'ZaJcuJshi
.znate atraim nODoi Sociansucnt nut deiuvmt ljudi i Irooojae — Ut« ime ta odeotaru arednKK odbor - Odeo«oior eredn.t S tani Šuštar — Trska Mariborska tiskarne t Maribora - Našlo« uredništva m uprave .Zasavski rednik'	Trbovile l. Trt revomclle St 28 (telefon 91) - Radar
ort oodraintcr Narodne banke v Trbevltab M4-T 146 — List .zbala vsakr soboto - Letna narodoma 400 din polletna 200 din četrtletna 100 din mesečna 40 d'n — Posamezne Metrike 10 din — Rokopisi morale bit' t nredmirvn nafltasnele vsak torek dopoldne In lih ne vreiamr
TEDNIK
Štev. 42
Trbovlje, 22. oktobra 1955
Leto Vlil
j s ki trg ’
Poe. i*
Ob Dnevu OZN
24. oktober proslavlja ves bolj kot edino mogočo pot v svet kot dan Združenih naro- trajni mir, ni pravzaprav čisto dov. Na ta dan je stopila pred nič drugega, kot v sodobnih desetimi leti v veljavo ustanov- mednarodnih okoliščinah izvajan na listina Organizacije združe- nje tistih načel, ki so bila pred
mnrfl!r°d°Vr	, .	.	... desetimi leti zapisana v Usta-
Orgamzacija katere temelji novni listini Združenih naro-so bih postavljeni na ta dan,
Narodov	fl°£hinS Jugoslovani pozdravljamo to
lienie in rarmprip nronnivirnli <^ese^° obletnico skupno z osta-na nov nač^ s kate " ^- “	v
gotoviU trajen, pravičen in de-	P^<^vljamo lo kot čla-
mokratični mir, ki bi bil v ™, ta v minulih desetih letih skladu z novimi mednarodnimi V ^lostrejših krizah nismo ni-odnosi, za katere sta bila zna- koli Podvomili v vrednost te čilna čedalje tesnejša poveza- mednarodne organizacije, ka-nost mednarodne skupnosti in tan nismo nikdar odrekli za-medsebojna odvisnost članov te UiPfnje — pozdravljamo jo kot skupnosti.	država, ki je v svojem delu
V preteklih desetih letih so skozi vseh deset let najbolj Združeni narodi opravičili svoj aktivno sodelovala v OZN in obstoj. Navzlic silno neugodnim ki se tudi danes s svojo miro-spločnim razmeram, v katerih	ljubno politiko mirnega sode-
so delali, kljub raznim napa-	tavanja in aktivne koeksi-
kam v lastnem ustroju in or-	®tence nenehno trudi, da vrne
ganizaciji, so . Združeni narodi	v miroljubni okvir OZN vso
vendar krepko in ugodno vpli- mednarodno politiko, ki je v vali na razvoj mednarodnih od- dneh hladne vojne zašla s poti, nosov. Kot organiziran izraz ki so si jo pred desetimi leti miroljubnih sit in naprednih te- v svoji zgodovinski listini za-ženj po enakopravnem eodelo- pisali Združeni narodi, vranju in enotnosti sveta so za- Zate bo proslava 10. obletni-virali poskuse za cepitev in	ce ustanovitve OZN pri nas
spore ter s tem močno prispe- odkritosrčna manifestacija prevali in doprinesli k splošnemu danosti jugoslovanskih naro-
Danes »e j« začel na Jesenicah delavcev z vseh področij kultur naših drugih družbenih tnPt-tu- Osnutek novih pravil bo vseka-1 pomirjanju v mednarodnih zve- dov ciljem miru in mednarod-tsredn. kongres prosvetnih dru-	neumetniški dejavnost bodo pri-	c'.<jah Na drug: strani pa sedanja	kor revolucionarno spremenil do- ? zah.	nega sodelovanja. Sporedno je
