojo roko. Dobila si je dva velika huda psa, ki sta ji bila zvesta čuvaja po noči iu po dnevu. Nihče si ni k nji upal.
Ko je čez nekaj časa zopet semkaj došla, videla je Osla iz lekarne stopiti; pod pazduho vodil je mlado gospo. To je bila njegova žena, kajti
oženil se je bil.
Še tisto noč skočila je v vodo, toda venkaj so jo potegnili in v lekarno nesli, kjer so pozvonili.
Mladi Osel prišel je kmalu doli, da bi samomorilko k življenju obudil.
Ne da bi jo bil spoznal ali spoznati hotel, odpel ji je obleko, ter jo je z raznimi esencami po životu drgnil; ko je zopet oči odprla, ji
osorno reče:
„Ali ste nora, kdo bo le tako neumen?!"
To je bilo zadosti, da ji je zopet dalo pogum do življenja, saj jo on z njo govoril in to jo je
žaji pojasnjuje prav drastično značaj angleške politike. A zdaj postali so tudi uže ob Zlatem rogu prebrisani dovelj, da spoznajo Gladstonove ponudbe, kakor na drugi strani vlada tudi na Du-naji in v Berolinu trdna volja, da se Turčija ne pusti zamotati v angleško-rusko vojsko. Osamljenost Angleške bode v tem trenotji najboljši porok za ohranitev miru, vsaj v Evropi. Zveza Turčije z Angleško bi mogla na Balkanskem poluotoku imeti nepreračunljive posledice.
Po poročilih iz Carigrada pa se kaže, da je tudi Turčija odločena, da v slučaji angleško-ruske vojske zavzima nevtralno stališče. Turški državniki celo zatrjujejo, da se niti v Londonu, niti v Petrogradu ne pričakuje, da bi Turčija zavzela kako strankarsko stališče, ter označujejo vse drugače se glaseča poročila kot neosnovana in samovoljna domnevanja. Turčiji leži pred vsem na tem, da prepriča Rusijo, da je odločena, vestno varovati prehod skozi Dardanelle po obstoječih pogodbah. V Carigradu razširjene govorice, da se bode angleška eskadra koncentrovala v zalivu Bessika, kakor tudi, da je Fehmi paša določen kot poslanik za Berolin, dozdanji tamošnji poslanik Said paša pa da pride kot namestnik Musu-rusa paše v London, označujejo se kot neutemeljene. V vseh turških krogih izražajo se najživejše bojazni o posledicah, katere bi angleško-ruska vojska za Turčijo tudi tedaj imela, če bi jej stala, kakor se je odločila, na po polnem nevtralnem stališči nasproti. Na drugi strani pa se goji nadeja, da se bode Angleška potegnila iz Egipta nazaj in da bode Turčiji možno konečno do pravic, katere z&se reklamira.
Kar se te slednje točke tiče, poroča se iz Kahire, da se med angleškim kabinetom in Turčijo gledč Egipta vršč resna pogajanja. Angleški kabinet stavi zahtevo, da Turčija postavi njemu na razpolaganje vojni oddelek, da v potrebnem slučaji zasede Egipet ter nadomesti angleške čete v Sudanu. Vender se kot pogoj pristavlja, da bodo turškim četam zapovedovali angleški častniki. Od strani Turčije kaže se največje zadovoljstvo, obetajo se čete na razpolaganje, pogoj pa, da bi Sultanovim četam zapovedovali častniki angleške kraljice, označuje se kot nesprejemen. V tej točki kaže se — Turčija tembolj trmoglavo, ker pozna namero angleške vlade, da bi na vsak način dobila njeno pomoč. Po poročilih iz Londona in iz Kahire došlih, da se v slučaji potrebe jeden del okupacijskih čet pošlje v Indijo, kakor tudi iz skoro ob jednem došlega naznanila Turčije, da bi z dovoljenjem Angleške v Egiptu posredovala, če bi nastali v Egiptu nemiri, sklepati se more, da so dogovori blizu konca. Kooperacija angleških s turškimi četami je skoro da izključena.
zopet srečilo. Ponudila mu je denarja za njegov trud, pa nič ni hotel vzeti od nje.
