TUDIJ3KA *«•- DKEVNIK Let7-y—r glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje A- • Mev. 228 (2847) Poštnina plačana v gotovini "■ 7 Spediziong In abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 25. septembra 1954 Cena 20 lir AFERA MOMTPgT- ^ PICCIONI PRED ITALIJANSKIM PARLAMENTOM KARDELJ IN BAKARIČ ODPOTOVALA NA NORVEŠKO X ?fS U SEMfiTU GLfiSOUABJE POGLOBITEV VEZI SOCIALISTIČNE ZVEZE —MUPMICI SCELBOlfl VLADI s socialističnim gibanjem Zahodne Evrope M* _______________ ^htevaT odgovarjal na izvajanja opozicijskih senatorjev, ^•P*jeve nre” S*°^ v*ade 'Monarhisti bodo glasovali proti zaupnici - Razvoj % « W aVe " Rekonstrukc*ia zločina v komentarju agencije „ltalia it«viia' - - ^radj velikega -iba ^>‘evuLh forma>no"“o Piccinr.ii— sPremembah 5 gov=- s»™... bata v Italijan- i-.ccon.iev: p,remembah S0*® o ^ye.m odstopu, de-- še l Montesi-Mon-‘ 5 Sel: zak*iueila da-?Jžv»ianja semu °.dS°vorom t ravnikov "atoriev, zlasti u‘enn>i so ko?P°21Clje’ med j,11 M»i zahteval r0:0?' sena" h'rlaenat°fji PST St0p vla‘ nlSentarn« ,rJ pa uvedbo & u«azane P/feiskava o o- 2*1 in upravn jln 0 P<>- WvJ Poskuse da odgovorn°-P av‘ * dnevp.?? se. zadeva .Scelba ^edPoldn, *oli|, senat bo e na rn®ga reda. govoril jutri seJi, na kateri vl»doe h P°kraiino din- Za avtonom-• * P« Scelb‘n° Aosta' na' SUpSffii k»S>.v"S Hiti ? s°vaniu i ,strank pri sovir a bodo m tr«ba orne-v 1 Proti 7. Wonarhisti glada **“»u novegf’ verieta° nekaka Manevra, Prerinejo v Vlad0 pod- >trjet^lcii®. pa h’Iven vlad- Co' deorli g>asQvau°,aPo vsej t»j«s Prav no au 2a zaupi- kritii* 'ase np drugi strani «5 arrsi j. varčujejo s trj ktik0 NPilpadl na vlad-'a nJepubiikar.:ni sdrani gre bed >jepolitiAkem stališču ^ ra?l°ge -«®enli. da je -tnt minister -r«r ° P0stal ZU- :,»tkri Pa ji Prvotno mi-\ ZODet nrov-f.l fiSfj« >li Marti ‘ '%:j8tian kar°Pet prevz{d b ,* -Le Pomemb- laUbi k°čljive- S2S«0 nSL“.kar naI- *ti 4s? p»«»S.» t1 Pit*? 8 wsprernembah v S aferMontasi)tvi ' *ŽS $e bo pri- >Vo^'«-_Kot ^ X.po,slan OiltoV.'* na še..80 ,se danes k. t>o }^*k 28. “l debata zn- S Paria^tanku ™ v :2ak,iu4 fa s;ptembra in '<> h ” be‘ptka. ^sS“‘*”‘pS n« pa zunanjega i ? Ve- .aferi -? samo o Pio feia p^anj, v dnanjepolitič- ^nPe°0ptopadPur^rsti po. N? nV‘ad" d°a Franza 10 V n°ve* Znala na\ti n°vfm toi 0>ee runib? nobe- Da ione pohtikopa prešel na l,S, Ba raeu m dejal, da 4(->o ner zadeva o3^6®,3 Pa J0 Scel-pa se S'.vs<. vla-t,pVri . dolga pej0 vlade vladCC1t?ljeva ■ da carov» klavmi V *bli?,.ae je n„Ve Preiskave ^. piLkor'«nn !!tava *od- CJaii»,-CciQnijev0B zsan>la še- So &,ods‘opu vS%pa zatrhlji^ziminal- -O,vavo vs k°P- V tri"!1 s°dnik , ral ie V lli re zasii - k°t J^biirga asl>S' V; v5 o ratriuio- minal- <>io^Pe v krati0' da na-P*»fak..Latk««n kon- iiivf Mo‘Sval'«lal % poroči !gno- Dokaj hil0^ v<ča a °dseka k".;« uj “)« »afli. S S i! S”! &bv!I « pv. “O Se "U DBritr’e‘ ba-l? iih avat; začefi -i1 s°očil. NŽJ* *a kri?edseb°i-khovl soPa kom'Pat>. tako 5 *an ^jave apiam^pomiril. iali TePt‘dno vse 7 So 'Cdvaia irjavlin vest-k? Je ^Sovj /Pasta.:80 mio I >i Vll *a , *n°. a; !ažnega b0 Jutri atirai, :*OVe„Qbtože °ba ri:e,pe ®a »**•»«». Jniska na'led84apo,ita stavki Pavoneja. Kljub temu • se kujejo glasovi, ki pravijo, da do soočenja najbrž ne o prišlo. Zdi se, da je eno glavnih vprašanj, ki zanima vso javnost, znameniti avtomobil 1400, za katerega se je aoslej mislilo, da je Piccioni-jeva last. Na podlagi rekonstrukcije zločina, ki g^i je objavila novinarska agencija «Italia», naj bi bil Piccioni s tem avtomo-bilom prepeljal truplo Wilme Montesi iz svojega stanovanja Y Accherusio, v katerem je prirejal baje vesele sestanke z mladimi pripadniki visoke rimske družbe, na obalo P? ^r.Vaianica, 20 km daleč od Ostie. Piero Piccioni je namreč prišel iz mesta Amal-tir kjer je bil nekaj dni skupaj z znano filmsko igralko Alido Valli, 9. aprila popoldne v Rim, kjer je takoj p0 prihodu odšel k zdravniku zaradi vnetja grla v spremstvu tajnika svojega očeta. Po zdravniškem pregledu je imel vse to po predpostavkah agencije «ltalia» — sestanek z Wilmo Montesi v omenjenem stanovanju, kjer je pokojnica izgubila zavest. Nato je poklical svojega prijatelja Montagno, ki se je takoj posvetoval z rimskim kve-storjem Rolitom in vsi skupaj so sklenili, da truplo prepeljejo na morsko obalo, kjer je bilo drugi dan zjutraj najdeno. Ponoči se je nato piccioni vrnil v o^etuvo stanovanje, kjer je ostal v Postelji še nekaj dni. Zaradi tega, pravi a-gencija «ltalia», je bivši zunanji minister tako trdno prepričan. da 10. aprila, ko je baje pokojnica umrla, njegov sin Piero ni mogel imeti sestanka z njo. Sedaj se govori, da ome-njeni, avtomobil, katerega sedež je zaradi nekih krvavih madežev poslal Sepe v Ge- novo na strokovni pregled, ni I Povsem v ozadje pa se je last Piera Piccionija, temveč i izgubil princ Mavricij Hesser-«m_arkiza» Montagne. Na ta I ski. Njega je Montagna s svo-nacin se je položaj Montagne j jimi in Ficcionijevimi branil-poslabšal. Montagna je avto- j ci pokazal samo zato, da bi mobil nato prodal konec leta Sepejevo pozornost odvrnili 1953 im mu je Sepe šele se- j od sebe. Vendar pa ni razum-daj prišel na sled. Ijivo, zakaj naj bi bil Sepe Sepe je pripravil še okrog | princu vzel potni list. Ta in 20 pozivov za zaslišanje, ki: druga vprašanja «mučijo» ita-se nanašajo predvsem na ti-jlijansko javnost, ki bi hotela ste osebe, ki so bile zasliša- i čim prej zvedeti, s kakšnimi ne m ki so obdolžene krive- j dokazi razpolaga Sepe in kdaj ga pričanja. Med njimi je tu- j bodo obtoženci postavljeni di znamenita mondenka Giob- i pred sodišče, bengio. Jz rimskih časopisov j Glede jutrišnjega zaslišanja družina Wilme Montesi ni bi-j bivšega kvestorja Polita pa la ravno tako vzorna, kot so j se trdi, da bo moral povedati se lahko izve tudi, da baje j marsikaj tudi o svojih pred-jo doslej prikazovali. Njena i postavljenih, katerih veriga mati se je zaradi tega več- I vodi vse tja do takratnega krat sprla s svojo hčerjo, ki notranjega ministra, ki je biljniki belgijske je materi očitala ne ravno sam Scelba. Prav zato se te-J stranke, vzorno vedenje. O vsem tem mu zaslišanju pripisuje veli- Tov. Edvard Kardelj je ima Sepe dokaze v rokah. I ka važnost. | pred odhodom izjavil po beo- Edvard Kardelj: Ohraniti mir za nekaj let, pomeni morda ohraniti trajen mir - Rodoljub Čolakovič gost belgijskih socialistov (Od našeg .' dopisnika) BEORAD, 24. — Na vabilo norveške delavske stranke je generalni tajnik SZDIJ Edvard Kardelj odpotoval danes popoldne z zemunskega letališča na obisk na Norveško. V Ljubljani se mu je pridružil član predsedstva zveznega odbora Socialistične zveze Vladimir Bakarič. Na Norveškem bosta Kardelj in Bakarik imela številne razgovore z voditelji in posameznimi člani delavske stranke. Na poti na Norveško se bosta ustavila v Belgiji in se skupno z jugoslovansko delegacijo, ki je sinoči pod vodstvom Rodoljuba Colakoviča odpotovala iz Beograda, udeležila razgovorov s predstav-socialistične grajskem radiu, da pričakuje od svojega obiska v Belgiji in na Norveškem koristno izmenjavo mnenj o trenutnih vprašanjih mednarodnega socializma kakor tudi o drugih vprašanjih, ki danes zanimajo ves svet. «Tj izmenjava bo zelo važen prispevek k medsebojnemu razumevanju in zdravemu sodelovanju. Upam, da se bom lahko od blizu seznanil s politiko in pridobitvami, s težavami in načinom dela socialističnih gibanj, s katerimi imamo stike, kakor tudi s pridobitvami njihovih držav na splošno. Vsaka država, je poudaril Kardelj, gre po poti socializma in to po svoji lastni poti; tu ni nekih stalnih receptov in šablon*. «Na drugi strani, je nadaljeval Kardelj, sem prepričan, da bomo lahko seznanili belgij- Pojasnjevanje medsebojnih slaiišč pred začetkom konference devetih Dulles bo danes odpotoval v Evropo, baje s svojim načrtom o obliki nemške oborožitve - Zanikane vesti o dogovoru med ZDA, Anglijo in Nemčijo - Angleški memorandum udeleženim državam - Adenauer poudarja stališče bonnske vlade - Ollenhauerjeva tiskovna konferenca liki sestali v Berlinu. ZSSR še ni odgovorila na zadnjo zahodo noto, ki je zahtevala uradnih^krogih, 'da^niso^res- ^vHa ^br'"osno T° Pred' ^ ‘l®3 danes. ^ brez' stavlja «dobro osnovo za po-.upna kot v začetku letosnje- gajanja«; ga leta, ko so se štirje ve- Reševanje krize Južnem Vietnamu SAJGON, 24. — Južnoviet-namski vladni predsednik Ngo Dinh Diem je danes spopol-ni) svojo vlado, v katero so vstopili predstavniki dveh verskih sekt in več katoličanov. Djem je prevzel tudi notranje in obrambno ministrstvo. Toda s to spopolnitvijo nj uspel poravnati spora z vojsko. Načelnik glavnega štaba general Van Hinh je iz- javil; «Nisem mnenja, da bi vlada, ki ji načeluje Diem, lahko res služila interesom naroda#. Diem je zakrknjen katoličan, ki je prevzel ob- last malo pred koncem vojne v Indokini. Danes zjutraj je i'javil da bo takoj obve- stil Bao Daja o spopolnitvi vlade. Toda Diemu ni uspelo obdržati svojega nasprotnika Binha Xuyena, ki je odstopil se preden je vladni predsednik uradno javil njegovo imenovanje za ministra. Xuyen )e novinarjem izjavil, da bo poslal poziv cesarju, naj Die- Pakt že dosežen, pa je pred-ma odstavi. Načelnik glavnega štaba pa je izjavil; «Za sedaj ostane vojska nevtral-Pa *a se_ne bo zganila; čakal boni še nekaj dn; in potem se bom odločil. Sprava med menoj in Diemom je nemogoča.# Glede stališča, ki «ada zavzela do ge-lu aa ?lnha’ je Diem izja-™Lda bo to zadevo še pro- WASHINGTON, 24. — Zuna-1 nemškem dogovoru so zatr- 4. nobene diskriminacije nji minister Dulles bo jutri | jevale, da bo Nemčija vklju- proti Nemčiji. odpotoval z letalom v London, | čena v atlantski pakt, Ade-' Adenauer je izjavil, da je . kjer se bo na čelu ameriške i nauer pa da je obljubil, da sklicanje londonske koference j svobodne volitve v vsej delegacije udeležil konferen- bo Nemčija pristala na vse «zelo spodbudno#, ni pg ho- i Nemčiji kot osnovo z nemško ce devetih, ki s bo začela v one omejitve, ki jih je pred- tel komentirati ali napovedo-] združitev. Zaradi tega je po- videvala pogodba o EOS. vati njenih rezultatov. Ob- j trebno, da se Zahod najprej Kancler Adenauer pa je da- enem je ponavljal svojo tezo ] spet združi in utrdi svojo o- nes v govoru v Offenbachu po potrebi evropske federaci- j brambo, nato pa bo konferen- blizu Frankfurta formuliral je in priporočal, da bi bila j ca z ZSSR lahko koristna, je nemško stališče v naslednjih v tej federaciji vključena tu- dejal Adenauer, štirih točkah; i di Anglija. 1. suverenost in neodvisnost j Glede zahteve socialdemo- za Nemčijo brez vsake pove-] kratskega voditelja Olienha- zanosti z ostalimi vprašanji.! uerja, naj se skliče konferen- o katerih se je treba poga-jca štirih velikih še pred do- torek Med posebnimi svetovalci Dullesa na tej konferenci bodo tudi ameriški veleposlanik Winthrop Aldrich, ameriški visoki komisar za Nemčijo James Conant in pomočnik ministra za evropske zadeve Li-vingston Merchant. Poleg drugega spremstva potuje z zunanjim ministrom tudi tiskovni predstavnik ministrstva Henry Suydam. V zvezi z Dullesovim prihO' ske in norveške socialiste z našimi pridobitvami, izkušnjami in perspektivami. Nobenega dvoma ni, da so naše določene izkušnje pomembne ne samo za Jugoslavijo, temveč tudi za mednarodni socializem sploh. Obrazložili jim bomo našo notranjo in zunanjo politiko#. Na vprašanje, kakšni so odnosi SZDIJ in ZKJ. so socialističnimi strankami Zahodne Evrope in kakšne perspektive nudi današnji splošni položaj v svetu za nadaljnji razvoj odnosov med socialističnimi in demokratičnimi gibanji, je tov. Kardelj odgovoril; «Med nami in socialistični, mi evropskimi strankami ni u-staljene organizirane oblike sodelovanja. Obstajata pa soliden političen stik in pogosta izmenjava mneni o vprašanjih, ki nas zanimajo. Te stike je treba poglobiti in povečati, posebno še. ker pripada v današnjem obdobju socialističnim in demokratičnim gibanjem posebno važna, dejal bi zgodovinska vloga v naporih za ohranitev miru v svetu. Samo v miru je mogoča borba za boljše življenje delovnih ljudi in za nadaljnji napredek človeštva. Velika odkritja znanosti na področju atomske e-nergije bodo tedaj, ko bodo postala splošna last človeštva in njegove miroljubne proizvodnje, odprla velike možnosti povsem novim perspektivam. Zaradi tega pomeni o-hraniti mir, za nekaj let. morda ohraniti trajen mir. Za ta cilj sta nujna čim širše sode-Ičvanje in enotnost vseh demokratičnih sil v svetu#. B. B. „Schiaffi e nerbate” jati; končnim sklepom o nemški 2. pravica in svoboda Nem-: oborožitvi je Adenauer dejal, čije, da se sama brani; da zahod še nikoli ni bil ta- 3. Edenov načrt za nemško ko razcepljen kot zdaj in da oborožitev v okviru bruselj-i bi bila konferenca štirih za- nične vesti o tem, da je bil žr sklenjen dogovor o skupnem angleško-ameriško-nem-škem načrtu, po katerem bi bila Zahodna Nemčija vključena v NATO in bruseljsko pogodbo. Nadalje zanikujejo vesti, da je Dulles predložil ostalim osmim državam udeleženkam konference memorandum, ki bi bil enak onemu, ki ga je danes angleška vlada razposlala prizadetim vladam, v istih krogih zatrjujejo, da je doslej pismeno fiksirano samo angleško, francosko in zahodnonemško stališče. Angleški memorandum, ki je bil danes razposlan vladam, je — kot zatrjujejo — samo kratek posnetek stališča, ki ga je že prikazal Eden na svojem potovanju po Evropi. O vesteh, da je sporazum o nemški vključitvi v atlantski učila. stavnik zunanjega ministrstva ironično menil, da v tem primeru pač ne bi bila potrebna konferenca devetih. Poleg tega pa se vtrajno širijo glasovi da prinaša Dulles s seboj svoj načrt, ki se baje le malenkostno razlikuje od Edenovega; ta načrt je baje odobril tudi ameriški svet za državno varnost. Govorice o angleško-ameriško- skira'' zaporom1 *«Regina' Coelfi!