štev Slovenije. Kongresu priso-	sluhn tj temu važnemu dogodku,	pravtlo oziroma sploh statut pro-	sedanja določila. Natanko bo od- :j Politika	miroljubnega in	to deseta obletnica pripadnosti
stvuje nad trj sto delegatov, ak-	Važnem predvsem zato, ker bo v	svetnih društev n: več sodoben,	rejal dolžnosti In naloge društev	ustvarjalnega	mednarodnega so-	Jugoslavije	Združenim naro-
tkmih svobodarjev in amaterjev v	njihova društva prinesel nove po-	saj je b i izdelan pred leti, torej	kot osnovnh celic Zveze dru-	delovanja	v	smislu ureditve	dom, idealu	miru in politike
ljudskoprosveinih društvih. Nad	bude tn dragocene napotke za bo-	tedaj, ko prt na» še nismo imeli	štev, kakor tud. drugih ustanov,	vseh mednarodnih vprašanj, po-	miroljubnega	sodelovanja in
tri sto	najboljših	prosvetarjev	bo doče delo.	nit:	delavskega	nit:	družbenega	kj	bodo	v	pomoč	vsem	društvom.: utike dejavne koeksistence, na	njihovih pravic za svobodni
pregledalo	dobre	m	slabe	strani,	samoupravljanja.	Ze	zato	so	bila	in	o	teh	pravilih	bo	odločal	da-	{katero gleda danes svet čedalje	notranji razvoj.
uspehe in pomanjkljivosti dela v Ni dvoma, da je preobrazba pred leti ustanovljene delavska nošnji in jutrišnji kongres.	---------- "»
Svobodah m ljudskoprosveinih	v^ego našega družbenega or ga-	društva, fc sr c krog sebe začela
društvih. Hkrat- pa bodo razprav-	nizma zelo upi vala na prosvetne	zbirat delovne ljudi, torej nosfl-
IjaH o izobraževanju in vzgoji	institucije. Ze dalj časa je čutili,	ce najtežiih bremer naše socra.
odraslih ljudi tar sprejeli nov	da so si delovn ljudje sila pri-	listične graditve Pa tudi pravila
statut delovanja Ijudskoptosvel-	zadevali, da b. njihova društva	teh društev dane* že več ne
n:h društev.	postala žarišče napredka .n nove- ustrezajo, zato bo treba sprejet-
Stotisočj aktivnih prosvetnih ga duha in nekaka šola za delo v nova.
Ob izrednem kongresu prosvetnih društev Sluvenije
Za nove oblike dela
Kongresu prisostvuje nad tri sto delegatov — Najvažnejše izobraževanje in vzgoja odraslih ljudi
Problemi komunalnega gospodarstva vTrbovlfah
S seje gospodarskega sveta občine Videm-Krško
Kmetijstvu vso pozornost
V Krškem se je pred nedavnim jame. Prav temu vprašanju bo jev manj pr.delka, pri sadjarstvu sešel gospodarski svet občinske-: treba posvetiti v bodoče vso skrb 15Q milijonov, pr- živinoreji 43 ga ljudskega odbora, da bi le-ta in nuditi ljudem čimvečjo pomoč, milijonov, v poljedelstvu in trav-kot vsj ostali sveti, začel z de- Iz tega vidimo, da je kmetijstvo n-stvu za okrog 100 milijonov A-lom. Problemo-v je mnogo n tre- pri nas še zelo pr motivno In da narjev. Prvenstveno je treba nu-ba bo pričeti s sistematičnim de- kmet in skupnost zaredi zaosta- ditj vso pomoč kmetijskim zalom, hkrati pa izdelati tud: per- losti trpita veliko škodo. Zaradi drugam, ki združujejo v«e kmec-spektivnj načrt gospodarskega te primitivnosti ima občina v ke gospodarje. Pospeševalni odrazila občine.	vseh kmetijskih področjih dosti seki v zadrugah pa lahko mnogo
Kot je bilo že večkrat poudar- manjši dohodek, kot bi ga sicer pripomorejo pri obnovi, gradnji j eno, so pri nas vinogradi in sa- imela Tako je n. pr. v vinograd-