Tako ji je odslej teklo življenje. Po celi deželi je zapletala stole in na Osla je mislila. Vsako leto po enkrat videla ga je pa v njegovi lekarni. Srce se ji je krčilo, kadar je stopila tje-kajj nakupavajoč zdravil za celo leto. Na ta način ga je videla, je z njim govorila in mu je zopet mogla denar dajati, katerega se sedaj ni mogel ubraniti------------
Kakor sem Vam uže povedal, je ona letošnjo spomlad umrla. Ko mi je bila celo žalostno zgodbo o ljubezni brez cvetja ovenelega srca povedala, me je prosila, naj izročim onemu, ki ga je celo življenje brez nade ljubila, vse njene prihranjene novce, kajti le zanj je delala, vedno le zanj; stradala je, le da je štediti mogla, le da si je bila v zavesti, da se bode po njeni smrti vsaj še enkrat nje spominal. Izročila mi je tisoč in sedemintrideset goldinarjev. Sedemintrideset goldinarjev dal sem duhovniku za pogreb; ko se je poslednji zdihljej oprostil iz njenega srca in je ona svoje trpljenje na tem svetu dokončala, vzel
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Gospodska zbornica rešila je pri včerajšnji seji ves dnevni red brez debate v drugem in tretjem čitanji. Sklenilo se je, da se več peticij odstopi vladi, med temi tudi ono za postavno ureditev deželnih in občinskih doklad pri železniških črtah državnih železnic. Prihodnja seja bode v ponedeljek.
Obrtni nadzorniki položili so trgovinskemu ministerstvu obširno letno poročilo o njihovem nadzorovanji, in trgovinski minister izrekel jim je za njihovo istinito marljivo delo svoje priznanje. V pismih obrtnim nadzornikom izreka minister, da je iz predloženega mu letnega poročila razvidel, kako marljivo in strokovnjaško so opravljali svoj posel, konečno izreka minister na-dejo, da bodo obrtni nadzorniki še na dalje z isto marljivostjo in natančnostjo izpolnovali svojo dolžnost.
Štajerski liberalci jeli so se uže zelo pripravljati za državnozborske volitve. Dne 15. t. m. sestavil se je v Gradci nemško-liberalni volitveni odbor. Pri tem shodu poudarjal je tudi jeden govornik, mestni odbornik graški, ter poudarjal, „da mora opozicija še hujša postati, da se mora težišče bolj na levo pomakniti; zdaj da mora nastati mestu „Zjedinjene levice" »nemški klub.“ In mož je tolažil na dalje svoje vernike, da jim je zmaga pri volitvah zagotovljena. — Te dni sklical je tudi poslanec knez Alois Liechten-s t e i n svoje volilce v Št. Rupreht na Rabi ter naznanil, da še sprejme kandidaturo. V poročilu o delovanji državnega zbora je omenjal, da se je v dobi pomirjenja zdatno zboljšal finančni položaj države, da so zdaj finančne razmere proti prej zelo ugodne.
Iz Zagreba se poroča, da je bil pri včerajšnjih volitvah v Ogulinu izvoljen jednoglasno korar Vučetič saborskim poslancem. V Koprivnici in v Ivaniči prodrla sta kandidata Starčevičeve stranke, Pevalek in Grzanič. V Verovitiči bil je izvoljen grof Ferdo Pejačevič z absolutno večino. Pri novih saborskih volitvah je torej izgubila narodna strank« jeden sedež (v Novi Gradiški), Starčevičijanci so obdržali vse dozdanje sedeže.
Načrt novega saborskega reda je uže dogotov-ljen, in poročevalec predložil ga bode v kratkem odseku. Danes snide se sabor, a na dnevnem redu ne bode imel posebno važnih predmetov, razen proračuna. Vlada predložila bode saboru tudi postavni načrt o povišanji plače vseučiliškega knjižničarja (od 1400 gld. na 1G00 gld.), določilo o pokojnini 400 gld. njegovi vdovi, kakor tudi zistemizovanje pristavove službe (plača 1200 gld.). Zagrebško vseučilišče šteje 70 000 zvezkov.
Tuje dežele.
Nemški državni zbor sprejel je pri dalnji debati o carinski noveli predloge, naj se na če-
šem klobuk in zapustil Čudno žensko. Drugi dan podal sem se k Oslovim. Dobil sem ja ravno pri zajutrku. On in ona sta lepo rejena in jima je zdravje na obrazih brati. Povabila sta me, naj prisedem, ter sta mi ponudila čašo višnjevice. Z mehkim glasom, ker do v dna srca ginjen, pričel sem svojo povest, in svest sem si bil, da ju bo do solz ganila.