*0™* V CiVil" ^ """ Montagne, aretaciji Piccionija in PRAŠKOVIČEVA IZJAVA V ZVhZl S ‘1RS1UM Ni posebnih dokazov za „zmerni optimizem44 Trgovinski razgovori s Sovjetsko zvezo se ugodno raz vijajo-V oktobru obišče Jugoslavijo Harold Stassen BEOGRAD, 24. — »Državno tajništvo za zunanje zadeve ne more dati nikakršne ocene o izjavi ameriškega predstavnika, po kateri ZDA s previdnim optimizmom pričakujejo rešitev tržaškega vprašanja#. Tako je izjavil na današnji tiskovni konferenci predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič in pripomnil; »Državno tajništvo še vedno ne razpolaga z informacijami, na osnovi katerih bi lahko dal neko določeno mnenje o tem vprašanju#. Glede najnovejše faze reševanja tržaškega problema je Draškovič izjavil, da ne gre tu za nikake pomembne spremembe jugoslovanskega stališča, ker je bilo to stališče, kakor znano, vedno razumno in čvrsto. Dopisnik ameriškega časopisa »New York Times# je rekel, da po njegovem mnenju jugoslovanska vlada ne deli ameriškega zmernega optimizma glede rešitve tržaškega vprašanja. Draškovič je odgovoril, da je težko govoriti o optimizmu dokler zanj ni kakšnih posebnih dokazov. V zvezi s stališčem Jugoslavije do vprašanja evropske varnosti je Draškovič poudaril zainteresiranost Jugoslavije za normalizacijo evropske obrambe. »Jugoslovanska vlada, je dejal, z zanimanjem spremlja razgovore in pogajanja o tem problemu. Pri tem pa se sedaj ne postavlja vprašanje konkretnega in praktičnega sodelovanja Jugoslavije pri tej o-brambi#. Ko je komentiral pisanje italijanskega tiska o tako imenovanem gibanju za ustanovitev tretje sile med Vzhodom in Zahodom, o čemer naj bi razpravljali med obiskom predsednika Tita v Indiji in Burmi, je Draškovič dejal, da jugoslovanske odnose z Indijo in Burmo obeležuje dosledna težnja teh držav, da čim več prispevajo k miroljubnemu sodelovanju v svetu in to v duhu ustanovne listine OZN. Vse drugo, o čemer piše italijanski •isk pa so samo kombinacije, ki niso dobronamerne. Branko Draškovič ie na kon- ške uprave za gospodarske operacije s tujino Harold Stassen. r »Večerne Novosti# pišejo v nekem svojem komentarju k izjavam podtajnika Murphyja, da je «po teh izjavah pričakovati. da bo v kratkem prišlo do epiloga, ki ga pričakujejo že toliko mesecev, in da bo sporazum glede Trsta postal stvarnost. Potrebno je še smatrati, da bo Italija, ki mora edina še izraziti svoje stališče, končno podpisala sporazum, za katerega je Jugoslavija že pristala na maksimalne koncesije#. Voditelj socialnodemokratske opozicije Erich OUen-hauer pa je imel danes napovedano tiskovno konferenco, na kateri je še enkrat protestiral zarodi vladnega zavračanja zahteve, naj še pred konferenco devetih pride do zunanjepolitične debate v Bundestagu. Dejal je, da je opozicija zaskrbljena, da se ne bi vlada oddaljila od politike, ki jo je soglasno določil Bundestag, se pravi, da »ne bi videla več svoje prve naloge v združitvi Nemčije, temveč bi re bolj zavzemala za vključitev v zahodni o-brambni sistem#. Ollenhauer je dejal, da so socialni demokrati bili proti evropski obrambni skupnosti in da tudi zdaj nasprotujejo izključno zahodnemu obrambnemu sistemu. Pač pa so za sistem kolektivne varnosti, v katerem bi bile tudi ZDA in ZSSR, in to v okviru Združenih narodov Prav tako so socialni demokrati za sestanek štirih velikih, ki naj razpravljajo ne le o zahodnem, temveč tudi o sovjetskem načrtu kolektivne varnosti. Glede Adenauerjeve vloge na konferenci devetih pa je omenil, da opozicija noče biti postavljena pred izvršena dejstva. Socialni demokrati namreč nočejo žrtvovati nemške enotnosti ((niti za ceno zavezništva bonnske republike z močnim zahodnim blokom#. Murphyjevi razgovori z Velebitom in Brosiom LONDON, 24. — Stalni namestnik ameriškega državnega podtajnika Robert Murphy, ki se mudi v Londonu, se je danes eno uro razgovarjal z italijanskim veleposlanikom v Angliji Manliom Brosiom. Razgovoru je prisostvoval tudi ameriški visoki komisar v Avstriji Eric Thompson, ki je bil v zadnjih sedmih mesecih skupno z namestnikom državnega podtajnika v Foreign Of-ficeu Harrisonom glavni posredovalec v pogajanjih o Trstu. Po eksploziji v Bitburgu KOBLENZ, 24. — Po dvanajstih urah gašenja je gasilcem uspelo pogasiti požar na letališču Bitburg. Zvečer so oblasti javile, da je zaradi eksplozije bilo ubitih 32 oseb, 3 pa še pogrešajo. Ranjenih je 66. Preiskavo vodijo ameriški funkcionarji in francoski častniki. Zvečer so nemške oblasti javile, da je med mrtvimi 19 Nemcev, 7 Francozov, 6 pa niso ,še identificirali, verjetno pa je, da so vsi Nemci, ker francoske oblasti javljajo, da je umrlo 7 Francozov in da ne pogrešajo dru-i gih. V ZDA napovedujejo Veleposlanik USR pri dr. A Beblerju BEOGRAD, 24 — Vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je sprejel danes novega češkoslovaškega veleposlanika v Beogradu Vilema Vitharta, ki mu je izročil prepis poverilnih pisem. BEOGRAD, 24. — Jugoslovansko podjetje za proizvodnjo elektromotorjev «Sever» iz Subotice je prevzelo gradnjo tovarne elektromotorjev v Burmi. LJUBLJANA, 24. — V vaznih okrajih bodo letos končali dela za zgraditev 60 novih zadružnih domov. Sredstva so prišla deloma od lokalnih zadružnih organizacij, ostalo pa sta prispevali Zadružna zveza Slovenije in republiški izvršni svet, ki je te dni v ta namen odobril 60 milijonov din. «Schiaffi e nerbate...» «Klo-fute in batine za učence, ki si upajo govoriti po italijansko v učilnici«. Tako se glasi velik naslov v predvčerajšnjem eCiornale di Trieste», ki je o-premljen še s sledečimi podnaslovi in nadnaslovi: «To so jugoslovanske šole v coni B — In titovski tisk govori o «nasilnem raznarodovanju v Trstu«. Ali se ie spominjate, ko je italijanski fašistični učitelj Sottosanti v Vrhpolju na Vipavskem pljunil svojo tuberkulozno slino slovenskemu o-troku v usta samo zato, ker je spregovoril besedico v svojem materinem jeziku? Ali se še spominjate, da so ostajali slovenski učenci v reškem semenišču po nalogu fašističnega škofa Santina brez večerje, če so med seboj govorili po slovensko? AR se spominjate, kako je pred malo leti neki italijanski oficir oklofutal malega slovenskega otroka v neki vasi pri Gorici, ker mu na vprašanje ni znal odgovoriti v italijanščini? Ali se spominjate, da je neki učitelj v neki italijanski šoli v Beneški Sloveniji (ker slovenskih šol tam sploh ni, čeprav italijanske in celo fašistične statistike uradno priznavajo obstoj deset in deset tisočev Slovencev) pobiral za kazen za vsako izgovorjeno slovensko besedo po eno liro? Ali niste bili nikoli priča divjaških histeričnih zmerjanj slovenskih šolskih otrok v tržaških tramvajih, ko so se vračali od pouka? Ali vam ni vsakikrat, ko ste za vse to slišali, zavrela krt v žilah? Vidite, to hoče doseči z gornjim šakalsko lažnivim naslovom in člankom v Trstu glasilo tistih demokristjanov, kateri se preko svojih angloame-riških prijateljev pogajajo menda že vse letošnje leto za kompromis o Trstu. Z lažjo brez primere in z nesramno strupeno kleveto hoče nahujskati svojega čitatelja. da bi stisnil pest, da bi mu zavrela kri, da bi ves divji planil v brezumnem maščevanju na nedolžnega slovenskega otroka tu v Trstu, da bi se maščeval za demokristjanske izmišljene klofute in batine, ki naj bi padale v coni B po italijanskih otrocih. To in še mnogo več bi hoteli doseči lažnivci, ki so napisali, da se je nekaj takega zgodilo lani u Savudriji, (Zakaj že lani niso pisali o tem, zakaj so čakali vse leto?). Doseči hočejo še to, da bi se začelo z dejanji dokazovati ono geslo, ki smo ga tolikokrat čitali v zadnjih tednih ob izganjaju danes že po vsej Italiji znanega dr. Toaldija: da razni fašistični golobradci v Trstu sovražijo vse, kar je slovenskega. Doseči hočejo predvsem, da ne bi prišlo do j ®anl° bo(7 izvedbe onih določb glede enakopravnosti Slovencev v bodočem morebitnem sporazumu, na katere bo Italija morala pristati, če bo hotela priti do kakršnega koli kompromisa. Z e zdavnaj smo zapisali in povedali, zakaj se je Bartoli ob prvi omembi dvojezičnosti v zvezi s kompromisom vanjo z vso silovitostjo zagnal. Povedali smo že, kateri in kakšni so njihovi argumenti, ko so kot papagaji ponavljali Bartolijeve napade v svojem tisku. Pa saj je dovolj zgovorno dejstvo, da so premestili iz Trsta v Rim florentinskega Italijana, ki je k petim tujejezičnim napisom dodal kot zadnjega slovenskega in ob napadih vztrajal, da je to pravilno in pošteno. Idiotska šovinistična in rasistična zaslepljenost je tako brezmejna, da jim ne dovoljuje dopuščanja niti tristojezičnosti, če je med temi tri sto jeziki na tristotem mestu — slovenski! Naj na tem mestu omenimo izjavo, ki jo je dal novinarjem že pred šestimi leti bivši komandant Jugoslovanske vojne uprave polk. Mirko Lenac: uPri nas, je dejal, je povsem naravno, da se svobodno uporablja eden ali drugi jezik, v uradih, na cesti, v šolah, povsod! Tako naravno, kot je naravno, da živimo od zraka, ki ga dihamo, da se pri tem niti ne zavedamo, da dihamo«. Tako je bilo v coni B in v vsej Jugoslaviji od osvoboditve dalje. Tako je tudi danes. Zato je absolutno nemogoče in celo po zakonu zelo strogo kaznivo, če bi se kdor koli drznil na ta ali oni način izrakati svojo šovinistična čustva ne glede na narodnost. Toda to je mogoče samo tam, kjer je ljudstvo res samo svoj gospodar. Nekaj takega pač ni mogoče, kjer po mili volji gospodarijo imperialisti in njihooj agenti. To pa ni mogoče zaradi tega, ker se eni in drugi vedno in povsod počutijo tujci in zato se smatrajo vedno in povsod za ogrožene. Čutijo se ogrožene celo z vsako najmanjšo besedico, izgovorjeno v jeziku onega naroda, ki je tu doma. in ki mu ti ogroženi imperialisti sedijo za vratom. Vendar pa opozarjamo u-rednike klerikalnega glasila, predvsem pa njegove rimske gospodarje na naslednje: Nikogar ni v Trstu, komur ne bi padlo v oči, da glasilo demokristjanske rimske vlade v Trstu v zadnjem času vodi sistematično hujskaško protislovensko kampanjo. Prav tako ni v Trstu nikogar, ki ne bi vedel, kakšnemu cilju vse to hujskanje služi. Vsi imamo odprta ušesa in oči v teh dneh, ko se govori in piše, da ni daleč od podpisa kompromisa in s tem od prehoda u-prave naše cone in našega mesta na Italijo, t.j. na sedanji kapokolarski korumpira-ni nemoralni rimski klerikalni režim. Vsi poslušamo in o-pazujemo, kaj in kako se pripravljajo ' razni tradicionalni podvigi proti nam. In mislimo, da ni potrebno ravno s prstom pokazati, da med priprave za takšne podvige ne spadajo samo takšne količine novega orožja, kakršno so našli in kakršnega še niso našli; da v te priprave ne spadajo ali manj javni dogovori o pol ali enodnevnih protislovenskih pogromih, grožnje posameznikom, manjši ali večji letaki in lepaki z mrtvaškimi glavami ali pa simbolom sil falco verde«, med te priprave spada tudi sistematično hujskanje v tržaškem demokristjan-skem dnevnem glasilu. Zato naj v Alessijevem u-redništvu in njegovih predpostavljenih vedo, da se bomo znali ravnati — ne čakajoč križem rok sadov njihove ša-kalske robote. L ZASEDANJA GLAVNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV Soglasnost1 glede razprave 1 g o I lavnem odborn tullesovem predlogu Kratke izjave Višinskega, ki je napovedal poznejšo obrazložitev sovjetskega stališča * Skupščina odobrila nekatere dosedanje sklepe glavnega odbora nove atomske poizkuse slanikom Vladimirom Velebitom, nato pa je imel še nekaj stikov s predstavniki Foreign Officea. O današnjih Murphyjevih razgovorih vzdržujejo največjo rezerviranost, v diplomatskih krogih pa jih povezujejo z zadnjimi izjavami o ((previdnem optimizmu# v ameriškem državnem tajništvu in v Foreign Officeu. S tem v zvezi se je izvedelo, da bo za časa konference devetih v Londonu, ki se začne 28. t. m., izdana četvorna izjava ZDA, Velike Britanije, Jugoslavije in Italije glede rezultatov dosedanjih pogajanj za rešitev tržaškega vprašanja. Pri tem se ne omenja, ali bo v izjavi povedano, da je bil sporazum dosežen, kakor tudi se ne omenja, ali bo objavlje . no besedilo eventualno doseže-cu sporočil, da bo v prvi polo- . nega sporazuma. Po nekih ve-vici oktobra prispel na obisk | steh iz Rima, je baje Italija V Jugoslavijo ravnatelj ameri-1 pristala, da podpise sporazum. WASHINGTON. 24. — Komisija za atomsko silo je sporočila, da se bodo meseca februarja 1955 začeli novi atomski poizkusi. Poročilo komisije pravi, da bodo ti poizkusi «n3 splošno enaki onim, ki so jih napravili v Nevadi, ter bosta pri njih sodelovala obrambni departma ter uprava za civilno obrambo#. Zadnji atomski poizkusi v Nevadi so bili poleti 1953. V Nevadi preizkušajo ZDA a-tomsko orožje konvencionalnega tipa, medtem ko delajo poizkuse s termonuklearnim orožjem na področju Enitve-toka na Pacifiku. BONN, 24. — Zahodnonem-ška vlada je zahtevala od ustavnega sodišča v Karlsruhe. naj razglasil nemško kom-informistično stranko za protiustavno. O tem bo sodišče razpravljalo 23, novembra. NEW YORK, 24. — V glavnem odboru so danes razpravljali o včerajšnjem Dul-lesovem predlogu, naj bi skupščina sprejela na dnevni red vprašanje mednarodnega sodelovanja pri izkoriščanju atomske sile v mirne namene. Ameriški delegat Cabot Lodge je poudaril, da želijo ZDA nadaljevati z delom na tem področju, »kljub temu da je Sovjetska zveza odklonila sodelovanje#. Ameriško zahtevo je podprl britanski delegat Selwyn Lloyd, Sovjetski delegat Višinski Va je poudaril, da se je sovjetska vlada 22. septembra z noto, ki jo je poslala ameriški vladi, izrekla pripravljeno nadaljevati razgovore z ZDA o uporabljanju atomske sfle v mirne namene. Zatem se je vprašal, čemu nista Dulles včeraj in Selwyn Lloyd danes upoštevala te note, čeprav jo je Dulles omenil. Višinski je ugovarjal Dul-lesovi izjavi, češ da Sovjetska zveza pet mesecev ni odgovorila na vvashingtonske ponudbe za začetek dvostranskih razgovorov v zvezi z Ei-senhovverjevim predlogom o mednarodnem atomskem skladu. Poudaril je zatem, da bo pozneje obrazložil sovjetsko stališče, in je dodal; »Predvsem je treba prepovedati orožje za množično uničevanje in zatem, ko bo svet po- ročal sprejem Dullesovega predloga na dnevni red skupščine. Višinski je zahteval, naj se vnese v zapisnik, da je bil predlog sprejet soglasno. Glavna skupščina pa je razpravljala o dnevnem redu in odobrila sklepe svojega glavnega odbora glede vpisa nekaterih vprašanj. Sprejeta so bila sledeča vprašanja: 1. sprejem Kambodže in Laosa v OZN; 2. plemenski spor v Južni Afriki; 3. Zahodna Nova Gvineja; 4. Ciper. Foreign Office o Čuenlajevem predlogu LONDON, 24. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da pekinška vlada ni imela diplomatskih stikov z britansko vlado v zvezi s Cuen-lajevim predlogom za sklicanje konference o Koreji. Na splošno ne dajejo v Londonu velike važnosti Cuenla-jevemu predlogu in pripominjajo, da so pogajanja o Koreji doživela v 2enevi neuspeh ((zaradi kitajske nepopustljivosti#. V britanski prestolnici bi rešitev korejskega vprašanja imeli nedvomno za važen činitelj miru na Daljnem vzhodu, toda so mnenja, da ni zadostnih vzrokov, da bi upali na bližnjo rešitev tega vprašanja. Kar se tiče Cuenlajevih izjav o Formozi in njegovih očitkov Veliki mirjen, posvetit, naše napore j Britanijii trdijQ y Lond vazni nalogi uporabljanja a-, da teh očitkov ni V2eti tra. tomske sile v mirne namene.# gično. Po izjavah Višinskega je glavni odbor soglasno pripo- Južnokorejski zunanji minister pa je v zvezi s Cuen- lajevimi predlogi izjavil, da se Južna Koreja ne bo udeležila nobene konference, na kateri bi bili tudi predstavniki kitajske vlade. Pekinški radio je danes javil, da so kitajske obalne baterije sinoči močno bombardirale kuomintanška oporišča na otoku Kvemoj. Radio je dodal, da so kuomintanške sile skušale odgovoriti na bombardiranje, a so morale svojo namero opustiti, Agencija «Nova Kitajska# pravi, da so kitajske baterije dale kuo-mintanškim letalom v začetku tega tedna na področju Amoja in Južnega Fukjena «resno lekcijo#. Hongkonški list »Kunh Seung Mat Po» pa piše, da so na Kitajskem naročili 50 tisoč motornih čolnov, ki jih bodo zgradili v Sangaju. Vsak čoln bo lahko peljal 250 mož s hitrostjo 18 vozlov na uro in je oborožen s tremi majhnimi topovi. Pogajanja o Suezu KAIRO, 24. — Predstavnik britanskega poslaništva je izjavil. da se je podpis angle-ško-egiptovskega sporazuma o Suezu zavlekel zaradi »rahlih nasprotij glede besedila#. Toda v angleških in egiptovskih krogih zatrjujejo, da se bodo nerešena vprašanja gotovo rešila, in da bodo sporazum verjetno podpisali prihodnji teden. PARIZ, 24. — Pakistanski radio izjavlja, da je bilo v Lahore ubitih 56 oseb, 150 pa ranjenih, ker so se porušile številne hiše zaradi velikih nalivov. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 25. jeptemto■_ SFOMIN»KI l)\KVI Na današnji dan leta 1906 se je rodil Dimitrij D. Šostakovič, slavni sovjetska skladatelj. mm mu m \ 'A a §_ E Uroš, en avtobus vsaj vsakih pet ali deset minut. To so vozila nemških (Mercedes) ali italijanskih avtomobilskih tovarn (Fiat, OM), Vozijo v vse smeri. Štirikrat na dan imas neposredno zvezo z Ljubljano, ki je podaljšana do Portoroža in Pirana. Iz Ljubljane v Portorož se ne voziš niti 4 ure. Koper, Por torož im Piran so povezani z vso Primorsko, z Novo Gorico, Ajdovščino, Vipavo in celo z Bovcem, a prav tako z Istro in Reko. Ne omenjamo vrste tujih avtobusov s holandskimi in avstrijskimi turisti. V Kopru, Portorožu in Piranu srečaš rojake z vsega Primorskega in ljudi vseh stanov gospodinje, sobarice, šoferje, mehanike, delavce, nameščence vseh vrst, odvetnike, sodnike, zdravnike, pa tudi umetnike, ki samo v gospodarstvu sodijo na zadnje mesto. Slovenskemu Primorju in Sltve-niji sploh so vzeli naraven pristop na morje, to je Trst. Nič čudnega, če še zdaj vsa debela rine na morje v drugi smeri. Težka je ta pot, trdo je oranje ledine. Ti ogromni napori imajo še nekam trdo ne- uglajeno obliko, prav maio je asfalta in neona, toda življenje kipi! Iz Trsta gledajo nališpani iredentisti z nasmehom na « Kranjce v škornjih« in nahujskani istrski ribiči zmerjajo slovenske ribiče celo na Tržaškem s «s’ciavi, an-de zapar la t.erra!«, toda pionirji v coni B se za ob- rabljene psovke ne zmenijo in rinejo dalje po začrtani poti. Delajo trdo. xakor so delali njihovi očetje že stoletja v Trstu. V coni B ni danes še metra globoke cbale, kjer bi lahko pristala oceanska ladja, kakor še ni kilometra železnice, ki bi peljala v zaledje. Lahko je bilo Italijanom 1. 1918 nasedlati se v Trstu, v tržaški luki, ki so jo zgradili avstrijski narodi; prav tako ni bilo težko zajadrati iz Trsta v svet na ladjah «Avstrijskega Lloyda>, «Au- stroamericane*, Tripkovicev, Martinokčev in drugih hr-vatskih in srbskih brodarjev, ali sesti za blagajne tržaških bank in svetovno znanih tržaških zavarovalnic. Prav tako lahko gospodarijo tudi danes, ko se še kopljejo v 37 milijonih dolarjev ameriške pomoči ki je bila namenjena svobodnim državljanom Svobodnega tržaškega ozemlja a je danes v njihovih rokah Silne so tržaške pristaniške naprave in mogočna tržaška industrija, a lahko kmalu obnemorejo, ako jim nespametna politika dokončno odreka odvodnice in dovodnice iz zaledja, za katero so bile zgrajene. V coni B je še vse skromno, prikrojeno krajevnim potrebam, toda vse raste iz zemlje, iz notranjosti, iz življenjskih potreb in stoji prav zaradi tega na trdnih tleh. Ce samo za oip postaneš na grebenu Miljskih hribov, ter poskusaš z zgodovinske in socialne perspektive pretehtati razliko med trciim pionirskim delom, brez ka-p.tala in rezerve na eni strani tor tehničnim razkošjem na tržaški strani, tedaj šele zraste prod teboj vsa gorostasnost nespametne politike t'stila državnikov ki so slovenski narod ih z nJim Jugoslavijo prisilili, da si iz nie ustvarijo nov izhod na mer. je. Mar res ni bilo mogoč'1 pustiti Slovencem - v Trstu njhovega naravnega izhodišča na morje, ki so ga. gradil že stoletji in v zadnji vojni prislužili z ogromnim žrtvami na strani zaveznikov? To povsem naravno zahtevo in v zgodovinskem razvoju utemeljeno rešitev tržaškega vprašanja so zahodni zavezniki odbili. Odbili so tudi predlog za internacionali 9’j o oziroma cone A, kakor tudi predlog za soupravljanje (kondominij) med Jugoslavijo in Italijo ter končno tudi predlog za izhod na morje v Zavljah. Jugoslovani niso imeli več kaj izbirati: začeti je bilo treba s trdim delom na goli obali, zaupajoč sami vase. f/z eGospodvrstva*) ifiUte m čMajle IhunoUiki clnamikl NA KONFEKENCI AVSTRIJE, NEMČIJE IN JUGOSLAVIJE V OPATIJI Sklenjen nov tarifni sporazum za tranzitni promet skozi Reko Kazen tega je bil sklenjen tudi nov pravilnik za promet po Donavi do Črnega morja, kar vse bo v občutno škodo tržaškega pristanišča 2e včeraj smo poročali o konferenci med predstavniki Jugoslavije, Avstrije in Nemčije, ki je bila v teh dneh v Opatiji. Na konferenci so razpravljali o ukrepih potrebnih za boljše izkoriščanje Donave. Na konferenci so zaključili, da se lahko najamejo rečne ladje katere koli države ne glede na zastavo in da se s tem odstrani ena izmed glavnih zaprek za povečanje prometa po tej najvažnejši prometni žili donavskega bazena. S tem novim ukrepom se bo ponovno povečal promet po Donavi, kar bo občutil tudi Trst, ker se bo del prometa preusmeril na črnomorska pristanišča, saj je znano, da je promet po rekah mnogo cenejši kot prevoz po železnicah odnosno cestah. Istočasno pa je tudi komisija, v kateri so bili zastopani predstavniki istih držav kot za prometna vprašanja po Donavi, razpravljala kot smo je poročali o posebni znižani tarifi za promet avstrijskega in nemškega blaga skozi jugoslovanska pristanišča. Izvedeli smo, da je omenjena komisija sprejela posebno tarifo za jugoslovanski tranzit skozi Avstrijo in Nemčijo in obratno in da veljajo izredne tarife zlasti za boksit in les. 2e včeraj smo ugotovili, da bo nova posebna tarifa za avstrijski in nemški promet močno škodila tržaškemu pristanišču, v kolikor bi te nove tarifne postavke ne veljale tudi za Trst. Po tej zadnji vesti kaže, da so bile naše bojazni popolnoma upravičene in da so na železniški konferenci v Opatiji v resnici sklenili novo železniško tarifo, ki določa specialne postavke za prevoz nemškega, avstrijskega odnosno jugoslovanskega blaga. Tržaške železnice, za katerimi Je stala vsa povojna leta italijanska vlada, so se vedno upirale oživitvi prome- čenem mladini med drugim: Politično in moralno življenje v Jugoslaviji vpliva na mladino v zamejstvu. Tam preko je komunizem vrgel v morje vsa pravila etike in morale. Ideale, ki so bili gonilna sila v borbi za obstoj in napredek Slovencev po 1848. letu je nadomestil z materializmom in ubil vero v človeka in njegovo dostojanstvo...« In še; »Komunizem je zbrisal s svojega prapora narodnost in ubil v ljudeh narodno zavest.« Pamflet najslabše vrste, vreden najbolj podlega odpadnika lastne domovine, človeka, ki ja v resnici uvrgel v morje vsa pravila etikete in morale.)) K sreči pa naša slovenska mladina ne potrebuje »demokratičnih« inštruktorjev« Agnelettovega kova, kar dobro ve, da so ravno tisti. proti katerim Agnelettovo glasilo pljuje, v najhujših časih slovenskega naroda, takrut ko so Agnelelto in njegovi sedanji privrženci stisnili rep med noge in suženjsko upognili hrbet, s pozivom k uporu dvignili v slovenskem mladincu vero v človeka in njegovo dostojanstvo. Da so ravno tisti komunisti, katere bi Agneletto utopil v žlici vode (če bi mogel, revež) zapisali na • svoj prapor narodnost in obudili v ljudeh narodno zavest takrat, ko so imaroU-njaki« Agnelettovega kova s slovenskim praporom sprejemali fašistične in nacistične okupatorje... Kdor ima maslo na glavi, nima pravice dajati lekcij mladini, ki je ravno pod vodstvom komunistov oprala čast svoje domovine l Danes na uradu za delo pogajanja o suspendiranih delavcih Danes se bodo na uradu za delo tretjič sestali predstavniki delavcev in ravnateljstva CRDA ter i^zpravljali o vprašanju suspendiranih delavcev. Iz dosedanjih pogajanj je razvidno, da ravnateljstvo CRDA ne misli sedaj ponovno vključiti v proizvodnjo večine suspendiranih delavcev ter da bi bilo le pripravljeno podaljšati sporazum o suspenzijah, to je o plačevanju dela mezde suspendiranim delavcem iz dopolnilnega skiada. Delavska zbornica se ODLUCMA BORBA DELAVK V KOMOPUARNl STAVKA V TRŽAŠKI KONOPLJARNI zaradi slabega ravnanja z delavkami Grožnjam ravnatelistvc, da bo v ponedeljek zaprlo obrat, če se bo stavka nadaljevala, se delavstvo ne bo uklonilo Odnos, ki ga ima ravnatelj- la svoj čas, preden je bila po- stvo Tržaške konopljarne do delavk in delavcev povzroča v tem podjetju vedno nove spore. Zato pa so tudi v Trža- glavnem strinja s tem sta- j ški konopljarni najčešče stav- liščem, Zveza dela pa ne. Danes bomo videli, kako se bo stvar razvijala. Zasedanje GL odbora Osvobodilne ironte Zasedanje glavnega odbora OF za tržaško ozemlje bo v nedeljo 26. t. m. ob 9. uri dopoldne na sedežu v Ul. R. Manna 29 s sledečim dnevnim redom: 1. Politični položaj, kulturna in gospodarska vprašanja tržaških Slovencev in OF (poročilo tajništva). 2. Diskusija. 3. Sklepi. ke, ki so edino obrambno rožje delavk in delavcev proti izkoriščanju in številnim krivicam, ki se jim dogajajo. Tako so delavke ne dolgo od tega stavkale zaradi slabih surovin in prenapornega dela na štirih statvah ter dosegle delno ugoditev svojim zahtevam. Sedaj je nastalo v Tržaški konopljarni vrenje zaradi neke nadzornice v oddelku za šivanje. Ta nadzornica, ki načeluje temu oddelku šele malo časa, se odlikuje po preganjanju delavk in sitnarjenju, jim nalaga številne globe ter si lasti pravice in pristojnosti, ki ji niti ne pripadajo. S tem se pač hoče prikupiti ravnateljstvu in pozablja, da je bi- misi.iš4N poskus mmuiiviJi mi)/iiii\iisti im iredentističnih načrtov MEDTEM HO MOLČE 0 138 STROJMCAH V DL F. G101A 8 okoličanov v zaporu zaradi zarjavelega orožja /,Hriidi treh zarjavelih brzostrelk in dveh zarjavelih pušk zahteva predsednik «strogo in nntuneno» preiskavo, I3S perfektno vskludiščenili strojnic in milijon nabojev v skladišču dr/.avnili železnic pa skušajo z molkom spraviti v pozabo odredil nadaljevanje preiskave ter zato določil sedem dnevni rok. Vs.i so namreč obtoženi ilegalne posesti orožja, katerega po odkritju velikega skladišča orožja pokrita z molkom V upanju, da bo šlo vse v pozabo. Ta sistem pa ne velja za ta po Južni in po podbrški že- navadne smrtnike, posebno še Res škoda, da ni policija nastopila s tako hitrostjo kot te dni, pri odkritju 138 brzostrelk in municije v železniškem skladišču v Ul. F. Gioia. _ Toda hiter nastop bi pomenil so delno našli v Giordanijevi zapor za marsikoga, ki se pro- hiši. drugo pa na njivi v oko- glaša za poštenega in ugled- > liciSaleza. Kakšno je bilo nega meščana našega mesta, j orožje nam je pojasnil nared- Zaradi tega je bila preiskava | mk, vendar je Grilanc - sta- ■- ............rejši dodal, da ga obtožujejo posesti zarjavelega orožja,ki ga leznici. Ta politika je sedaj j fe so iz okolic; privedla do tega, da so se Jugoslovani, Avstrijci in Nemci dogovorili med sabo ne glede na koristi Trsta. Skoda, katero bo imelo tržaško pirstani-šče bo, brez dvoma zelo občutna. saj bo o novih tarifnih pogojih reška konkurenca prišla šele sedaj do izraza. Pred dnevi j WntiM5P «IIi!inoliraciia» in slni/enalta mladina Agnelettova uDemokraci-ja» živi od patološkega sovraštva do svobodne Jugoslavije. V svoji zadnji številki piše v članku, posve- je namreč policija izvedela, da imajo nekateri mladeniči j nekaj orožja in takoj je aparat začel orezhibno delovati. Obkolili so hiše, pregledali stanovanja do potankosti in aretirali 6 oseb. Zakaj? Za bore 3 brzostrelke, 1 ameriško karabino in 1 puško Mauser z naboji, vse skupaj, to so i namreč besede preiskovalne-1 je našel med vojno, a ga je