Poročali smo že o delu sve-	riščen pa ni še fond	za	zidanje	»Turist«, »Potrošnja«,	»Kovin-	dovnjaki	izčrpani Treba bo uištvu okrog 121 milijonov d.nar-
tov ljndekega odbora mestne	stanovanjskih hiš; tu	je	potreb-	sko-elektro-instalaterske delav-	storiti vse,	da j-h obnovimo in da
občine Trbovlje. Zaradi aktual- no, da pride takoj do sporazuma niče«, »Krojaštvo« itd. Račune- pričnemo z intenzivnim delom v ne «n zanimive problematike	z banko, da bo sklad	lahke slu-	vodska služba v teh	podjetjih	vinogr d.h	in sadovnjakih, »»j bi
Prinašamo danes podrobnejše	ŽU svojemu name u.	se je izboljšala, uspeh	je tudi v	tedaj naš	kmet mel 100 do 150
Podatke delu sveta m gospo- Svet za gospodarstvo je skle- tem, da ni bilo nobeno podjetje odstotkov boljši pridelek, ligo-Jlr .	,®	rn zadeve nU» da ** določi prispevek za v prvem polletju pasivno in rp tovljeno je namreč, da so pri na«
pospeševanje kmetijstva in ii- le-ta predložila polletne obra- za te kulture prav ugodne talne B	e« e e ■	• vtiske predelave. In sicer 2 din čune pravočasno.	in podnebne razmere. Poseben
(Nadaljevanje na 2. strani)
Uspele kmelifske razstave v Radečah
ni občini Je na svoji seji raz- Svet je v naslednjem poslušal
pravljal o Izpolnitvi družbene- poročilo finančne inšpekcije, ki ... .	. . ,	.	. - .
ga plana v prvem polletju 1955 je bila ustanovljena na predlog ^	,Jc polm*i
ter so člani sveta poslušati po- LOMO Trbovlje s pritrditvijo Poletju ze izDoijsai.
V Radečah se preteklo nede- Sotlar, za njim pa pokrovitelj Ijo odprti kmetijsko razstavo prireditve tov. Ferči Miler.
Razstava je bila zelo dobro pripravljena ter je razstavljeno
žave. Na osnovi ugotovitev in- nronada1o težk m liion Ta. Se Radeče, kjer so sl obisko- vanje in želo zasluženo pohva-špekcije so bili storjeni vsi po- b 1^?^ obč^'Vtae^Kr^ valci lahki) obdali prikaz de- lo. Prav tako so se na razstavi
V s J •___• , _ 1__________«y
rotilo finančne inšpekcije. Izvršnega sveta LRS. Za in-Večlna podjetij v kraju je špektorja je bil imenovan Alojz družbeni plan za prvo polletje Kočar. Finančni inšpektor je v izpolnila,	da	skupni času od začetka aprila do konca
povpreček te izpolnitve 54 odst. junija izdelal analizo poročil o Nezadovoljivo pa je svoj načrt pregledu zaključnih računov go-opravilo gradbeno podjetje spodarskib organizacij in zavo-»GraditeU« (vrednostno samo s dov za leto 1954. Analizirane je 33 odst.). V prvem polletju Je bU° poslovanje 19 podrtij in nadalje izkazalo nad 100.000 din dveh ustanov s samostojnim Ti-izgube »Avtoprevozništvo«; vzrok nansiranjem^ Finančni inšpek-je iskati predvsem v slabem tor J« nadalje inštruiral i stanju prevozniškega parka. Med op^yU»? “»dzorstvo nad delom trgovskimi podjetij je slabo po- nekaterih manjših podjetij, ki slovalo trgovsko podjetje »Po- n ™ajo dovolj strokovno sposob-trošnja«, od obrtnih podjetti pa nib knjigovodij; predvsem je ne deluje dobro mesarsko pod- ^mafal podjetjem »Pekarna in Jetje »Rog«. Podjetje »Strojno slaščičarna«. »Rog«, »Brivnice«,
mizarstvo« je doseglo pri 48-odstotni izpolnitvi plana 192*/« začrtanega dobička.