Toda lekar je komaj slišal, da ga je ta vla-čugarska baba, ki je stole zapletala in razcapana hodila, da se Bogu vsmili — ljubila, je bil uže ves razjarjen. Ravno tako se mu je zdelo, kakor bi bil s tem kaj zgubil na svojem poštenji pri ljudeh ali svojo domačo čast.
Njegova gospa čutila se je ravno tako razžaljeno, kakor on. Vedno je ponavljala:	„Oh ta
beračica, oh ta beraška baba! Kako se le pod-stopi mojega moža ljubiti!"
Kaj druzega ni vedela povedati, kakor da je vedno le, „oh ta beračica" gonila.
Lekar pa je planil k višku, kakor bi ga bil sršen pičil. Velike korake delal je po sobi gori
ment vpelje 30 vinarjev carine, na cikorijo pa jedna marka.
Jeden del italijanskih listov jel je zelo prijazno pisati za Ruse ter se poganjati za njih politiko v Osrednji Aziji. „Popolo Romano" prinaša na pr. članek, v katerem odločno obsoja angleške zahteve, da bi morala Rusija dati zado-stenje za boj pri Penždu. Ne Rusi, marveč Afganci se morajo grajati zaradi dogodka priPenždu.
„ No voj e Vremja" pripoveduje, da je v Afganistanu nastal upor proti emirju. Upor provzročilo je potovanje emirjevo v Raval-Pind'> ker njegov narod ne odobruje angleške po/i^0 Abdurrhamana.
V „Times" se brzojavlja iz Suakitna, das0 si v angleškem taboru zbrali posebno sredstvo, d" mogo dopisavati z Osmanom Digmo. General Gra* ham in polkovnik Chermside pripravljata pisuni v katerih pozivljeta Osmana Digmo in njegove ljudi, naj bi se spustili v pogajanja. Ta pisma od* poslala se bodo v balonu, kateri bode pal i>a zemljo v Tamaju. Majorju Templarju se je izi’°' čilo oskrbovanje te podnebesne pošte; goji se nadeja, da se po tej poti dobi kak odgovor od čudovito tihega sovražnika.
Dopisi.
Iz Trsta, 16. aprila. (Izv. dop.) V Trstu iD v okolici pričelo se je v slednjem času živahno gibanje, vse se zanima za bodoče državnozborske volitve; Slovenci in Lahi napeli so uže vse svoje moči. Najbolj pa se trudi italijansko društvo ,.^on' cordia", ali kakor mu tu navadno pravijo „Ciko-lija", delati propagando za italijanske poslance. Pod krinko, da hoče skrbeti lo za koristi okoli' čanov, da jej drugo nič mari, preslepi marsikaterega kratkovidneža. Žal! da se je uže marsikateri Slovenec pustil premotiti. Saj bi vender vsak poštenjak moral koj poznati „tiča po petji", in Ci-korijaši nikakor preveč ne skrivajo svojih nakftn, zraven pa še postopajo z nečuveno drznostjo nesramnostjo. Vsa sredstva so jim dobra, da vlovc kakega člana, vsa podla sredstva uporabljajo, ^a' dar gre onečastiti nasprotnika. In takim ljudem se Slovenci pridružujejo, in žal! da potem ti ljudje po svetu trosijo obrekovalne v6sti.
Pred tremi dnevi imelo je laško politično društvo izreden občen zbor, in pred ta zbor stopil je samosvestno g. Burgstaller in poročal je v vi' sokodonečih besedah o blagonosnem (?) delovanji tržaških poslancev, se vč da je govoril samo o treh tržašk’h poslancih, Nabergoja niti omenil n'' In ko ga je nekov Slovenec interpeloval, kako da govori samo o treh poslancih, stresel je samosvestno z glavo ter dejal, da pripada Nabergoj drugi stranki, da ima druge namene, on pa se trudi samo za blagor Trsta. Smešen, ta možic! Nu, pa saj bode menda tudi njegovemu gospodstvu konec; dozdanji njegovi volilci III. razreda bodo
in doli. Turška rudeča kapa povesila se mu je eno uho.