ga agenta, v slabem stanju, j kasneje vrgel v hlev in ga itDIJASKA MATICA« sporoča vsem poverjenikom, članom in prijateljem, da bo od 3. do 10. oktobra t. 1. TRADICIONALNI TEDEN »Za našega dijaka« in naproša vso slovensko javnost, da bi izpolnila svojo dolžnost ter podprla njeno plemenito delovanje. Včeraj pa so vse aretirane I osebe in sicer 15-letnega Va-j lentina Giordanija s Proseka, pozabil izročiti policiji. Toda oni so imeli zarjavelo orožje in zato morajo v zapor, 17-letnega"Karla Grilanca, nje-i tisti pa, k, so hranili po vseh - - - I vojaških pravilih namazano in 137 govega 48-letnega očeta Karla, i vojaskil ,4-letnega Vladimiru Ubada | skrbno IZPRED ZA VEZNI&DEGA VOJAŠKEGA SODISCA »Politični bcgunm navaden cerkveni tat Ulovil ga je mežnar, ko je z žico pobiral drobiž iz biralnika - Odposlali ga bodo tja, odkoder je prišel na _____________ Anton Trtnik, ki je pribežal v Trst kot politični begunec je zelo rad zahajal v cerkev sv. Antona Novega zavito orožje in 21-letnega Evarda Pegana, j brzostrelk spravljenih celo v „ , - ..ju zabojih, kjer je bilo napisa- vsj iz Saleža,_ prijavili z j nQ nedojžno ;me neke tovarniškemu sodiscu za , ; ne— pa se sprehajajo na svo- nje narokov, katerega pred-, ^ ^ ^ smejejo sedmk je na pred g jn da mera polna, bodo do konca preiskave, ki mora biti, vsaj tako je predsed- nik izjavil, stroga in natančna, vsi navedeni obtoženci ostali v zaporu. Res klasična pravica z dvojnim obrazom! Značilno je tudi, da je kle-rofašistični «Giornale», spričo zagate v kateri se je znašel zaradi arzenala v Ul. Gioia, vest o zarjavelih puškah v Saležu triumfalno objavil že j včeraj in se bo o zadevi še 1 bolj napihnil danes. Točno ta- Biasoletto zavil tedaj na levo stran z namenom, da zavozi v bližnjo garažo. Medtem ko se je Marchi rešil le s precejšnjo dozo strahu, sta oba potnika vespe padla na tla in medtem ko so Luciana odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, so njegovega brata Marija peljali tja z nekim zasebnim avtom. Prvega so zaradi omotičnega stanja, verjetnega zloma čeljusti, podplutbe in rane na spodnji ustnici in prask po desnem kolenu sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh na II. kirurškem oddelku, Mariju pa so izprali praske na roki in ga nato odslovili s pripombo, da se sam dva ali tri dni zdravi Zenska v nevarnosti zaradi zasiruoitve s plinom Včeraj so ob 13,25 sprejeli na IV. oddelku tržaške bolnice gospodinjo Ernesto Star-dOj staro 52 let, stanujočo v Ul. sv. Marka 28. Zdravniki niso izrekli nikake sodbe o njenem stanju in obstaja nevarnost, da bo žena umrla, ker je vdihala preveč plina. Ob omenjeni uri je namreč njen brat Bruno, star 56 let, stanujoč v Ul. Carbonara 2 prišel v stanovanje in ugotovil, da sestra leži na tleh, kuhinje, polne plina, ki je uhajal iz odprtin gorilnika plinskega štedilnika. Brat pravi, da gre za nesrečo in da ni govora o samomoru. Policija pa se ni zadovoljila s tem odgovorom in zadevo še nadalje preiskuje. višana. tudi ona navadna delavka. Pred nekaj dnevi so šli člani enotnega tovarniškega odbora na ravnateljstvo ter se pritožili zaradi ravnanja te nadzornice. Ravnateljstvo pa je dan dasneje odgovorilo, da je pregledalo njeno delovanje ter da ji nima kaj oporekati in je z njo zadovoljno, kar je pač razumljivo, saj ima od tega koristi. Takšnega mnenja pa seveda niso delavke oddelka za šivanje, ki so v četrtek ob 13. uri napovedale stavko in se je v celoti udeležile. Ravnateljstvo je zato skušalo delavke ustrahovati, pri čemer pa ni imel uspeha, marveč so začele stavkati delavke vseh oddelkov, kakor na primer predilnice, tkalnice itd. To je še bolj razjezilo ravnateljstvo. Zagrezili so delavkam, da v ponedeljek zapro tovarno, če ne pridejo delavke danes, v soboto, na delo. S tn grožnjo pa ne, bo uklonilo delavk, ki so že mnogokrat pokazale svojo borbenost in jo bodo tudi to pot. Zato se bodo danes ob 8. uri zbrale na skupščini v XXI- Zonta in razpravljale o nadaljnji akciji v obrambo svojih pravic. Člani delegacije FLRJ obiskali razstavo LA TRŽAŠKO OZEMLJE gostuje Danes 25. septembra 1954 ob 20.30 uri in jutri 26. sept. 1954 ob 16. uri na KONTOVELU s Kreftovo komedijo Krajnski komedijanti Ariston. 16, 00: »FibP luski ( GLEDALIŠČE VEKDl) Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za drugi jesenski nedeljski koncert orkestra Tržaške filharmonij«, ki bo pod vodstvom dirigenta Ala-darja Jonesa in s sodelovanjem violinista Alfonsa Musestija v nedeljo ob 11. uri. Program obsega dela Vivaldija, Mendelssohna, Brucha in Dvoraka. Obvestilo Kmečke zveze dvolastnikom v coni B Kmečka zveza obvešča vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča v coni B in ki nameravajo vložiti prošnje za sečnjo drv, da morajo te prošnje dostaviti občinskim odborom najkasneje do 15. okt. t. 1. Vsa pojasnila daje tajništvo Kmečke zveze. Tvrnne POWi'r- , Aurora. Garibaldi. l3d"jIa'Fue«:e.J ni«, A ima deha &OT 16.00: . Ideale. Pampama Imperb 16.01 Itrlia. 16.00: ; 1 iam Holden. Gmg“ fP Viale 16.00: «Smh-“ Barbara StamvK r#i Kiro cb morju. va peKei v i* MziJrro. 16.30-” . V. rti »is MaXr .»#»•'•; Moderno. 16 ,aires jg* fčrvski l|Si2'0,,„«itc*!*t K «433« s Marco. . m,.* vitt Venet o .«* f ron- ,ciKl- «Zd^ Belvedere. , 16-W; cor(!^ maščevanju«. ^ Marconi. lo.OU. « d 0 pu Šanson, Ame“ ek Noseme- vvorth. «TrdnMi »Gusal KlN°: Nepoštena služkinja Včeraj zjutraj je 24 let stara Lidia Bon stanujoča v Ul. Segantini št 14 javila policiji, da so neznanci ukradli iz o-mare pjenega stanovanja različne kose ženskih in moških oblek in poleg tega v posebnem skrivališču v divanu hranilno knjižico za 127.000 lir. Skupna škoda znaša okrog 260.000 lir. Policijski agenti, ki so naredili preiskavo, so zadržali služkinjo Lidio Petrossi, stanujočo v Ul. D’Aldiana 78. Agenti so napravili preiskavo v stanovanju omenjene služkinje in našli več predmetov, ki so bili ukradeni Lidiji Bon. Lidia Petrossi je na koncu priznala tatvino in istočasno izjavila, da je zažgala hranilno knjižico, ki je veljala 127.000 lir. Policija je žensko seveda aretirala. Včeraj dopoldne je obiskal razstavo «Amerika prejšnjih časov«, ki je odprta v pokritem kopališču CONI na obali Grumula in katero prireja Višja uprava za spomenike, galerije in starine v sodelovanju z Ameriško poročevalsko službo v Trstu, minister Jože Zemljak, načelnik jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu. Ministra Zemlja-ka so spremljali nekateri člani delegacije, med njimi pomočnik šefa dr. Božidar Gorjan, kulturni ataše Drago Sega in tiskovni ataše Frid B'rankl. Poslovilni „coctail" na tiskovnem uradu CP V prostorih tiskovnega urada Civilne policije je bil včeraj poslovilni «coctail», ki ga je priredil šef tiskovnega urada kap. Patton pred svojim odho-dpm. ,T)a novo sluzbenp mesto v ZDA. Slovesa so se udeležile številne višje zavezniške vojaške in civilne osebnosti, častniki policije, člani tiskovnega urada in predstavniki tržaškega tiska, ki so se odhajajočemu častniku zahvalili za uslužno poslovanje urada in mu želeli uspehov na novem mestu. Ob tej priložnosti je kap. Patton prisotnim predstavil svojega naslednika por. Roberta J. Brouna. cerkev sv. Antona ^ predvsem zaradi tatvin da bi odgnal smrad, ki ga krade! S kosom žice je Predsednik Ellison je Trt- razširja itahjanska buržoazna mku pred razsodbo napravil družba. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA Pod lažnim imenom živel na stroške ZVU 36-letni italijanski državljan Morero Valentino brez stalnega bivališča se je nepričakovano prijavil bazoviški policiji in pojasnil, da je zbežal z Reke. Moža so kot begunca sprejeli v taborišče in ker je bil bolan na pljučih so ga zdravilj najprej v begunskem zdravilišču na Proseku in nato še v splošni bol* namreč možakar segal v zabojčke za miloščino in iz njih pobiral denar. 14. t. m. pa se je njegova pustolovščina zaključila. Cerkovnik ga je namreč opazil, se mu približal in ko ga je zasačil pri delu. ga je zadržal in poklical policijo. Trtnik mu je takrat izjavil, da mu je žal ter mu izročil žico in 45 lir, ki jih je malo prej ukradel iz zabojčka. Kot jugoslovanskega begunca so Trtnika pripeljali pred zavezniško sodišče! ki ga je včeraj pod predsedstvom Mr. Ellisona sodilo. Trtnik je med zasliševanjem priznal dejanje in celo dodal, da je šest ali sedemkrat ukradel denar v isti cerkvi in je naprosil sodišče, da bi mu izreklo milo obsodbo, ker je kradel iz potrebe in tudi ker je podvržen kleptomaniji. Na vprašanje če je bil že kdaj obsojen, je itiož pojasnil, da samo čnkrat zaradi majhnega tihotapskega prekrška, kar pa ko kot klerofašistični tisk v ne odgovarja resnici, ker je! Italiji, ki se lovi za vsak izbil mož obsojen bodisi v Tr-; umetničen «alibi» moralnih ... -------------------------------- , stil bodisi v Catanii že več-: pokvarjenencev iz Capocotte. nici. Toda mož je zbezal in Sl UUU1 ........ 1-. ... ^ — ko s0 ga ponovno ujeli je policija ugotovila, da je ves čas živel v begunskem taborišču pod lažnim imenom _ in na stroške Zavezniške vojaške uprave kljub temu da kot italijanski državljan ni imel te pravice. Moža so prijavili zavezniškemu sodišču, kjer se je včeraj zagovarjal, da je prišel v Trst, ker ni mogel emigrirati in ker je bil lačen in brez dela. Sodnik ga je ves čas mirno poslušal in ga na koncu, ker mu je bila obtožba dokazana, ibsodil na 6 mesecev zapora. LIBERTA SPERANZA IZLETI SPD V nedeljo 10. okt. t. 1. izlet v Opatijo, na Reko in v Crikve-nico. Vpisovanje na sedežu od 18. do 19. ure vsak dan. Izlet na Bled, ki bo dne 17. oktobra. Vpisovanje na sedežu vsak dan od 18. do 19. ure. Za izlet v Idrijo in bolnico Franjo, ki bo v nedeljo, je odhod ob 5. uri zjutraj iz Ulice Fabio Severo. # % * Mladina organizira za nedeljo 10. ok* množični izlet v Sežano. Vabljeni tudi starejši. Vpisovanje za mesto v Ul. Montecchi G in v Ul. R. Manna 29 od 18. do 20. ure ter na Opčinah v društvenih prostorih od 20 do 21. ure. Izlet v Komen iz nabrežinske-ga okraja. Odhod avtobusa v soboto zjutraj izpred postaje v Vi-žcvljah ob 5.20, izpred gostilne Gospodič ob 5.30, izpred kino dvorane v Nabrežini ob 5.35. Drugi avtobus odpelje istega dne ob 6.30 iz Sempolaja pri Svetliču (Vrh), iz Bajte izpred hiše Škrka ob 6.35, od križišča Bajta-Salež ob 6.40, iz Gabrovca izpred društva ob 6.45. Motoklub «Amatoriii organizira 10 okt. izlet v Ajdovščino ter v Opatijo-Sušak. Vpisovanje samo za člane na sedežu v Ul. Al-fieri 8 vsak dan od 17. do 19.30 do 29. t. m, PD »Škamperle« javlja, da je odhod za društveni izlet na Učko, v Opatijo in na Reka ob 5. uri izpred sVetbivarške ' cerkče, ob 5.15 pa izpred Rossettijevega spo. menika za izletnike iz mesla. Radio. 16.00: Mcntgomerv, -^..car * Venezia. 16.00. nega otoka*>. ROLETNI Ariston. 20.00 m ^ ski gverilci«. 2o00: Ponziana. ltojan. 10 4;' ^-Secoio. 19 45- i&VZrM 20 00: «ZloW* SOBOTA, 25. nj CO* M 1178 kc. -tl 254.6 m a" oB S.U, 1 Poročila slov. 2,3-Vl5,: 13.30! 19.00 i« , ' Poročila v n • -a) f., 19.30 in 23.00. ijslp; 6.45 .Jdbnntfo 8Ju««)»5 n ih oper; glas*33; 13.45 Zabavna, s NaroV°na majhno pridigo, češ da predstavljajo miloščine «majhne žrtve ljudi«. Za predsednika je ta prekršek tako hud, da ne bi nobena kazen zadostovala. Zaradi tega ga bodo izgnali z našega ozemlja in ga poslali ponovno v Split, od koder je prišel. Preds. — Vi ste politični begunec, kajne? Obt. — Da. Preds. — Zakaj? Obt. — Ker mi ni ugajal režim, «Vendar ste vi prišli sem, da bi kradli. Zdi se mi, da ste brez vere in tudi brez političnih prepričanj«, je predsednik dodal in zaključil razpravo. Mi pa bi še dodali; Tako kot vsi drugi, ki jih Anglo-američani dobrohotno spravijo v taborišče, kot politične begunce«. Pešec v vespista Včeraj so ob 14.40 sprejeli v bolnipo 41 let starega Emanuela Gasperinija stanujočega v Ul. Pascoli 32, ki se je zadel v 30 let. starega vespista Alfreda Suberta stanujočega v Ul. Dei Porta 7. Nesreča pa se je končala k sreči brez hujših posledic, saj bo ponesrečenec po vsej verjetnosti zdrav v 6-8 dneh. Z vespo v avto dva v bolnišnico Med vožnjo z vespo po Videmski ulici je 18-!etni Lucia-no Triglav iz Ul. Bonomo, poleg katerega je sedel tudi njegov 21-letni brat Mario, v višini Trga Belvedere trčil v »Fiat 1100» s katerim je 28-, letni Luciano Marchi iz Ul. Opekel se je Mario Sevini, 33 let star, stanujoč v Ul. Biasoletto 22, se je zelo resno ponesrečil v čistilnici »Žiberna«, kjer je na delu odprl vrata nekega oddelka pri čemer ga je zadel curek izredno vroče vode. Ponesrečenca so odpeljali v bolnico, kjer so ugotovili opekline prve in druge stopnje SOLSKO NADZOHN1STVO OSNOVNIH SOL SPOROČA. Vpisovanja in popravni izpiti na osnovnih šolah cone A so od 16. septembra do 23. septembra t. I. za vse razrede osnovnih šol, in sicer v kraju dotiine šole. Pri vpisovanju v I. razred izročijo starši učitelju naslednje listine: a) rojstni list: b) potrdilo o cepljenju proti kozam, ki ga izda zdravstveni urad občine. Otroci so šoloobvezni od dopolnjenega šestega leta do štirinajstega leta. 4. oktobra tega leta bo svečana otvoritev šolskega leta z mašo in 5. oktobra reden pouk. Vsa potrebna pojasnila dobijo starsi na oglasni deski na šoli ali pri ravnatelju dotične-ga okrožja. Vpisovauje za Sol. leso 1954-55 na državni višji realni gimnaziji. Na državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom ŠOLSKA OBVESTILA tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1954-55 od 1. rep-tembra dalje vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Uprava slovenskih otroških vrtcev v Trstu obvešča starše, da se je začelo vpisovanje v slovenske otroške vrtce dne 20. septembra in je vsak dan od 9 do 12. ure v prostorih otroški« vrtcev. Vabimo starše ki imajo otroke za otroški vrtec, da jih čim-prej vpišejo. Ulici Lazzaretto vecchlo 9, II. nadstropje. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi lazglasnl deski. Podrobna navodila glede izpitov m vpisovanja daje tajni- štvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega Industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja: Vpisovanje v 1., II. In III. razred od l. do 25. septembra 1954 vsak dan od 10, do 12. ure dopoldne. Razporedi in podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo NIŽJE INDUSTRIJSKE STHOKOVNE SOLE s slovenskim učnim Jezikom v TRSTU (Rojan) objavlja, da je vpisovanje v I., II. in III. razred od 1 septembra do 25. septembra 1954, vsak dan razen nedelj In praznikov, od 9. do 12. ure dopoldne; Razporedi m podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja |iu. jasnila daje tajništvo šole. Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini opozarja na vpisovanje, ki je vsak dan dopoldne do 25. t. m. Na slovenski trgovski akademiji (tel. 95326) traja vpis učencev do vključno 25. septembra vsak delavnik od 10.-12. ure. Pristojbina za vsako šolsko leto znaša 2.500 lir, ki je plačljiva v treh obrokih, novi učenci plačajo še vpisnino 1.000 lir. V tem šolskem letu bo v II. razredu uveden tudi obvezen pouk nemščine, v naslednjih letih pa postopoma v ostalih razredih Državni industrijski strokovni tečaj s slovenskim učnim jezikom v Dolini. Vpisovanje je vsak dan od 9, do 11. ure do vključno 25. t, m. Starše vabimo da pohite z vpisovanjem svojih o-trok in ne odlašajo na posled nje dni Na državni nižji trgovski šoli se vpisovanja zaključijo dne 25. t, m. Prošnje /a vpis sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9. do 12. ure \ šolskem poslopju «Kdor pričakuje svobodo, .za tistega imam barvo upanja, za sluge diktatorja imam uničevalne kremplje...» Tako piše na listkih, ki jih tajna iredentistična teroristična organizacija nZelenih sokolova razširja v slovenskih predmestjih in neposredni okolici. Očitno gre za drhal iz istega brloga, kateremu pripada tudi skladišče orožja v Ul. Gioia, Zato pa bi bilo iluzorno pričakovati, da bi zaradi takih «nedolžnih» listkov videli koga pred sodiščem; če niso prišli predenj niti lastniki 13H za takojšnjo uporabo pripravljenih strojnic.. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE, ladja «Otranto», iz Izmirja s 585 r-i„* » i 1.11 raznega blaga in 22 potniki Dne 24, ..eptembra t l. se | HaJ. ladja »Irma«, iz Sdobbe s v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo 50 ’t peska in 4 potniki ital. JepJ>«oGbi'riPOsok sk- J?imil0C’iilmo‘<»r.'jad' «Folgore», z Reke POROČILI SO SE. ribič .Gio- % 4] [J0.(njki jug. ladla »Bakar«, iz Sdobbe z 80 t peska in 4 pot- niki ital. motor. jad. «Arce». iz vanni Ambrosino in gospodinja Maria Scarrogllero, barist Ri- hard Majevski in gospodinja Vin. CZiJi, Vont' Deska in 4 pot-cenrina Colia uradnik Silvester ^tea,s. f/d. »Enriro 1L», Sama in gospodinja Ljubica Ki- ■ itarlia s 650 7 raznega blaga rac, uradnik Attilio Frizzati in f, “.fV^inikrital laXa «Mare-šivilja Nella Bevilacqua, meha-1 L>'JA..potnilkl ltal' la<3Ji * nik Giaccmo Tutone in gospodinja Pia plemontesi, uradnik1 Flavio Ugo in učiteljica Nivea Maraspin, uradnik Aleksander Žerjal in uradnica Nadja Dolenc, strojnik Giampiero Mangini in uradnica Anna Maria Mllocco, trgovski zastopnik Leo Danieletto In gospodinja Dicce Cantu, agent CP Armando Spaccarellii iri gospodinja Luigia Colavizza, ofirir am vojske James E. Arnst in trgovska pomočnica Tea Forza, trgovec Aurelio De Giorgi in šivilja Pierina Fontanot,, pravnik Miehele dr Sabia In uradnica Giolena Tofnmasini, mornar Paolo Millo in gospodinja Antonia Pilar, agent CP Luciano Buffon in delavka Elena Bresriani, trgovec Miehele Castrigno in prodajalka rož Pavla Sosič, delavec Lino Rossetti in uradnica Auna Maria Rossetti UMRLI SO: 69-letni Arturo Leon), 65-letna Luigia Agresch vd. pllleplch, 1 uro stari Ar-mando Ruzzier, 58-letni Ortčste Vit, 84-letna Amalia Brazzatti vd. Deluca, 88-letna Antonia Gla-dressich vd. Schutzbier, 22-letni Sergio Palmisaro. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Benetk s 7 potniki ital, ladja «Barbara M.», iz Benetk s 4.500 t žita Ital. ladja «Monreale», iz Benetk s 500 t pri Sv. Ivanu, Trg Gioberti 4. ’ raznega blaga in 19 potniki ital. i chiaro« I ODHODI: ptoti Grčiji s 5.356 t raznega blaga in 35 potniki ital ladja «Monrosa», proti Ravenm s 345 t petroleja In 7 potniki ital. ladja «Mantova», proti Fa-nu z 220 t petroleja in i not-miki ital ladja «Barbara», proti Istanbulu s 525 t raznega blaga jug. ladja »Drina«, proti Patra-su s 500 t raznega blaga in 13 potniki ital. ladja »Manuel«, proti Benetkam z 284 t raznega blaga in 62 potniki ital. ladja «Barletta», proti Sdobbi s 4 potniki ital. motor. jad. »Llsetta«. (iLeonMda«, »S, Marco«. «Fratelli N.», »Perazzini« in »Enrlco 11», proti Sdobbi s 5 potniki ital. motor, jad. «A. Romeo«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 20.0, naj nižja 13.1, ob 17. uri 18.4, zračni tlak 1024,9, Stanoviten veter 16 km zahodnik, vlaga 44 odst., dež 0,3 mm, nebo jasno morje razgit>a*no, temperat. morja 20.9. NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2, De Colle, Ul, P. Revoltella 42, Ilepangher, Ul. S. Glusto 1, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, Zanettl - Testa d’Oro, Ul Mazzini 43, Harabaglia v Bar-kovljah in Nicolt v Skednju. NOVOSTI V LJUDSKI KNJIŽNICI 1. Kriftmann Gudmunds-son: «Jutro življenja« -roman v dveh dejanjih. 2. William Saroyan: ((Človeška komedija« - roman. 3. Leonhard Frank: ((Jezusovi apostoli« - roman. 4. Karl May: «Sužnji» -mladinska povest. 5. Niko Kuret: «šaljive zgodbe o Lemberža-nih«. bavni ‘orkestrMff^.«)^ pianistka , Je‘K''guM M karjeva; 21™ ,7 23.1° Razgibani n1111 ’ lan ko noc. ,i ,1 r It 1» * djje; ll£; 11 3n Lahke 13-^šflt§ vsakogar f operna Jku1H'1.; motivi: ^.oO ^«5 ^ ; pji češki plesd . ijiifcerlj (j V«,* mo za Iclav* ^40 n 1, Slavni pevci, pogQv<§).0«,J pevke: 19-®1 19.15 Pestra S 2(i.(»5 Zbor Ajd °ri; ijfm ni je; 20.30^ jl^J Operni dueti ■run o Bu3fn'ke »'('' iyl Jeantlte* Nelson: 22.20 orKest«r’ za flavto m černi ples. o . k 11.00 Za 'AMt Simfonični ko , f, no Bogo, {■!• o? Vš Y simi: ((Pepelb Bla2bJ;t»0^ 18.1M PlesJ'han3 5 ■ valčkov Jotia .) Slušna igra- 327.1 m. I G1 asben a Ul. Cicerone št. 4 priti. Telefon 29243 ADEX IZLETI Izleti v SOSKO DOLINO ter REKO in OPATIJO, ki bi se morali vršiti dne 25. in 26. septembra so preloženi na 2. in 3. oktobra. 9. In 10. oktobra 1954 AJDOVŠČINA VIPAVA HERPELJE - KOZINA MATERIJA OBROVO PODGRAD REKA OPATIJA Vpisovanje do 30. sept. ADRIA EXPRESS SE NAHAJA UL. CICERONE ST. 4 (pritličje) TELEFON 29243 12.00 Igrajo in Si MussorgskL .*igj0 •: pw v. v 120Uo -i« Friderik^ ,^ Hrist£, r l?f pofjt, vir in Stevan Lahka s^rni^V^f s« s: J m 18.00 JeZ\f„eve,z,dfc^r;i Domače nVE" senik«: , 20.00 p!si, lanski Igra Ljubil TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči krit 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 Rossetti. 16.00: »Napad Kibrov«, Tyrone Povver. Ezcelsior. /.apnu zaradi obnove. Penice. 16.00: «Cestn! ropar«, Laurence Olivier, Nazionale. 16.30: «Krinka in srce«, Michael’ VVilding. Fllodraminatico 16.30: ((Babilonski sužnji«, Linda Christian. Arcobaleno, 16.00: »Pogumni princ«, James Maso n, Auditorium. 16.30: ((Zavojevalci Andaluzije«, Anthony Dexter. Astra Rojan. 16.30: »Rommel, puščavski lisjak«, James Mason. Cristallu. 16.00: «Cari južnih morij«, Jean Simmons. Grattacielo. 16:30: «Ne streljaj, poljubi me!», D. Day, H, Keel. Alabarda, 16.00: »Lavinski lju- bimci«, Lana Turner, R. Mont-alban. eno’"p^0ne' pnsTOJ- senozE SS&V - oKt^V v'01 SOLKAN^ 1 to °^y 9. 1» 1“,>evn eno'np. j' STANJ®, .A« /AU h' 'V’ u Vpi enod<>^ KOZlN° y lokev / sKOC|Ji A° l J Vpisova.^,. 17. °K 16. I« 'l (,v0.aN° i.J»?UA ^ t ^P‘S0Van- Ktv-, * z* dvodn« chNI'bH iDR,j0 — s — 25. septembra I 'jjjj V_PREDJ0VQ PREMIERO SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA Razgovor z gledališkim umetnikom Slavkom Janom nJ1^6-30 .V°V0ldr,e ,m Pndru2il .izletu, ki « i?rllc7PTZiH Z režiss^m Sigo Gnh1-. lat'kom Janovi, Z - , r'3elčiiev° in nje. ‘l'krjlVm:’enjSkim dru»om ter ‘n. ^Pografom Jo- Mo°f sZ'ie \ V Mil3e■ Raz' Mtivseni nu 3pada sukal ^Hovih zade1°° CS' boii n ' ^ Sm° bili kličem Z™! povezaln z Prišel v r f ° Jan' kl ■'e hoinja r reznat za pri- 2Weio0))fremiero Johnson — Spovedoval “Volponeia». je loiti j, mnoge zanimivideni SV°llh Bledahških iz- D^i’inaAkdJ ° 'bonski 5k0 ume, Akade,n‘ji za igral- Profesor ITrei " dCl“je kot ni je ... r®JDo. Aa misel sil ta raz °’ bt Ba naPrc- ‘•»•.“■S: “k- >■ «*■ Vaiec 'tinski ° Z™ delu3e v *•’“«>- 'pralec in »TV na«)reJ kot !eri že °3 tud' ^o£ 'cži-0asa je hn°ra3 20 let■ Kckaj vek, ki tUd‘ d‘rektor. Cio- dostnega V1?1 vse9'1 tnla-nravlja 'g., Vahne0a m kot Prisodil TTaa’ bi mu ne Vea kot /■ U lma za sabo že °dtskih Sf‘etn° dSl° na Res ,p ~ . , Spominjdm 36 Zel° mlad' Si študent J6 Sa’ ko 3e bil 'jtrisk, uri, Vlstike na Ijub-prvič nast erzi in je kot tak je takrat ,k Ha °dru. Igral dottne i,, i °rai vključno rnla-Sna J“b,nice- Njegova pri- m°ika neinozt°St’ nekakšna ,,lent in mi j VT0C temperama Ba ° stna zanesenost Celi dve deVat!>ljal,’ da je bil '»»S:™"? "*■ «eiMer Njegov razvoj in -»k„ , njegova najb°tj . ast sta bila izmed ničnih, °JBra^kih "> karmo-°f0£'* Dri „ |SC?n 3,b doslej ... ^ . ---- jut uusiej }°Veku Hekeni gledališkem Erevan"3*00”0 organično kio lien 6 najb°lje izp ** ZT vzpona ol Ni ljn^a,nieta. od mla S<7[. oimca - najbolje izpriču-Ro-niladost■ do režiserju in "So o uo rezi, ^ pr°1es°r}a režije i 'ko lS Akademiji za •0 °ata[ nietnost. Kakor mi /r'z >ijen3esov Romeo v so-kP Vid °Uo življenjsko dru-^°' Ju,UUanou° — Jano-ka^int,. u neizbrisnem kguv HStu medijo “,0r‘- Bila ra narod°P fcla-tiaUa Petinde to obenem pro ja* ,ll>ietnostajSMtletniCe m N s katJ de tsabnjel- iialTtZ'Serja si° *>e^eJ° 'U- ul ca i1S‘ai'lc“ da"c dot- ,ai?!°wa",,n' lova, iškega v ' 0lskal llub,wnski Dra- Hunjesoui trVnt.Slavka Jana n& je dal sob,cl' k' it ra'Po'ano * UI‘ «»• Vida » > £tt f« Celjska drn. fN, 'Vegovega bivanja Šl.z“ ips?ia m mcdi“ C4"0 0‘ise ,9a >:» lž Prsta d °dnesel s se' 'ežiral L , 36 Pru'« Pr« i>s'it o „ ” kakšen vtis je U Blet!“iiscam ansamb<;l '*«-tož‘rat'rSžeSem Priiel 2eio rad rBt* >ni aa dob . --- J1- ctu -4i*. sP°2^ati Ja-a° 3e Preg ?rt0 kot režiserja, (> 'tu m' leti postauit rriedijo «/^der Cankarjevo — 'IU/ UUUU tji, uo5r-i ^ a^sainbloiii Sei, tokr„eelati' V'dini, da '» a°br° Stedl3°-«ii. c*ne zu deto >ecla te«t^ lete"deiafam° kd°r 36 ?o> p lastHE”* .. l, ne . disi, pe, kaj la,,' '- ne a“l> "e, kaj na e8a gledal *1* lastne kise, «LPrVr “i,SEa- Dvorano, 1 Zari’u‘ dob, toriju ali laBo )em tre„a?ambel *el« kut’ ‘ako da U 'ia ra0P°-«ili h ebn«čn0 Z°i.nil1 1Bralci, !ke,tlUStudiraneQaebje Preizku-'aij . Pr°stcra n dela na odr-P°žn9rat'. Treh3er b°do mo~ fantbei^nosii ! 38 ,zredne kot 7, *° *kL d“ "efci «»- » Dr vzdrii, "* WC° inPrd‘meru n-eBa' ^e^kljub %■ * tržaški '3u, . "a zavid- 'zpričuia va- i ‘eča ^:b*‘k, Sost<>Dan - 'It V. • SJ BostoZ°3U' ^ebK pQnJ« d LfuhrU,a Va' il iH 3ani’ Zvin CNu,' k®e°»'adUn^bi3a,li. ®lišče je Mariboru i dališa’ ^jer je i'; 'Mariboru in ^etnV^od '0 tržaško gle- Jo/ ^oCT3en° kot ."»on? kualitetno.,) s ^ P0 » set1 ;tis «• na-1 fla vPrašal. ker ° s“m0 b?: lepši. Tis- »Olj ker s°nio b ‘Počit*8?1 PrišZb3ekt'Ven ' e! na tie(o tim b0ij svežega.,, tako se mi vsaj zdi. V sekakor sem rad sprejel povabilo vašega umetniškega vodstva, upravnika dr. Budala in režiserja Babiča, da pripravim Johnson - Zweigovega <;Volponeja>> za tržašiki oder.* Ben Johnsonova komedija je stara okrog 350 let ,» pravim Janu. ((Gledal sem predstavo v ljubljanski Drami, ki si jo ti režiral, in naredila je name neverjetno močan vtis. Duhovitosti v komediji so še danes žive in udarne. Kaj misliš, da je tej komediji še danes ohranilo njeno moč in vi-rulentnost?» «Najprej bi hotel pojasniti to: Volpone, kakršnega igrajo danes po svetu, je Zweigo-va predelava starega Ben Johnsonovega teksta. V tej predelavi je prodrl Volpone po vsej Evropi in neka angleška igralska skupina je šla gostovat v Ameriko ne z originalni m Ben Johnsonovim, marveč z uVolponejemn v Stefan Ziveigovi predelavi. Tega uVolponeja» srno igrali prvič v Ljubljani v sezoni 1928-29 v režiji prof. Osipa Šesta in nato v moji režiji v sezoni 1950-51. ((Volpone je izrazita družbena slika renesanse,» je nadaljeval Slavko Jan. uVsebina je satirično komična podoba dobe XVII. stoletja in njenih značajev, ki se love za ma- monom zlatom, kot je to prikazal na primer tudi Johnsonov sodobnik Shakespeare v Timonu Atenčanu. Johnson in Stefan Zvoeig sta podala izsek renesančnega življenja na humorističen način, kakor je to morda znal samo še G. B. Shaw. P.ri uVolponeju» nastopajo značilne pojave iz come-die delVar te: lisjak, levan ti* nec, ki je v lastno past priščipnil svoj rep, notarius Vol-tore — krokar, Corbaccio — skobec kot star oderuh, Cor-bino — jastreb — trgovec, kapitan Leone, Colom ba — golobica itd. Dalje Mosca — mušica, prisklednik in služabnik, ki je nekakšen Truffaldi-no ali Arlecchino iz comedie dell’arte.» <(Ben Johnson, Shakespeare-jev sodobnik, je napisal svoje komedijo v petih dejanjih, ki jih je Stefan Ztoeig prelil v tri dejanja odnosno S slik. Spremenil je tudi imena nekaterih oseb in dodal nekaj novih karakterjev, ki so tipični za renesančno c orne-dio dellarte. «Volponeja» je nazval imeblago komedijon, kar v resnici tudi je, Saj biča grabežljivost po denarju, zlatu, ki razdvaja služadnika od gospodarja, ženo od moža itd. To je tipična renesančna komedija, bohotna, polnokrvna, žolčna, duhovita in morda zares «neblagas.ii eZuieig daje napotke igralcem, naj se igra komedija kot comedia delVarte, lahno, urno, prej karikaturistično nego naturalistično. Tempo: allegro con brio.s Dejanje komedije se dogaja v Italiji na prehodu iz XVI v XVII. stoletje, od koder je vznikla renesanca, ki je dala suptu novo podobo in usebino trt ki je povsod, kjer se je pojavila, ustvarila viške evropske