Svet za gospodarstvo je razpravljal tudi o organizaciji mestne klavnice in o upravi za komunalno gospodarstvo v mestni občini. Ti dve ustanovi sta organizirani kot finančno samostojni podjetji; oddelek za gospodarstvo je dobil nalog, da izdela osnutek nove organizacijske oblike za obe komunalni ustanovi.
Sef uprave za dohodke Je poteča! o doseženih proračunskih dohodkih in izdatkih; na dan l. IX. 1955 je bilo razvidno, da so bili dohodki doseženi s 63*/.
(dohodnina 105*/«, prometni davek 72*/«, dohodnina od dela dobička gospodarskih organizacij Pa 60*/«). Izdatki znašajo 57*/«
Planiranih, proračunska rezerva Pa je izkoriščena s 93*/«. Skoraj v celoti je že porabljen sklad za Pospeševanje kmetijstva. Izko-

(Nadaljevtnje na 2. strani) valcev urejena gnojišča m gnojn.
I. metizndružnu kmetijska razstaun u Krškem
Kmetijske zadruge Videm-Krško, Krško, Leskovec, Raka in Videm ob Savi prirejajo v dneh od 23. do 25. okt. 1955 svojo I. medzadružno kmetijsko razstavo v Krškem. Kmetijske zadruge bodo razstavljale poljedelske pridelke, grozdje in sadje svojih članov. Posebno bo prikazano čebelarstvo. V nedeljo, 23. okt., pa bo tudi premovanje živine. Za najboljše razstavljalce so predvidene lepe denarne nagrade. Naj ne bo nikogar, ki si ne bi v teh dneh ogledal te zanimive razstave.
Občinski praznik v Brežicah
Brežice bodo letos že drugič Praznovale svoj občinski praznik t. m. Na večer pred 27. oktoto-tem bo v Domu JLA v Brežicah sporedu film »Na naši zemlji«, oktobra pa bo ob 9. uri do-P°ldne v Prosvetnem domu *lav-n°stn» «eja SZDL s sodelovanjem Organiziraj.
, ^el m0 Brežičanom, da bi Imeli več uspehov kot doslej in da
k»t STed?ščcPOspodnjl^akap(Mav>a Domala vsi poljski pridelki *o pospravljeni. V zasavskih kmetijskih zadrugah imajo te dn, polne ro ke dela, saj moor/o odbrot. *a bodočnost začrtale, D. V.	Je sadje, marveč tudi vrsto drugih pridelkov. Večidel opravljajo to delo ženske, so pri obiranju pridelkov zelo hitre w veičt
prija te prireditve so se v ne- tijsko orodje, ravno tako le deljo udeležiti poleg velikega in zanimiva je bila nadalje ži-š te vi la domačinov tudi gostje vinska razstava. Vsi obiskoval-iz Trbovelj, med njimi sekretar ct, ki so st razstavo ogledali že OK ZKS Trbovlje in ljudski v nedeljo, kakor tudi ostati, M poslanec za Radeče tov. Viktor so jo obiskati med tednom, so Kovač, podpredsednik OLO Tr- »e pohvalno izrazili o razstavi bovlje tov. Tone Zupanič to in o ureditvi razstavnih prosto-Viktor Berkeljc in še drogi rov. Razstava je bila odprta do Ob odprtju razstave je naj- 19. oktobra t. 1. prej spregovoril tovariš Ivan
U oblini Rodete je 13 krajevnih
nfShnrnil	Pred kratkim je imel občin-
IIIIU Ul UW	ski ljudski odbor v Radečah
redno sejo, na kateri so rešiti vrsto vprašanj, zadevajoč novo občino. Tako so med drugim sprejeli odlok o posebnem predračunu izdatkov občinskega ljudskega odbora za razdobje od 1. septembra do konca t. L prav tako so na tej seji potrditi odloke o zaključnem računu in izvršitvi proračuna za lansko leto za občine Radeče, Dole pri Litiji, Podkum in Loka pri Zidanem mostu. Izvolili so tudi stanovanjsko komisijo, v kateri je Jože Klanjšek iz Radeč predsednik, člani komisije pa so Karel Kumše iz Zidanega mosta, Janez Zahrastnik in Tone Zupančič iz Radeč ter Tomo Krafogel iz Njivic.