„Ali je vam to razumljivo doktor?" vpraša' me je v eni sapi. „Ali si morete za pošteneg* človeka kaj bolj neprijetnega misliti? Oh, zak»J mi ni kaj tacega na misel prišlo, ko je baba $e živela! Zapreti bi jo bil dal, orožnike bi bil ponj0 poslal. V ječo naj bi jo bili vrgli, da bi ne bil® nikdar več videla belega dnč!“
Verujte mi, da sem stal, kakor okamenel' Nisem vedel, kaj bi rekel, ne kaj bi storil, &el sem moral pa svojo nalogo dokončati, začel s0111 zopet:
^Naročila mi je, da naj vam izročim njene prihranjene krajcarje, ki znašajo v okroglem številu tisoč goldinarjev. Ker vam je uže sam spon*1" na to babnico tako mučen, bode pač najbolje, dft njeno zapuščino prepustite revežem naše občine *
Kakor podna vrata zazijala sta oba h kr^1 Vilme. Potegnil sem denar iz žepa. Bil je iz vse vetrov vkup nabran iz krajcarjev, dvojač, tolarčko petič in dvajsetič.
pač uvideli, da je skrajni čas, da si izvolijo moža-besedo, ne pa takega vetrnjaka, kateri je obljubil Pridružiti se Hohenvvartovemu klubu, a se je vrgel v naročje Coroninijevemu.
Slovenci imeli	bodemo	mnogo posla, da si
Ugotovimo volilce,	a vse	to	bi šlo, da	bi le med
nami vladala lepa sloga. A so uže nekateri elementi, kateri na noben način mirovati ne morejo, njih jedina skrb je, da	se	ločijo od	drugih. V
jedinosti je moč! žal, da	se	na ta rek	le premalo
ozir jemlje. Saj nekaterim nemirnežem celo ni po godi, če jedno društvo napreduje, se razcvita; brž sklenejo ustanoviti drugo, iz osebnega na-sprotstva. Tako je v „Delavskem podpornem društvu* 1500 članov in članic; društvo ima krasne društvene prostore, bogato knjižnico, časopisov in za vse to ni treba udom ničesar plačevati, vender Pa dobijo članovi v bolezni znatno podporo. Nasproti temu društvu pa se je vstanovilo „Tržaško Podporno in delavsko društvo", katero pa šteje samo okolo 40 članov in je v vednem nasprotstvu 8 prvim.
Vidite, to so žalostne razmere. Naj bi vender Vplivni možje delovali na zjedinjenje, na združenje! Čemu treba cepiti itak skromne moči?
Kakor znano, uložilo je politično društvo »Edinost11 rekurz proti sklepu mestnega zbora, da mestni uradi ne sprejemajo slovensko pisanih vlog, in odlok na ta rekurz prišel je, kakor poroča list »Edinost*, še le dnč 7. t. m. v roke predsedništvu omenjenega društva. O tem odloku poroča list »Edinost" z dn<5 8. t. m. tako-le: „Ta namestniški odlok se glasi tako, da je namestništvo naznanilo iuPanu tržaškemu, da je oni sklep nezakonit, kar 16 vladin komisar izjavil tudi v javni seji mest-®ega zbora, ko je namruč zbor odbil prošnjo za-slovenskih ljudskih šol samo zaradi tega, ker Je bila pisana v slovenskem jeziku, in da ima on P° obstoječih postavah sprejeti prošnjo zaradi slovenskega uradovanja z okolico pisano v slovenskem jeziku. Namestništvo je torej rekurz „Edi-nosti“ rešilo vzmislu pravice in obstoječih postav. Romo videli, ako bode zdaj mestni zbor ono proš-ki je ostala zdaj v mestni hiši in ni bila kakor prvikrat, predsedništvu društva ^ lnosti“, tudi rešil, ali pa jo pokoplje med fl°ge druge enake akte v grob pozabljenosti. ‘uštvo „Edinost“ ima zdaj nalog, da čuva na a,Je pravice tržaških Slovencev in učit" nadaljne °t'ake, ako bodo potrebni. Sicer pa bomo o tej ai'i še pisali." i’o je istina! In „Edinost“ bode gotovo sto-ri a vse, kar bode zahtevala obramba slovenskih Pravic. Čudom se moremo le čuditi, da vaš „preučeni ® o tižaških razmerah korenito poučeni" najsta-reJši dnevnik prinaša „v svoji resnicoljubnosti" Vselej o takih zadevah navlašč napačne vdati. Nu, pa saj vemo, da je „Narodu“ in njegovim tukajšnjim dopisnikom le oseba vse, stvar nič.