umetnosti in kulture. Tu sva z Janom zašla mimo intervjuja v nevezan razgovor o umetnosti. njenih svetovnih viških, Kakor sta bi la antika in re-r.esanca, kakor so bili čudoviti trenutki p dobi Louisa XIV. z Moherom z Goethejem, Schillerjem. VViela ndom. Herderjem itd. Rast ljubljanske Drame in kritika Lep je bil ta razgovor, toda čas, ki Je silil Jana na delo v teatru, je pritiskal in tako sem spet povzel nit intervjuja. «Da se povrnem k najine- r/e sko,TT1 S8m de30i- * skoraj trideset let deluješ v ljubljanski Drami bil «• igralec in režiser v ' niei m celo njen direktor Kako gaCUt‘s, TaZVV teg" °^d"j°-aa slovenskega gledališča odkar si topil „anj ; £ sti po letu 1949?» ((Ljubljanska Drama je pred osvoboditvijo v svojem tridesetletnem obstoju ustva-rila visoko kvaliteten umetniški ansambel, dala je kaj izrednih umetniških o-sebnosti, nekaj vrhunskih kreacij. Toda šele po ,etu 1945 je dobila Drama kot ce-ota - tu mislim pran tako n«, kostnntranje m inscena-cijb - tisto umetniško stop-njo. ki omogoča dajati umet-fško kar najbolj zaokrože-"e predstave, ki so zlite iz enega kova ne sam 0 kar vJ 'Bratskih kreacij, mor. Peč tudi kostimov, scene in tehničnih storitev. Zlasti ’ ko-sttmiranje in inscenacija sta dosegla po osvoboditvi ev ropsko raven. Prav zako se m< zdi tem bolj žalostno da je v tem pogledu odpovedala n asa kritika. N„ prirncT študent, ki bo prišel na X kademijo za igralsko umet "ost j„ bo študiral to dobo. ° 12 kritik in recenzij do- bil v veliki meri izkrivljeno podobo o storitvah naše Drame. Saj se je v teh še ne desetih letih poizkusilo na živem telesu našega teatra kakih trideset kritikov, po večini mladih, neizkušenih m nerazgledanih ljudi, ki so si na storitvah našega gledališča brusili svoje prve ostroge, ne da bi poznali bistvenih elementov gledališke u-metnosti in ne da bi imeli izkušnje, ki bi jim omogočile kakršno koli komparacijo s storitvami drugih, recimo, evropskih odrov. Vsak od teh kritikov je terjal od slovenskega teatra nekaj drugega: nekomu je bilo preveč klasike, drugemu preveč modernega repertoarja, tretjemu se je zdel stil uprizarjanja preveč, drugemu premalo realističen itd. Saj ne rečem, da so bile vse predstave enako zaokrožene in prvovrstne, Toda neodgovorno je bilo, da so se mladi in neizkušeni kritiki «vadili» na predstavah, ki jim je bila pozneje v meddržavnem merilu priznana njihova umetniška zlitost za zaokroženost in za katere vem, da bi prejele zasluženo priznanje, če bi se prikazale na katerem koli evropskem odru.n «Spominjam sen, sem pripomnil, «da sem b ral v vašem gledališkem listu skupno izjavo umetniškega vodstva gledališča proti takemu neodgovornemu pisanju nekaterih kritikov. To se mi je zdelo simptomatično za razmerje med gledališčem in kritiko, ki bi se vendarle moralo nekje dopolnjevati.» «Seveda. Toda takega dopolnjevanja ni bilo. Ti mladi, vse »preučeni« kritiki niso pokazali nobenega spoštovanja do storitev gledališča kot celote. Prav zato se je čutilo umetniško vodstvo gledališča dolžno, da zavrne tako neodgovorno pisanje pred javnostjo. Pa pustiva te nelepe spomine. Ljubljanska Drama je dokazala z določenimi stilnimi prijemi, na primer z Gavellovo režijo eKralja Learam, da stremi k zmerom večji zaokroženosti in norim možnostim interpretacije...» «.. In da pri tem ne pozabiva Tvoje režiserske in u-metniško stilne interpretacije Cankarjevih «Hlapcev» in njegovega «Pohujšanja», sem mu vpadel v besedo. ((Mene izpusti,« je dejal Jan. «T oda v marsikaterem pogledu je ljubljanska Drama prednjačila tudi drugim jugoslovanskim teatrom z u-vedbo najmodernejše gledališke literature, na primer z uprizoritvijo Arthurja Millerja drame eVsi moji sinovi* ali Kaninoue eCez noč rojena«. Lahko bi o tem še neli-ko govoril. So notranje geste v razvoju teatra, ki jih javnost morda niti ne opazi. ki pa vendarle pomenijo nove vzpon--, nove pridobitve...» Vloga Akademije za igralsko umetnost «Rad bi te up ruša!«, sem dejal Janu, «nekaj o Akademiji za igralsko umetnost, o Tvojem delu v njej, o njenih uspehih, o naraščanju itd. Spominjam se namreč, da je bilo ob njeni ustanovitvi precej skeptikov glede njenega raison det re, češ, Slo-venci smo majhen narod m naše možnosti zaposlitve mladih absolnentou so vse preskromne, da bi mogli leto za letom pošiljati v svet nove igralce, režiserje, dramaturge itd. Po drugi plati so spet nekateri menili, češ, Akademija bo resda dala mladim ljudem veliko teoretičnega znanja, toda umetnost, talent je nekaj drugega, kot kaže izkušnja, saj je večina naših strarejših odrskih umetnikov zrasla iz prakse, ne iz teorije.« Slavko Jan: «Akaaemija za igralsko umetnost v Ljubljani je v teku svojega še ne desetletnega razvoja pokazala absolutno upravičenost do obstoja. Do danes je izšla iz vrst Akademije že cela vrsta nadarjenih in uspešnih igralcev, .režiserjev, dramaturgov in celo vodij gledališča. Po osvoboditvi je bilo ustanovljenih poleg ljubljanske in mariborske Drame in poleg tržaškega gledališča v Sloveniji še več drugih gledališč, mislim tu na Dramo v Kranju in v Celju, dalje na pol-poklicna gledališča na Jese nicah in v Ptuju, in kajpada na poklicni gledališči v Postojni in Kopru, ki sta se zdaj združili v eno. Naši ab solnenti so na pr. Lojze Filipič, umetniški vodja Drame v Celju, Herbert Gruen m Radojevič, režiserja pri Ga-velli v Zagrebu, danez Žmavc, umetniški uodja Prešernovega gledališča v Kranju; Andrej Hieng, režiser v Kranju in Celju, ki bo letos nastopil kot gost — režiser tudi v ljubljanski Drami. Djurdji-ca Flerč, režiser v Postojni; Balbina Baranovič je bila nekaj časa direktor gledališča , v Kranju, zdaj režira v Ce- lju; v ljubljanski Drami sta režiserja Molka in Jamnik ter asistent režiser Kislinger, pri radiu Ljubljana Mirč Kragelj, Med igralci naj omenim Miho Baloha in Staneta Starešiniča v vašem gledališču, v Ljubljani jih imamo celo vrsto, kot so Rozman, Boris Kralj, Kurent, .Souček, Homar, Duška Počkajeva, Poto- (Nadaljevanje na 4. strani) Iz odpadkov b smeti rodovitno zemljo Bernard Haldane, profesor gubo zaradi vodne ali vetrne Timava pri Stivanu (Foto Magajna) na Wagnerjevem kolegiju v New Torku, je nedavno prikazal metodo, po kateri se z bakterijam; spreminjajo’ mestni odpadki v kompost. Metodo je izumil Georg Earp-Thomas in jo že uspešno uporabljajo v Sydneyu v Avstraliji, v East Lansingu v Severni A-menki in v raznih drugih mestih. Tako bodo razna mesta smeti uporabljala za napravo rodovitne zemlje k; bo nadomestila zemljo, ki gre v iz- Pred prvo j ugoslovansko razstavo brezalkoholnih pijač v Ljubljani itvale v'ivrluti uheijn hldvotih It s h ih 112(1 en! ti infttitncll * IhniG l pe%hpt>litii'ii 211 ilviij idutienl^liGijn .'jfitttiluViln pbG&iuulbtua j ^______________ Zelo zanimiva je ugotovitev, da v zadnjih desetletjih potrošnja alkoholnih pijač v vseh naprednih državan precej pada. Samo v Švici se je v zadnjih 50 letih potrošnja vina na osebo na leto zmanjšala od povprečnih 80 na 35 litrov, istočasno pa je narasla potrošnja sadnih sokov od 3 na 21 litrov. Tudi v Ameriki danes predelajo v vino le še tretjino grozdja. Te številke so za razne države sicer zelo različne, vendar pa zgovorno prepričujejo, da je prede-Java grozdja in sadja izključno v alkoholne pijače ena najstarejših ter najbolj konservativnih načinov shranjevanja sadja. Dandanes se iz dneva v dan vse bolj u-veljavlja proizvodnja brezalkoholnih pijač, raznih sirupov in mezg, a to na način, ki končnemu proizvodu ohrani vse sestavine, hranilne in zdravilne lastnosti kakršne ima sveži plod. Nova Jugoslavija, kakor uživa svetovni sloves po svojih izbranih m specialnih kvalitetah vina, tudi v tem ne zaostaja. Borba proti alkoholizmu (t. j. v prekomernem rn kroničnem uži- vanju alkohola) sicer ne prehaja v drugo skrajnost, kjer bi sleherno alkoholno pijačo hoteli zamenjati z običajno vodo, , temveč se odraža prav v prizadevanju, da se razvije posebne vrste industrija, k- bi prebivalstvu nudila prijetnejše pijače ter še celo vrsto novih sadnih in mlečnih proizvodov, ki bodo sami po sebi odvračali ljudi od alkoholizma. 2e samo dejstvo, da bi se z izdatki, ki jih imamo danes v zvezi s proizvodnjo, distribucijo in potrošnjo alkoholnih pijač, življenjski standard delovnega človeka povečal za 11 odst., z upoštevanjem izdatkov za zdravljenje posledic alkoholizma pa celo za 15 odst., jasno dokazuje, da so t: pogledi ne le humani, temveč tudi občutna materialna pridobitev za neposredni dvig človeka. To pa ni v zvezi le z dvigom njegovega materialnega okolja, temveč tudi s krepitvijo njegovih fizičnih in psihičnih lastnosti, skratka z njegovo telesno in duševnorkon-dicijo, ki bo svojemu narodu ohranila svež in zdrav rod. Razvoj živilske industri- je ter prav te vrste predelovalnih kapacitet, že danes v marsičem vpliva na življenje in prehrano delovnih ljudi Jugoslavije. Sadni sokovi ter razne o-svežujoče pijače postajajo v Jugoslaviji vsakodnevna potreba ljudi, ki so zaposleni v črni metalurgiji, kemični industriji, rudnikih in v pisarnah. Sicer je pa Jugoslavija ena od dežel, kjer uspevajo vse vrste sadja, ki pa so v precejšnji meri še neizkoriščene. Razvoj sadne industrije bo izredno pospešil razvoj sadjarstva, saj je surovinska baza skoroda nepregledna ter zato nudi nove perspektive v povečanju nacionalnega dohodka sleherne ljudske republike. Ze danes, ko je vse to šele v povoju, danes, ko so se na trgu pojavili prvi kvalitetni sadni sokovi, želeji in kompoti ter si našli kupce daleč v zamejstvu, je opažati, da se izredno naglo razvija ne le proizvodnja plemenitega sadja, temveč tudi proizvodnja jagodičevja, plemenitih malin, črnega ribeza, rdečih jagod itd. Samo Slovenija danes proizvaja v svojih velikih tvornicah celo vrsto sadnih sokov, sirupov in mezg, ki so jih inozemski strokovnjaki po točni analizi vsebujočih hranilnih in zdravilnih sestavin, ocenili kot najboljše tovrstne proizvode. Nadvse hvale vredna pa je letošnja iniciativa Trgovinske zbornice v Ljubljani, da se organizira posebna razstava brezalkoholnih pijač, sadnih in mlečnih proizvodov v Ljubljani. Na to pobudo se je odzvala cela vrsta institucij. Konstituiran je bil poseben pripravljalni odbor, kateremu načeluje predsednik Komisije za borbo proti alkoholizmu pri centralnem odbora Rdečega križa Jugoslavije dr. Jože Potrč. Razstava, ki jo bo priredil ta odbor ob sodelovanju vse tovrstne industrije v Jugoslaviji, bo odprta od 2—11. oktobra t.l, in sicer v prostorih Doma Jugoslovanske ljudske armade v Ljubljani. Razstava bo razdeljena v tri dele. Medtem, ko bo prvi del zajemal proizvodnja brezalkoholnih pijač, bo drugi del obsegal mleko ;n mlečne proizvode, tretji pa moderno sodobno kuhinjo, katero bo uredil Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Na razstavi bodo sodelovala malone vsa domača podjetja sadne industrije, razen tega pa tudi številna inozemska podjetja, ki se bavijo s proizvodnjo najmodernejših aparatov za predelavo sadja. Od slovenskih podjetij bodo razstavljeni tudi proizvodi industrije stekla, predvsem embalažno in servisno gostinsko steklo. Namen razstave je, da pokaže današnjo proizvodnjo brezalkoholnih pijač, sadnih sokov, mezg, mleka in mlečnih proizvodov v Jugoslaviji, da jih široko popularizira ter z njimi neposredno zainteresira gostinsko in turistično mrežo, cd katere bo v glavnem odvisno, kako se bodo ti proizvodi v bodoče plasirali ter s tem zagotovili razvoj te vrste predelovalne industrije. Razstava bo vsekakor zanimiva tako za domače kakor tudi za inozemske interesente, obenem pa bo dala trdne smernice za daljnji razvoj sadne industrije in mlekarstva v Jugoslaviji. mm erozije. Načelo napravljanja komposta in s tem plodne zemlje iz smeti in odpadkoč s pomočjo bakterij ni novo. Novo je pa To,;-da po omenjenem izumu ne uporabljajo več ročnega dela. amjgak posebne stroje. Smeti pridejo v stroje, ki jih zapuščajo kot kompost. S temi stroj: lahko spremenijo mesta enega od svojih največjih problemov v koristno industrijo, katere izdelki bodo velikega pomena za vrtnarje in kmetovalce. Odpadki pridejo najprej v gornje kotle, kjer jim dodajo bakterije, nakar jih mešajo in jim dovajajo zraka. Zaradi težnosti odtekajo nato smeti v nižje kotle, kjer se ob višji temperaturi bakterije hitro množijo in opravljajo svoje prebavljalno delo. Ko pridejo končno smeti v najnižje ležeče kotle, doseže temperatura 71.1 stopinj Celzija, kar zadošča za uničenje bakterij, ki povzročajo bolezni. Glinasti končni izdelek, ki ima duh kot bogata črna zemlja po dežju, prihaja nato iz tankov. Odpadki, ki jih uporabljajo pri tem procesu, so lahko do 70 odst. vlažni, iz strojev prihajajo z vlago od 15 do 25 odstotkov. Stroške za izdelovanje rodovitne zemlje ali komposta iz odpadkov cenijo na 2 dolarja za tono, v čemer je vračunana tudi desetletna amortizacija vse opreme. V New Torku so preračunali, da bi se ti stroški znižali na 1,5 dolarja za tono, če bi mesto New York vse mestne smfeti in odpadke phedelalo na ta način, To bi pomenilo letni prihranek 5 milijonov dolarjev. Tudi vsa oprema za bakterijsko predelovanje smeti v kompost stane za polovico manj kot stroji za njihovo požiganje ali vpe-peljevanje Mesta običajno sežigajo svoje odpadke ali jih pa odlagajo v morje ali na neuporabljeno zemljo. Z opisanim načinom pa bodo lahko ceneje in koristneje uporabfla te smeti. OKOLI 600 RAZNIH IZDELKOV IZ POLIVINILA V predmestju Splita so začeli graditi nove prostore tovarne »Jugoplastika«. v kateri bodo izdelovali okoli 600 raznih izdelkov iz polivinila za široko potrošnjo in industrijo. . -v* i / ■m..... Pravijo, da je Portland eno najlepših, najbolj očarljivih in domačih mest v ZDA Z 0BISHA LABURISTIČNE DELEGACIJE AIA KITAJSHM PEliiSI! IS FORHOZA Najprej so elementa Attlee-ja napadli iz Amerike, češ da ni morebiti drugega kot »komunistični eksponent«, ker bi sicer ne bil obiskal Kitajske. Kmalu pa je