V nadaljevanju seje je ljudski odbor določil v smislu statuta občine število odbornikov v krajevne odbore občine; teh odborov bo v radeški občini 13. V posameznih krajevnih odborih je sledeče število članov: Veliko Sir je 5 članov, Zidani most 5, Razbor 7, Loka pri Zidanem mostu 7, Breg 5, Vrhovo 7, Hotemež 5, Jagnjenica 7, Svibno 7, Podkraj 5, Gradišče 5, Podkum 7 in Dole Pri Litiji 7 članov.
Ob tej priložnosti so izvolili še	za prekrške, ta sicer
Franc* Santo iz Sevnice, za sanitarnega inšpektorja pa so postavili dr. Karla Matka is Radeč.
Nato so sprejeli še sklep o povrnitvi stroškov odbornikov za seje ter odločbo o delitvi dobička zavoda za upravo komunalnega gospodarstva občinskega ljudskega odbora v Radečah.
Čeprav slaba udeležba,
BOGAT« RAZPRAVA
V Zagorju je bila redna skup- končno uporabljati. S tem bo Pn ZSZ Zagorje je registri- za tisti dan, ko so ga zasačili podruMce Zavod. „	KS?	^ ^
Problemi komunalnega gospodarstva v Trbovljah
. .	/s	. v času, ko je na kmetih največ terih odpade na rudnik 2287, na
cialno zavarovanje Čeprav je dela tuey največji stalež bolni- ostala podjetja 1219, privatni bila udeležba na skupščini zelo kov Tako bodo lahko take sum- sektor 144 In na zaposlene upo- uredijo, slaba, lahko štejemo to skup- ljive bolnike nastanili v Zdravničino za zelo uspelo. Po poro- stvenem domu In j ib temeljito
Čilu, ki ga je imel predsednik okrajna skupščina ZSZ Trbov- bozdravniških pregledov.
Treba bo skrbeti, da se delovna mesta zaščitijo in pravilno Osnutek novega za-
radi česar bomo morali dati temu delu prioriteto.«
Treba je namreč upoštevati, da bi s povezavo zveznega rova z Zagorjem izgubili eno tretjino vode, t. j. 121/sek. Zadnje čase so Trbovlje z novimi zajetji si-
__. ,,	- . _ cer pridobile nekaj sekundnih
cič, je na svoji prvi seji začel z utn)v yode ve„dar se položaj
nadaljevanjem uspešnega dela z vodo v kraju ni izboljšal, ker
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nadaljnje komunalne naloge
Svet za komunalne zadeve, ki mu predseduje inž. Frane Jen-
kojence 57. V času od 1. I do	kona predvideva zvišanje plač-	prejšnjega sveta za	komunalna	so se na občinski vodovod pri-
1. VIII je bilo opravljeno 23	nega sklada, če se bo prispevek	——».-a- Ahčine v	elavnem je	ključile	nove stanovanjske hiše,
tisoč 417 zdravniških in 7568 zo-	za socialno zavarovanje znižal,	vprašanja oncrne v	gia em j	gtrojna	tovarna in maniška ko-
bozdravniških pregledov V tem	Zato bo skrb vseh rudarjev in	obravnaval vprašanje nadaljnje	palnica	na m etaži. Vsekakor
upravnega odbora tov. Ivan jje je m0rala zaradi visokega času je bilo zamujenih 25.467 ostalih delavcev, da jezijo in ureditve kraja in zunanjega lica pa je vzrok pomanjkanja vode Krautberger se je razvila ži- števila bolnikov določiti dopol- dnin, kakor sledi: vahna razprava, zlasti okoli pe- nilni prispevek za rudnik Žarečih problemov o novem zako-	in	nesreče pri delu
_____------------------------ materiala Zagorje In za Nadzor- bolezen_ izostanki
nu o pokojninah in invalidninah, nižtv0 proge Zagorje. Ta dopol- nOTodn .zoManki
o organiziranju zdravstvene nilni prispevek se ravna po sta- --------------—---------
nju bolnikov.