Razne vesti.
— (Živ — mrtev.) Iz Monako se poroča do-godbica, kako je nekov igralec preslepil upraviteljstvo igre. V njegovem interesu je, da se no najde nobeno truplo brez denarja, kajti drugače bi se njemu očitalo, da je nesrečneža oropalo do slednjega krajcarja. Kadar kak igralec zapusti igralno dvorano ter kaže, kakor bi si hotel zaradi velikih izgub vzeti življenje, tedaj gre za njim skriven agent, da mrtvecu vtakne v žep moš-njico denarja. Nokov igralec zastavil je ravno slednje krajcarje ter kazal veliko obupnost; prijel so jo za čelo ter opotekajoč se odšel iz dvorano; kmalu začul se je strel. Agent opravil je svojo dolžnost, vtaknil je nekaj denarja mrtvemu	ter	so	potem splazil od tod.
Ko pa se je	čoz nekaj	minut	zopet vinil, našel ni
niti trupla niti kakega krvavega sledu. Poročilo se je to policiji; policija poiskala je samomorilca ter ga našla na kolodvoru v Nici, kjer je ravno použival prav ukusen in bogat zajutrek.
— (Nenavadna bolezen.) Iz Pariza se piše: Dn6 8. t. m. prinesli so v „ Hotel Dieu“ šestnajstletno krasno deklico, ki jo vsled malega problajenja začela kihati in ni mogla s kihanjem več prejenjati. V bolnici kihnila jo povprek v minuti štiridesetkrat, a v treh dneh petdesettisučkrat. Kakor se je izrazil zdravnik Charoot, je	to kihanje	v	zvezi	z dihanjem, tako da
skoro vsaki	dibljej zdraži	dotične živce v nosu. Ne-
srečna deklica jo vsled tega baje v veliki novarnosti.
»Kako se vam zdi?"
Gospa Oslica je prva pogum dobila: osebe**0’ ':C1	Pos^e^nja želja te .... te
%ti
; mi.rm, da bi se ji skoro ne smela
Vol- Prav*> ko je še dvakrat ali trikrat ne* ^n° 2 glavo otresel: otrokf v® da, za to bi se dalo kaj kupiti našim
»Kakor vam drago," sem pristavil.
nar *: ”^er vam Je ta • • • ta oseba torej to uže	nam	sv0*i0	v božjem imenu. Se bo
Prožnost ponudila, da bomo z njo kako U°bro delo storili.«
Jaz pa sem mu denar izročil, sem se pripo-0il1 i« odšel.
k ^ugo jutro prišel je Osel k meni in je ne-osorno začel: »Tista onč . . . tista oseba je Ustila tudi voz; kaj bo pa s tistim?"
»Nič, če ga zamorete rabiti, vzemite ga.“ »Pač; ravno prav mi bo. Porabil ga bom za *dišče steklenic."
Domače stvari.
— (Cesarjevič Eudolf) praznoval jo včeraj svoj godovni dan. Tem povodom bila jo zjutraj v dvorni župni cerkvi slovesna božja služba, katere so jo udeležil cosar, cesarjevič in cesaričina.
— (Potrjen sklop.) Sklop deželnega zbora kranjskega, s kojim so dovoljuje mestni občini Novo Mosto od L 1885. do vštetega 1887. 1. pobiranje 4 °/0 naklado na najemščino od stanovališč s to izjemo, da so ta naklad od letnih hišnih najemščin pod 24 gld., od najemščin za stanovališča c. kr. vojaških uradov in c. kr. častnikov no pobira, od drugih hišnih najomšči pa od vseh od vsacoga goldinarja po 4 krajcarje, za-dobil jo Najvišjo potrjeuje.