prišel napad tudi iz Moskve, in sicer, ko je «Pravda» proglasila »komunističnega eksponenta« za »advokata ameriških intereSov«. Ne glede na to je voditelj britanskih laburistov objavil v časopisju »Star« vrsto zanimivih člankov o svojem obisku v Kitajski, kar je storil na dokaj objektiven in nepristranski način. SE2 VEDNO NAGOBČNIK ZA SOVJETSKE UMETNIKE Nobena tajnost ni, da je bila v Moskvi v Stalinovih časih zaposlena cela vojska pismoukov, ki so neprestano pregledovali in vedno na novo izdajali enciklopedije, zgodovinske knjige in razne priročnike. Ce so likvidirali kakega starega revolucionarja, so morali ti pismouki napraviti «čistko» v knjigah, v katerih je blestelo njegovo ime in na mesto prejšnjega naštevanja zaslug dotičnika postaviti seznam domnevnih ve-leizdajniških zločinov, katerih so nenadoma začeli dolžiti v nemilost padlega veljaka. Zdaj je Stalin že nekaj časa pod zemljo, vendar se zdi, da je ta sistem še vedno v veljavi. Konec leta 1953, kmalu po aretaciji in usmrtitvi Berije, načelnika sovjetske tajne policije in enega od »treh velikih« Kremlja, je založništvo »Velike sovjetske enciklopedije« pozvalo vse naročnike, naj iztrgajo vrsto strani pod črko «B» in jih zamenjajo z enakim številom ((pregledanih« strani, katere je istočasno poslalo. Ni težko uganiti, kaj je zadevala ta zamenjava. Vse to je splošno znano. Manj znano je pa, da morajo tudi sovjetski romanopisci, pesniki in dramaturgi cesto spremeniti ali na novo spisati svoja dela in jih tako prilagoditi spremembam partijske «linije». Ce je pisec mrtev, poskrbi za to delo ljubeznivo kak funcionar. Zelo poučna je v tem pogledu primerjalna študija, ki jo je spisal pod naslovom »Retroaktivna resnica« Mauri-ce Friedberg, profesor kolumbijske univerze. Odkritja te knjige spominjajo na določene prizore George Or-wellovega «Leta 1884». Kdor je čita! to prestrašljivo fantazijo umišljene ' družbe bodočnosti, ki jo Orvvell imenuje INGSOC, se bo spomnil, da je junak romana Winston Smith uradnik ogromnega ministrstva resnice, ki vrši cenzuro nad vsako tiskano ali v javnosti govorjeno besedo. Smith je bil zaposlen v u-radu, ki je moral vedno znova spisovati stare kolekcije časnikov. Zaradi neprestanih sprememb zunanje politike INGSOC. ki se jim to ne sme poznati, ali zaradi objavljanja novih del o vojaških zadevah likvidacije kakega strankinega veljaka, ki je postal s tem «ex-oseh-nost«. ali zaradi potrebne izločitve vseh nasprotij med prejšnjimi in sedanjim- izjavami velikega brata, diktatorja INGSOC, je treba vse v arhivu ministrstva zbrane časopise in revije stalno popravljati in na novo tiskati, tako da točno ustrezajo najnovejšim smernicam partije. Takoj po končanem novem natisu je Winston Smith moral vreči stare listine v določeno špranjo, v ((luknjo spomina«, kjer je črpalka potegnila papir v peč, v kateri je zgorel. Od tega trenuka te listine niso za Smitha in za vse drugo prebivalstvo INGSOC nič več obstajale in bilo je tako kot da jih sploh nikdar ni bilo. Vsa preteklost je z njimi izginila v tisti peči. Tako opisuje stvari Orvvello-va fantazija; v zadnjih letih Stalinovega vladanja je pa ta fantazija v Sovjetski zvezi že skoraj postala resnica. Desetine romanov, dram, poezij ki jih je v preteklosti našla cenzura v skladu z zahtevami stranke, so morali spremeniti. Pisce so prisilili, da so iz svo- jih del odstranili imena likvidiranih komunističnih poglavarjev in namesto tega vnesli lirične pesnitve v proslavo Stalina. Zadnje izdanje ((Popolnih pesnitev« Majakovske-ga, sovjetskega pesnika, ki je pred 20 letj napravil samomor, dejansko nikakor ni popolno: od pesnikov jih nekaj manjka. Se bolj zanimive so spremembe celotne koncepcije dobro znanih literarnih del; tako so zamenjali vsako proslavljanje ruskih stvari s proslavljanjem proletarskega in-ternacionalizma. Prof. Friedberg navaja več primerov, tako na primer slavni roman ((Tihi Don«, ki ga je spisal Sjolohov, opisuje tudi srečanje kozaka z razoroženim nemškim vojakom v prvi svetovni vojni. Kozak noče streljati na Nemca v znak solidarnosti delavcev. Danes bi se kremeljski možje zgrozili že pri sami misli na sovjetskega vojaka, ki bi se bratil s sovražnim vojakom, pa naj bo ta tudi delavec. V izdaji Sjolohovega romana iz leta 1848 je seveda ta odlomek izpuščen. Članki so vzbudili veliko zanimanje. Zaradi tehtnosti nekaterih ugotovitev — upoštevat; je treba, da prihajajo iz ust zelo upoštevanega državnika, ki se bo prejkone po prihodnjih volitvah v Angliji znova znašel na državnem krmilu — objavljamo s tem nekatere najzanimivejše odlomke iz članka, objavljenega pod naslovom »Formoza« v «Sta-ru» dne 9. t.m. «Bili smo zelo ljubeznivo pogoščeni v Moskvi, nič manj v Sverdlovsku, Novosibirsku in Irkutsku, se pravi povsod, kjer smo se ustavili na naši poti v Kitajsko. Pogled na Sibirijo iz letala, nam je razkril večjo pestrost, kakor sem jo bil pričakoval. Potem ko smo preleteli nekatere povsem divje predele in gole puščave, smo nazadnje prišli v Mongolijo. Ko smo se približali. Pekingu. .smo ugledali vso lepoto tega prepovedanega mesta. Ko smo pristali, se nam je približalo šest krasnih otrok, ki so vsakemu od, nas podarili' šopek cvetja. Zatem so nam predstavili kakih trideset u-glednih ljudi, ki smo se z njimi rokovali. Med temi sta bila tudi lord in lady Lindsay (ona je Kitajka), ki sta prišla iz Avstralije, da bi nam bila v pomoč kot tolmača in poznavalca nove Kitajske. Tu je bil takisto Humphrey Trevellyan, britanski odpravnik poslov. Vozili smo se med polji, skozi predmestja, zatem po neki zelo ozki ulici z visokimi zidovi, nakar smo prišli na glavno ulico mesta. To je lepa široka ulica, polna prometa, začenši od avtomobilov z najmočnejšimi motorji in kamionov vseh vrst, pa vse do navadnih vozov, toda največ je videti biciclov. Toliko jih nisem videl ne v New Delhiju, ne v Kopenhagenu. Tudi mnogo tovornih triciklov sem opazil. Stare rikše, ki jih je nekoč vlekel človek .vlečejo danes s triciklom. Stanovali smo v velikem hotelu na glavni ulici. P.o kosi- lu in kopanju, smo odšli na zakusko, ki jo je priredil predsednik vlade Cuenlaj v veliki svetlo obarvani dvorani. Kot sem že imel priliko čuti od mnogih, je predsednik vlade zelo ljubezniv in privlačen človek. Dasi dobro obvlada angleščino, smo se vendar pogovarjali s pomočjo tolmača. Predstavljen sem bil velikemu številu ljudi, vključno predstavnikom diplomatskega zbora, članom vlade, sindikalnim funkcionarjem in univerzitetnim dostojanstvenikom. Sledeče jutro smo se pomenili glede našega programa. Predvideno je bilo, da bomo obiskali Mandžurijo in severovzhodno Kitajsko, zatem, da se bomo vrnili nazaj v Peking ter odšli proti jugu, kjer bi se ustavili v Kantonu in Hong Kongu. Naši kitajski prijatelji so bili vei čas nadvse gostoljubni in so nam šli na roko v vsakem pogledu. Popoldne smo se sestali s predsednikom vlade in nekaterimi njegovimi kolegi. Sestanek je bil povsem neuraden in sleherni se je mogel z drugim povsem neovirano pogovoriti' kot s prijateljem. Želeli smo. da bi se nam pojasnile nekatere stvari iz nove ustave, posebno kar zadeva položaj državljanov nasproti vladi in zakonu. Diskutiral: sme tudi o For-mozi. Ni dolgo tega, ko je predsednik vlade podal svojo izjavo o tem vprašanju in povsem jasno pojasnil kitajsko stališče, namreč, da je Formoza integralni del Kitajske, da nimajo torej ZDA nobene pravice ji tega izpodbijati. Moram reči, da jih glede tega povsem razumem. Postavil sem vprašanje, ali bi Kitajska bila pripravljena sprejeti tiste Kitajce, ki danes pod pirajo Cangkajška. Dobil sem vtis. da bi se z njimi blago ravnalo. Kot sem že večkrat jasno povedal, smatram, da je rešitev vprašanja Formoze bistvenega značaja za vzpostavitev miru na Daljnem vzhodu. TRST, sobota 25. septembra 1954 vri;he Vremenska napoved za danes: Lepo vreme z delno oblačnostjo.. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 20 stopinj; najnižja pa 13.1 stopinje. PRIMOR DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 21.00:------------------ „ . ^ Igra pianistka Jelka Suhodolnik-Zalokarjeva.^ ^ 20.05: Zbor Slovenske filharmonije. Trst I.. • ^ Rosini: icPepelka«, opera v 2 dej. Slovenija, zikovni pogovori. 18.45: Vedre melodije. aggpp. •■tijii » j v 4 M k *,i ;-hb.. Jul ■:::}*nns«ns f -J ijlimiipiii-ip, [211 ŠAHOVSKA OLIHPIADA V AMSTERDAMU FLRJ spet 1 za srebrna (andidat medalja Z zmago nad Argentino fe Jugoslavija ponovno na 2. mestu - Se dve Roli do Ronca V IX. kolu šahovske olim-piade so bili sledeči rezultati: Jugoslavija - Argentina 2:1 (1). Pirc in Bolbochan sta remizirala v 20. potezi. Pirc je kot beli igral svoj sistem ter zgradil stabilno pozicijo v sredini in na obeh krilih. Kmalu potem je odklonil ponujeni remi, vendar je Bolbochan v nadaljevanju igral zelo precizno ter odbijal vse Pirčeve grožnje, tako da druge ponudbe beli ni več zavrnil, marveč sprejel remi. Panno in Gligorič sta se prav tako v 37. potezi zedinila za remi. Gligorič je kot črni zelo hitro utrdil svoj položaj in zaostril igro. Po njegovem je stal nekoliko bolje, vendar se je Panno zelo dobro branil in se pokazal kot enakovreden nasprotnik, tako da se je moral Gligorič zadovoljiti z remijem. Partija med Fudererjem in Guimardom je bila prekinjena. Igrala sta francosko partijo. Fuderer je že od začetka dobil nekaj prednosti, toda prav tako precizno je igral tudi Gui-mard. Partija je bila prekinjena v poziciji za remi, vendar pa je precej zapletena. Rosetto je moral Matanoviču dati celo točko. V Pirčevi o-brambi je Matanovič že v začetku zagrešil napako, tako da se je moral kar takoj začeti braniti. Rosetto je izvedel zelo lepo kombinacijo, tako da bi bil lahko v treh potezah dosegel mat. Toda pri tem je preskočil vrstni red potez in ni izkoristil razpoložljivih možnosti. nakar se je Matanovič otresel vseh ter groženj in z napredovanjem svojih prostih kmetov prisilil Rosetta, da je v 41. potezi predal partijo. Ostali rezultati: Zahodna Nemčija - Sovjetska zveza 0.5:2.5 (1), prekinjena je bila partija med Unzi-ckerjem in Botvinikom, v dobljeni poziciji za Nemca. CSR - Island 0.5:0.5 (3); Ho- 1TAL1JANSKO HOKEJSKO PRVENSTVO Triestina zopet prvak landska - Bolgarija 1:0 (3); Švedska - Madžarska 1:0 (3); Anglija - Izrael 0:0 (4). Po prekinitvi so se partije nadaljevale in doseženi so bili rezultati: Jugoslavija-Argentina 2.5:1.5. Partija Fuderer - Guimard se je končala remi, ki sta ga igralca sklenila v 57. potezi. Do tega sklepa sta prišla po trikrat ponovljeni enaki poziciji v igri. Zahodna Nemčija • Sovjetska zveza 1:3. Unzicker remiziral z Botvinikom. Čeprav je imel kmeta več in boljšo končnico, se je moral kljuS boljši poziciji ob prekinitvi zadovoljiti samo s pol točke. CSR - Island 2:1 (1). V tem dvoboju še nista doigrala Zita-Johanson. Holandska-Bolgarija 2:1 (1>-Partija Donner - Najkirh je bila ponovno prekinjena v nejasni poziciji. Švedska - Madžarska 2:1 (1). Za zadnjo točko morala še do-igrati Lundin in Kluger, toda slednji ima kmeta več. Anglija - Izrael 3.5:0.5. Stanje točk v glavni zaključni skupini je po IX. kolu takole: Sovjetska zveza 28; Jugoslavija 22; Argentina 21.5; CSR 20.5 (1); Zahodna Nemčija Tekme adniega kolaae motela prinesti aikake bistoeae odločilve| j«, jV3i Z- z Monzo. Za Ferroviario je bil | earija 12.5 (1); Anglija 12.5; Hokejska tekma med Trie-stino in Brescio v soboto zvečer že ne bo več imela nika-kega vpliva na končno lestvico. Triestina si je že priborila prvenstvo, ki ga je lani na korist Monze izgubila, in Brescii tudi nič ne koristi, če dobi še kako tqčko ali ne — zadnje mesto ji je prav tako že zagotovljeno. Triestina je že predzadnjo soboto preskočila eno največjih ovir na poti k ponovni osvojitvi prvega mesta, ko je na domačem igrišču premagala glavnega nasprotnika Monzo Od tekem zadnje sobote je bilo pravzaprav vse odvisno. Triestina je gostovala v Milanu pri Pirelliju, Monza pa v Novari. Po stanju na lestvici sodeč je imela Triestina težje delo, vendar pa je treba upoštevati, da se je Novara popravila po začetni slabi formi in je bil torej posel Monze vendar težji. Končalo se je tako, da sta obe gostujoči moštvi izgubili, s čimer je bila ohranjena razlika treh točk med Triestino in Monzo pred samim zadnjim kolom. Triestina je torej nedosegljiva, pa naj Monza še tako premaga Amatorje iz Modene. Slabo pa se je končalo za tretji tržaški klub Ferroviario ki je komaj letos prišel v seri jo A. Dolgo časa je bil v zgornji polovici lestvice, sedaj je pa na predzadnjem mestu, katerega se ne bo rešil. Četudi bi v soboto doma premagal Pirellija, je kaj malo verjetno da ne bi tudi Novara doma premagala Edero, s čimer se bo oddaljila od tržaških železničarjev in prehitela še Edero. ki je pa Ferroviario že ne more več dohiteti. Toliko vsaj ji jc koristil neodločen rezultat v soboto v tekmi z. železničarji. Brez skrbi so tudi Amatori iz Modene ne glede na rezultat pač usoden poraz predzadnje sobote, ko je doma izgubil z Novaro; sicer ni bila to prva doma izgubljena tekma. Sobotni rezultati: Pirelli - Triestina 4-2 Novara Monza 7-4 Amatori - Brescia 7-2 Edera • Ferroviario 5-5 Lestvica: Triestina 13 10 0 3 66 31 20 Monza 13 8 1 4 80 84 17 Pirelli 13 6 2 5 55 53 14 Amatori 13 7 0 .6 55 57 14 Edera 13 4 5 4 68 70 13 Novara 13 6 0 7 68 66 12 Ferroviario 13 4 2 7 52 55 10 Brescia 13 0 4 9 29 77 4 V soboto nastopijo : Novara - Edera; Triestina Brescia; Ferroviario - Pirelli; Monza - Amatori Modena. TAKO MISLIMO MI: Švedska 11.5 (1) in Island 9(1). ' *' l ' ' dvivN mm ^ M m < m PO IZJAVAH MINISTRA ROMITE 10 milijonov lir za gradnjo ljudskih hiš v Urinimi Minister Romita je odgovoril na pojasnilo poslanca Cec-cherinija, ki je ministra naprosil, naj posreduje, da bi bila vsota 120 milijonov lir za gradnjo ljudskih hiš v goriški pokrajini, čimprej dana na razpolago, da bi jo odgovorni organi lahko kmalu uporabili. Romita je odgovoril, da stvar dobro napreduje in da je pred kratkim določil kot minister za javna dela še vsoto 10 milijonov lir posebej za gradnjo ljudskih hiš v Krminu. Pričetek pouka na srednjih šolah Na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici se novo šolsko leto 1954-55 začne 1. oktobra, pouk pa na nižji srednji šoli in na strokovni šoli v ponedeljek 4. oktobra: na gimnaziji - liceju in na učiteljišču v ponedeljek 11. oktobra; vsakokrat s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Pred mašo se dijaki zberejo ob 8.30 v svojih učilnicah, kjer jim bodo razredniki povedali nekaj uvodnih besed in šolski urnik. Atalanta - Torino 1 Bologna - Catania 1 Fiorentina • Novara 1 Inter - Spal 1 Juventus - Lazio 1 Napoli - Udinese 1 Roma - Genoa 1 Satnpdoria • Milan X 1 2 Triestina - Pro Patria 1 Legnano - Verona 1 X Messina - Monza 1 Modena - Arstaranto 1 X i Padova - Pavia 1 X Brescia - Parma 1 Treviso - Como 1 X crvena zvezda tiirtus 60-.52 BEOGRAD, 24. — Košarkarsko moštvo beograjske Crve-ne zvezde Je včeraj zvečer premagalo Virtus iz Bologne s 60:52 (32:30). Kolesarska dirka po Evropi SAARBRUECKEN. 