— (Kodo provocira?) Zadnji „Slovan", ki so tako rad nodolžnega dola in krivdo vsacega prepira le na drugo vali, imd s člankoma, ki ja jo do-želni poslanec prof. Šuklje „o dolenjski želoznici" v našem listu pisal, mnogo opraviti, a ker si s tehtnimi razlogi na njijino vsebino upal ni, napada g. pisatelja na nečuven način tor mu naravnost očita izdajstvo, primerjajoč ga z nekim drugim slovenskim poslancem, ki je, prod leti od svojih rojakov voljen, zapustil bil narodno zastavo. Ker častivredni „Slovan" nikakor dokazal ni, da je taka primera le količkaj opravičena in ker je našo sveto prepričanje, da je deželni poslanec prof. Šukljo ravno tako goroč in vnet rodoljub, kakor vsak drug slovonsk poslanec, zavračamo ta napad „ Slovana" kot nevredno sumničenje ne-
Odhajajočega sem še nazaj poklical.
„ Zapustila je tudi starega konja in dva psa."
Osel nekoliko premišljuje, potem pavsklikne:
„Poznam staro mrho in tudi huda psa; nemogoče mi je, zastonj živež jim dajati. Storite z njimi, kar je vam drago."
Odhajajoč se je posmejal ter mi je v roko segel. Jaz sem mu jo pa še stisnil.
Moj Bog, kaj sem hotel? Na kmetih mora zdravnik z lekarjem prijatelj biti.
Psa sem si obdržal jaz; konja je pa župnik vzel, ki ima mnogo trave okolo župnijske hiše. Voz stoji pri Oslu za skladišče steklenicam, za denar si je pa železničnih delnic nakupil. Stari prismodi dal sem vsejati nekaj cvetlic na grob, pod katerimi počiva nositeljica edino prave ljubezni, kolikor sem je celo svoje življenje spoznal."
Zdravnik je vmolknil.
Markiza se je pa po očeh potegnila in zdih-nila: „Le ženska je take prave iu resnične ljubezni zmožna."
blagih značajev, dobro vedoč, da noben pravičen Slovenoc no dvoji o poštenosti in neomahljivosti g. poslanca prof Šukljeja.
— (Sekundarnima zdravnikoma) v civilni bolnici v Ljubljani imenoval je deželni odbor drd. Julija Darasza in drd. Ljudovika Stamma.
— (Umrla) jo včeraj popoludne okrajnega glavarja vdova gospa Marija Pajk roj. pl. Schouchon-stuel v 71. letu svojo dobe.
— (Krajinska razstava v Mariboru) priredila se bode letos meseca septembra. Razstavili so no bodo samo kmetijski pridelki in orodje, marveč tudi obrtni izdelki.
— (Graško vseučilišče.) Včeraj preteklo je tristo let, odkar je nadvojvoda Karol V. ustanovil graško vseučilišče. Prihodnjo loto dn<5 14. aprila more vsoučiliščo praznovati tristoletnico svojega obstanka, kajti dne 14. aprila 1586 je bilo otvorjeno.
— (Socijalista so zaprli.) Iz Trsta so z dnč 14. t. m. poroča: V tiskarni Avgusta Levija, kjer so tiska „Alabarda", prijeli so danes popoludne metteur-cn-pages-a Viljema Komerja, ko je ravno sostavljal prilogo za „Alabardo". Preiskali so njegovo stanovanjo ter našli več socialističnih tiskovin. Komer je bil uže na Dunaji zaradi socijalističnih rovanj v preiskavi, pozneje podal so je v Pešto, od koder jo odšol v Italijo. Ko so slednjič vsi črkostavci odpovedali stavljenjo „AIabardo“, poklicala jo Levijova tiskarna črkostavco iz Italije, in mod tomi jo prišel tudi Komer.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Lontlon, 18. aprila. „Daily Ne\vs" piše: Včerajšnja izjava Gladstonova obeta mirno prihodnjost. „Standard“ poroča, da se bode nova mejna črta na juga potegnila, kakor je Rusija začetkom zahtevala. Poročilo iz Tirpula pravi:	Ko so Rusi
Afgance razpodili, podali so se na svoje prejšnje postojanke. Komarov je zapustil Penžde. „Times“ pišejo: Iz Kandahara poslale so se pomožne čete v Herat. Dalje omenja ta list, da zdaj ni nikacega povoda, da bi spremenilo javno mnenje. Celo če bi bila angleška vlada pripravljena, Denždu in vsemu ozemlju, katero so zaseli Rusi, se odpovedati, bi vender še ne bile vse ovire odpravljene.
Pariz, 17. aprila. nOfficiel" objavlja imenovanje Sadicarnota finančnim ministrom na mesto Clamagerona.
Petrograd, 17. aprila. »Reichsanzeiger" piše: »Včeraj v Petrograd došla depeša od Ko-marova poroča: Afganci zapuščajo vse postojanke ob meji. Ruske straže imajo vsa prejšnja mesta v oblasti. Ruski oddelek stoji v Taš-Kapri. Komarov se poda te dni ogledavat straže.
Niš, 17. aprila. Ministerski predsednik Ga-rašanin prišel je danes po noči sim. Kralj se pripelje z dvornim vlakom ob 7. uri zvečer. Jutri se bode otvorila skupščina.
Suakim, 17. aprila. Britske čete zasele so brez ovire Otao. Gradnja železnice do Handuba se je danes dovršila; železnica gradila se bode takoj dalje do Otao.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 18. aprila.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih............................81-95
>	>	»	»	srebru..............................82-25
Zlata renta...............................................105‘90
5% avstr, renta................................................
Delnice n&rodne banke..................................... 858- —
Kreditne delnice............................................. 286-70
London 10 lir sterling........................................
20 frankovec.................................................. 9-851
Cekini c. kr................................................... 5-87
100 drž. mark...............................................  61-	—
Tujei.
Dn6 16. aprila.
Pri Maliči: Jenny, Schindler, zasebnik, iz Glarusa. — Kirschbaumer, Steiner in Kalkof, trgovci, z Dunaja. — Dahlinger, trgovec, iz Lahra. — Feldscharek, trgovec, iz Kraljičinega Dvora. — Stehr, trg. potovalec, iz Trsta.
Pri Slonu: Franki, trg. potov., z Dunaja. — Bachracli, knjigovodja, iz Karlsdorfa. — Buzzy, zasebnik, z Ko-rožke. — Sibal, župnik, iz Sevnice.
Pri Južnem kolodvoru : Fusek, trg. potov., iz Granice. — Pergar, zasebnica, iz St. Kocijana.
Prosim! Čitajte!
Promet z Rumunijo pojema, mnogobrojno padajo firme, koje so veljale do sedaj za najsolidnejše in kojim sem mnoga leta pošiljal
konjske odeje.
Moja velikanska zaloga leži torej vsled tega po polnem brez koristi, in zaradi tega bi se	je rad znebil za vsako
ceno.	— Te odeje, jako pri-
pripravne tudi kot posteljne in kopeljne odeje, so 100 cm. dolge, 130 cm. široke in iz zelo debelega, a mehkega, nepokončljivega blaga, in se pošiljajo po nečuveno nizki ceni proti vpošiljatvi
1 gld. 75 kr. za komad
ali	pa	proti	povzetji.	— Vspodbujen vsled dobre kakovosti
teh	odej	in	nečuvene	nizke	cene,	javljam s tem, da te
odeje, ako bi ne vstrezale zahtevam, vzamem nazaj brez pomisleka.
Svarilo.
Zaradi splošne priljubljenosti mojih odej, zgodi se, da se zlorabno ponarejajo, vsled česar p. n. občinstvo gled6 lastne koristi in da se zabranijo zmotnjave, vljudno prosim, naročila natanko vpošiljati od trgovinskega sodišča vpisani tvrdki:
Universal-Yersandt-Bureau: S.
Ottakring, Wien. (44) 3—1
Blago za obleke
za moža srednje
le iz trajne ovčje volne,
velikosti
:i-10 metror I za	gld.	4,96	iz	dobre ovčje	volne;
za { »	»	8>—	*	boljše «	>
jetlno obleko l »	>	12,40	>	jako fine »	>
Popotne	ogrinjače,	komad po gld.	4,	5,	8
in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cbeviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
tlstanovljjM
Jan. Slarofsl?
fa/torišlsa, zaloga -v Brnu,
Vzorki franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Poalljatve proti povzet]! čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do B metrov, in sem torej pri-
moran, take ostanke po Jako nizkih fabrliSMh
cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni
možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(7)	24—11
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vzprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
Zahvala in priporočilo.