24. - Četrta etapa kolesarske dirke po Evropi je vodila iz Re-micha v Saarbruecken in je merila 69 km. Etapa bi pravzaprav morala biti dolga 103 km in voditi iz Luksemburga v Saarbruecken, vendar so prvo polovico opustili in štart je bil šele v Remichu na lu-ksemburško-posarski meji. E-tapa je bila na kronometer za moštva, zmagalo pa je belgijsko moštvo s pičlimi 7 sekundami naskoka pred Italijo in 14 sekundami pred Francijo. VRSTNI RED NA CILJU ČETRTE ETAPE: 1. Peugeot (Belg.) (Close, Couvreur, Jochums) 5.30 57 ; 2. Arbos (It.) (Pezzi. Volpi, Giannescki) 5.31’24”; 3. La Peric (Fr.) (Lerda, Siguenza, Bul-tel) 5.31’39”; 4. Bretagne (Ne-dellec, Robič. Marrec) 5.37’31”; 5. Hercules (Angl.) (Bedwell, Robinson, Krebs) 5.38’12”; 6. Svica( Metzger, Schellemberg, Kuber) 5.40’30”; 7. Arliguie (Fr.) (Perly, Reisser, Bois) 5.46'30"; 8. Mešano moštvo (Verdini, Pasotti, Para) 5.59*24”; 9. Route de France (Rocca, Cattalorba. Lebigault) 6.05’15”. SPLOSNA OCENA PO 4. ETAPI : 1. Couvreur (Belg.) 21.11'H”; 2. Gianneschi (It.) 21.11*20”; 3. Close (Belg.) 21.12'31”; 4. Volpi (It.) 21.13’40"; 5. Cerami (It.) 21.14’08”; 6. Van Dormael (Belg.) 21.18*08”; 7. Bultel (Fr.) 21.18*26”; 8. Pezzi (It.) 21*18*41”; 9. Nedellec (Fr.) 21.19*04”; 10. Mel (Fr.) 21.19*05; 11. Diot (Fr.) 21.19’39”; 12. Sorgeloos (Belg.) 21.20TO”. Kmetijski konzorcij bo dal na razpolago sušilnice za koruzo Pokrajinski kmetijski konzorcij v Gorici je zaradi skrbi pridelovalcev koruze smatral upravičene njihove zahteve, da se brani sedanja cena, in je soglasno z ostalimi kmetijskimi organizacijami pokrajine sklenil pridelek pobrati, posušiti in ga prodati na račun proizvajalcev. S tem namenom je Konzorcij sklenil ponovno uporabljati sušilnice za koruzo v Krminu in Ro-mansu, da bi lahko čimprej pobral pridelek in ga posušil. Poleg tega voditelji Konzorcije proučujejo možnosti, da bi dali sušilnice neposredno v uporabo kmetom, da bi se pridelek ohranil. no težavno v današnjih dneh in brezposelna mladina je primorana iskati zaslužek, tudi če ji stalno preti nevarnost. Vendar pa je veliko število nesreč takega značaja tudi zaradi malomarnosti staršev, ki puščajo majhne otroke brez nadzorstva in jih ne pravočasno opozorijo na nevarnosti, ki jim pretijo pri igranju s starim orožjem. Tako sta naletela v četrtek na ročno bombo v bližini doma v Redipulji tudi 8-letni Massimiliano Salizia in njegova 2-letna sestrica Ines. Ni znano, kako sta otroka prišla do bombe, vendar je ta naenkrat eksplodirala in oba ranila. Rane niso hude, vendar so ju morali takoj odpeljati v bolnico. Dočim je eksplozija ročne bombe ranila Mas-similiana na več mestih, je bila Ines poškodovana po obrazu in po desnem ramenu. Pri padcu se je potolkel po glavi 48-letni Rafael Gabrijelčič iz Ul. Baiamonti štev. 6 je včeraj okrog 12.15 nesrečno padel v Ul. Crispi. Ker se Je pri padcu resno poškodoval, mu je prišel na pomoč rešilni avto Zelenega križa ter ga odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Gabrijelčiču so v bolnici ugotovili rano na desni obrvi in mu nudili zdravniško pomoč. ZSPD ORGANIZIRA JUTRI 26. SEPTEMBRA OB 16. URI NA DVORIŠČU GOSTILNE LUTMAN V STAMDREZU KONCERT goriškili pevskih zborov Z NASLEDNJIM SPOREDOM: UVODNA BESEDA. 1. O. Dev: Soči Štiri srbske narodne Narodna: Glejte že sonce zahaja 2. E. Komel: Pobratimija V. Vodopivec: Bratje v kolo 3. P. Jereb; Balada Pelin roža O kresu 4. V. Vodopivec; Sijaj lunica St. Premrl; V Korotan 5. A. Foerster: Planinska C. Pregelj: Spi cigani 6. F. Ferjančič: Pozdrav C. Pregelj: Štajerski fantič 7. Z. Prelovec: Jaz bi rad A. Hajdrih: Luna sije R. Simoniti: Le vkup! 8. P. Lipar; Naokrog E. Adamič: Svatovska 9. H. Volarič: Na ples R. Gobec: Kaj bi te vprašal 10. V. Vodopivec: Tam na vrtni gredi B. Ipavec; E j, tedaj E. Adamič; Živio! 11. E. Adamič: Vesela pesem H. Sattner; Zdravica H. Volarič: Zvečer 12. J. Flajšman: Triglav Mešani zbor iz Standreža Moški zbor z Vrha Moški zbor s Peči Mešani zbor iz Sovodenj Dekliški zbor Podgora-Sovodnje Moški zbor iz Steverjana Moški zbor Dol-Poljane Dekliški zbor iz Podgore Moški zbor iz Standreža Mešani zbor iz Standreža Moški zbor Vrh-Dol-Poljane Mešani zbor Standrež-Sovodnje Vabimo vse ljubitelje zborovskega petja, da se udeležijo tradicionalnega koncerta in s tem spodbudijo nastopajoče pevske zbore k nadaljnjemu požrtvovalnemu in uspešnemu delu. f S TRIDNEVNE POTI GORIČANOV PO SLOVENI)! Preva „Šta1 sel le: Lal rs! ihi ka ie proslava v borbiM Z jesenjo tudi hlad S prvim dnem jeseni, je nastopilo tudi pravo jesensko vreme z hladnimi nočmi, vendar z dokaj lepimi dnevi. Jutra so najhladnejša in ljudje so potegnili iz omar jesenske plašče. Sicer prave vročine letos sploh nismo imeli, september je bil precej topel in upali smo, da bo toplota še trajala. Toda jesen je prišla in z njo tudi prvi hlad. Eksplozija bombe ranila otroka M1-0 Celje so dali na razpolago 233.533 lir, ki smo jih nabrali za po-plavljence - Ogledali so si tudi Litostroj in Titov rojstni kraj Kumrovec Iz Redipulje so Ju odpeljali v tržiško bolnišnico Se vedno je na spodnjem Krasu in v bližnjih vaseh precej ostankov železa iz prve svetovne vojne, ki povzročajo marsikaj hude nesreče. V času enega leta sta izgubila zaradi eksplozije starega o-rožja življenje kar dva mlada človeka iz Doberdoba in Jamelj. Služiti kruh je resnič- Goričani, ki so se udeležili tridnevnega izleta po Štajerski, so se vrnili v Gorico zadovoljnih lic. Videli so stvari kakršnih v Gorici ne bi videli nikoli. O svojem potovanju so nam pripovedovali z zadovoljstvom. Najbolj jih je prevzela veličastna manifestacija na Ostrožnem, zborovanje 350 tisoč ljudi, katerim je govoril maršal Tito. Marsikateri med njimi maršala še ni nikoli videl, zaradi tega je bi! toliko bolj nestrpen in se je preril čimboli v ospredje, kolikor so mu seveda to dopuščali ostali udeleženci proslave. V Celju pa so opravili še ene delo, pri katerem so predstavljali ogromno število Goričanov. Na sedežu Mestnega ljudskega odbora |o namreč izročili 233.533 lir, ki smo jih nabrali za štajerske po-plavljence. Sprejela sta jih predsednik komisije za pomoč in pravni referent, ki sta se oba toplo zahvalila za dar. Povedala sta, kako grozno so ljudje tiste dni trpeli. Tedaj se je izkazala solidarnost vseh jugoslovanskih narodov. Z veliko hvaležnostjo so sprejeli vsak dar. Celje je bilo poplavljeno že leta 1922 in 1933: najbolj je bil prizadet ravno delavski razred. Toda takrat se za prebivalstvo ni nihče zmenil. Sedaj pa je bilo okrog celjskega prebivalstva vroče srce vsega prebivalstva države. Skoda je znašala okoli tri in pol milijarde din. Tovariša z MLO sta se nadalje opravičila, da Goričanov niso mogli sprejeti kot bi želeli, toda izletniki so jih predobro razumeli, saj so se na lastne oči prepričali, kako ogromno delo so opravili za proslavo «Stajerska v borbi*. Toda ne samo to, tudi ostalo potovanje je bilo nadvse zanimivo in je številnim ljudem odkrilo marsikaj novega. Tisto novo je bilo za nekatere Litostroj v Ljubljani, o katerem so veliko čitali, videli pa ga še niso. Te svetle o-gromne stavbe so že na zunaj napravile nanje mogočen vtis; še bolj pa notranjost tega giganta jugoslovanske težke industrije, ki je tako rekoč iz nic zrasel v povojni socialistični graditvi. Z zanimanjem so zasledovali proces dela od lesenih kalupov pa do izgotovljenega vlitega izdelka. Med drugim so videli opremo za novo hidrocentralo Mavrovo, velike «mačke», to je žerjave, ki služijo v industriji itd. Po obisku Rogaške slatine, kjer so si ogledali industrijo stekla, so odšli v Titov rojstni kraj Kumrovec, kjer je njegavo rojstna hiša. Spreme-njena je v majhen muzej, v katerem je v eni sobi še vse pohištvo iz njegovih otroških let: zibelka, stara peč, ognjišče, stari ročni mlin; v drugem prostoru pa so razstavljena njegova spričevala, slike, o-rcžje, ki ga je nosil v ilegali, njegova prva maršalska uniforma itd. Cez Dolenjsko so se vrnili na Primorsko. Spotjo so si o-gledali nekatere partizanske kraje in tudi prvo usnjar rio na osvobojenem ozemlju v Mokronogu itd. Vrnili so se res obogateni, polni prijetnih spominov, ki jih zlepa ne bodo pozabili. , žiser zmerom jjče zumevajoče uho, jjflk • nosti in sredstev ^ t stilni ali insce ^ ^ kot sem ffl jem, potreboval jaz u* ,, ,,Pohujšanja,, « ■«< da tudi malce or- ^ ciji» . _ beži>, >c ' f jj sva se. Dve uri s' ^kot pogovoru, I je še zaklical, 0 kjJi I po stopnicah. I VLADIMIR ———^ DEŽURNA Ef* '* nili v trenil. V «Na svidenje P oo Danes ponoči lekarna Raštel 27 - tel. p°slu;l o-rUOll' pon' 33-49- K I 1« V CORSO. 17: «Tančitay film, V. Mature. ? in J. Simmons. „0 VERDI. H: na lastniku, ki je bil Črnec in ki pri našem zadnjem obisku ni hotel pripraviti večerje, ko je odkril, da smo klanovci. Odločil sem se. da na poti proti kavarni spet pokličem Dukea. Napotil sem se počasi in počakal na prvem vogalu, preden sem ugasil avtomobilske luči Nastavil sem ogledalo in oprezoval nazaj, ali mi kdo sledi. Pravkar sem hotel_ olajšano vzdihniti, ko sem opazil, da mi sledi avto brez luci. AL so to Dukeovi ljudje ali bratje kavalirji, ki mi sledijo? Ugasil sem vse luči in motor in stopil v temno vežxj prve hiše Prav takrat je v hiši začel lajati 'pes. Ustrašil sem se, kaj bi se moglo zgoditi, če bi se v hisi začele prižigati luci. Zdelo se mi ie zelo dolgo, preden .ie avto, k; mi le sledi!, zavil za vogal, in zadrčeval sem dih v strahu, da bi me vendarle mogli opaziti in pritisniti na zavore Toda avto je šinil po ulici, se nekoliko obotavljal na ovinku in nato izginil v nhiaku rdečega ilovnatega prahu. Nekoliko sekund kasneje- sem prišel iz veže in stekel po ulici, do neke lekarne, odprte vso noc, od koder sem mogel telefonirati. «AU SEM ODKRIT?« Vsa ta epizoda me je najbolj motila zaradi tega, ker bi to pomenile, da me sumijo, da sem toliko iskani «vohun» v Klanu, če so bili moji zasledovalci kavalirji. Dvakrat sem šel mimo lekarne, dokler nisem ugotovil, da Je vse v redu in da od tam lahko telefoniram. Iz znotraj sem preveril, da ni nikogar v sosednih telefonskih govorilnicah. Duke je rekel, da so ga pravkar poklicali njegovi ljudje, ki so izgubili sled avtomobila nekega kavalirja iz Buckheada. «Dobro je, da si poklical,« je rekel Duke. «Cez pet minut mi bodo spet telefonirali in jaz jih bom poslal proti Wingovi kavami!« Izgubil sem dosti časa pri organiziranju tega razgovora. Pohitel sem proti kavarni in spotoma nisem opazil nobenega znaka, da bi me kdo zasledoval, v&čma kavalirjev se je že zbrala v jedilnici, kjer srno se vedno sestajali. Carter je bil na vratih. . , . «Obleci kuto, toda ne nadeni si še maske.« Je ukazal. Bratje so sedeli okoli dolge mize, ki so jo sestavili iz vec manjših Večina je naročila klobase, Carter pa je poskrbel za pol ducata steklenic poceni whiskyja kot nagrado za njihovo «zvestobo«. Tudi ko niso imeli mask, so nudili strasen prizor. Prišel sem zadnji, in Carter, ko je prišel do svojega prostora na čelu mize ni izgubljal časa in vprašal: «Ali vas je kdo zasledoval?« «Meni so sledili,« sem hitro dejal. «Avto poln Dukeovih ljudi je vozil za menoj s pogašenimi lučmi in obupno sem se moral boriti, da sem jim usel. Zaradi tega sem se zamudil O tem ni dvoma — prekleti vohun še vedno dela.« Carter me je pogledal in trenil z očmi. «Ali si prepričan, da si jih prevaril?« je končno vprašal. «Absolutno,» sem odgovoril. «Ali so še koga zasledovali?« je vprašal Carter in pogledoval po sobi «Hm, da, tudi meni so poskušali slediti,« je rekel kavalir po imenu Nathan Jones, «vendar sem se jih končno otresel. Nekdo bi mi moral plačati bencin. Ki sem ga požgal.« Bratje so se nasmejali, toda Carter jih je prekinil. «To ni stvar za smeh!« je vzkliknil. «Judež, ki ga toliko časa poskušamo uloviti, sedi natančno tukaj za to mizo! Končno vem, kdo je on! Zaradi tega sem vas tudi poklical sem — da zapremo mišnico in določimo končno^kazen!« Čeprav je bila hladna februarska noč. sem se začel potiti pod kuto. «Povejte ime tega pasjega sima!« je vzkliknilo nekaj kavalirjev. Tudi jaz sem sodeloval v tem zboru, vendar s kaj malo navdušenja. »Potrpite,« je dejal Carter s težkim nasmehom. Igral se je mačko in miš, skrbno opazujoč obraz vsakogar za mizo. Za trenutek sem pomislil, da bi se zagnal k vratom. Vrata so bila zaprta in čeprav ni bilo za njimi, kolikor sem vedel, nobenega stražarja, sem se spomnil, da bi jih Carter utegnil zakleniti. Poleg tega nisem bil prepričan, ali bi lahko prišel iz sobe, pa čeprav bi vanje izpraznil poln šaržer svoje avtomatične pištole. Položaj zame ni ugoden, sem ugotovil; ko pa sem opazil, da drži Carter eno roko pod mizo, sem po- veš pol° .gel re. mislil, da bo najbolje, če mimo sedim in motnm. «Rekel sem, da pridite pripravljeni!« ie «Da vidim, kaj vse ste prinesli za delo!«