Podpisani so najvdanejše zahvaljuje svojim p. r.. odjemnikom za njemu ao sedaj izkazano zaupanjo in priporoča k nastali sozoni svojo dobro preskrbljeno in izbrano zalogo
solnčnikov
za gospe in gospode
v jako lepi in veliki izbiri, priproste kakor tudi najolegantnejše oprave, po najnižjih conah; daljo
dežnike
v neizcrpljivi izbiri vsako velikosti in izjvsako vrsto blaga, na pr. iz pavolo, alpakke, clotha, botany-blaga, pol-svilo, svilo, double-face-fivilo itd na običajnih kakor i na tako priljubljenih praktičnih jps.ten.tova.ira.ili. ©.■vtoaacs.s-t-atoja.lUa. z modernimi palicami po najmžjih conah.
Speci5a.lJ.tete v dežnikih: Patontovam samo-odpiralnik, patentovani samo-zapiralnik, razložljivi dežniki in solnčniki za v kovčogo; daljo solnčniki in dežniki s Titania-palico in zlatim stojalom so vodno na prodaj. '
Prevleka in popravljanje so kar najhitrojc oskrbava, naročbe z dežele na posamično dož-niko in solnčnike izvršujejo so natanko vslod zahteve promptno proti povzetji.
Razpočovalcom so vsled zahteve na razpo-laganjo uopodrobni conilniki franko.
h. Miknscli
fabrikant dežnikov in solnčnikov, Ljubljana, Mestni trg št. 15.	(41)	6-3
Balzam zoper ozeblino
od dr. Marinellija
izdeluje G. Piccoli, lekarničar „pri augelji“, Ljubljana, Dunajska cesta.
Najboljše in najsigurniše osvedočeno sredstvo zoper ozeblino. (109) 15—13
Steklenica s kopelišnim praškem 80 kr.
:xxx:
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Arnolda Reifa, Dunaj, L, Pcstalozzigasse I,
najstarejša tvrdka te vrste.
Natančneje Izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—8
:xxxixixixxxxxxx h
innnn^nnniii Cesarsko in eksportno
pivo
T7- etelclon.Ica.lx
priporoča
A. Mayerjeya trgovina piva v steklenicah
v IJubljani. (1) 51—17
Važno za častnike in vojake!
Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami
Ig. pl. Kleinmayr & Fei Bamberg
na Kongresnem trgu št. 2:
Službovnlk za o. kr. vojstvo, I. in 11. del, slovensko, po 30 kr.
Službovnik za o. kr. vojstvo, II. del 30 kr.
Ul. del 20 kr. (slovensko-nemški). Garnizonska in stražna služba, 30 kr, (slove"'
sko-nemški).
Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski).
Slovnica vojaška, 1 gld.
Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr. Osnova vojstva, 20 kr.	(28) lu
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
P Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
M	knjigotržnica v Ljubljani.
I
o
ji
o
A
o
.s
‘So
o
rH
o
u
0
1
<d
s
felr6
E
a
■a e „
Tfl' S
t-š
N >
HMO
H H H
??? <X> OD Q «M 03 GO r** C'» c*»
05-0)
iti
uoQ B[udl3 l\
m&hmm
.TROPFEPT
NUR ECHT BEl APOTHEKER TRHKOCZV LAIBACH < STlj^K zož
J. jLMtaj, ttar pri,pri zlatem sammp‘
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marljficeljske kapljic«
za želod.ec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, slab želodeo, urak, vetrove, koliko, zlatenloo, bljuvanje, glavobdl, kro v želodou, bilje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vraniol, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.	Svarilo I Opozar-
jamo, da se tiste latlnlte Marijnooljsko kapljice dobivajo samo v lekarni pri „8amorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-Ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
uuq tiijauo £ i
II" .
■ K/J	CC	M
,H fsš £ S
O *5 S
(D f| |	-
"5*»S £ ®
G O) O) pO
o 'o P« O
(XrQ O S!
&s3
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenali
tiskarna Kleinmayr& Bamberg
v Ljubljani.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živolh, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če sc rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Maliču" s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Planinski zeliščni sirpp kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuliljevo
(8) 7
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr., 1 velika 1 gold.
MF" Salicilna ustna voda
najboljšo za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne kroglice "9!
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škaluljah Ji 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila z dežele izvrše se tekoj v lekarni pri,.Samorogu"
Jul. pl. TRNKOGZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
Odgovorni urednik 3. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.