službe itd.
Sklepi zadnje skupščine niso bili v celoti izvršeni, a ne po krivdi podružnice Zavoda. S tem, da se je ZSZ preselil v prostore Zdravstvenega doma v Zagorju, se je neposredno približal samim zavarovancem. S L avgustom 1.1. je Zdravstveni dom postal finančno samostojen zavod. Opaziti pa je še pomanjkanje zdravstvenega kadra, ker so v Zagorju težkoče s stanovanji. Zaradi tega še niso mogli
STANJE BOLNIKOV IN NEZGOD V LETU 1955 Rudnik — 2250 zaposlenih:
Skupaj To obdobje je
rudnik
5.857
13.068
928
19.853
ostali
471
4.100
1.043
5.614
opozorijo vodstva podjetij, da mesta Trbovelj	treba iskati tudi v njenem pre-
slabo zaščitena delovna mesta gvct je opravljaj „ izboljša- komernem trošenju, saj so ne-
razpravlja,, tudi » .i-ro,,.a«mve,U,v..E,atolč-novem zakonu o pokojninah in ne napeljave so se precej iz- dan Tukaj bo treba nekaj invalidninah. Ostro so grajali boljšale že lani, prav tako tudi storiti. Seveda pa bi se morali
v prvi polovici letošnjega leta. vsi občani zavedati, da s preko-
zahtevalo pri rudniku 489 nezgod, od tega 4
	bolnikov	nezgod
januar	5,8 %	1,8 %
februar	5,6 %	2,2 %
marec	6,6 %	2,6 %
april	5,9 % '	2,4%
maj	5,3 %	2,2%
junij	4,4 %	1,6%
julij	4,3 %	1,7%
Pri tem	je imela	Industrija
Ostro so
stališče da bi se starostna doba
za vdove premaknila od 45 na '	~ '	memim trošenjem vode odvze-
50 leto, saj bi na ta način ve- Na dovršenem sektorju glavne majQ _ da ne rečemo kradejo ,.	.	,	. ..	.	... čina partizanskih vdov izgubila ceste iz Zg. Trbovelj do želez- _ osnovno življenjsko potreb-
en® in i smrtni, pn ostalin pa pokojnino Prav tako so bili na- niške postaje se postopno uvede ščino drugim Vsekakor bo po-
fai“e545 nezgod93 1 S Oi ^ vzoči, mnenja, naj se v prihodnje neonska razsvetUava, in sicer trebna mnogo ostrejša kontrola, paj nezgou.	osnutk zakonov pošljejo na te- .	.	.	,	. proti ljudem pa, ki s svojo se-
Po kontrolah pa je podružnica ren da bi jih iju§je Jprediskuti- najprej na ccstnem odseku od bičnostjo hudo škodijo drugim, ZSZ ugotovila, da je bilo v tem rali in potem poslali svoje pri- Trga revolucije do križišča pn bo treba uvesti občutne sank-času Precej nediscipliniranih pombe in predloge k osnutku, igrišču SD »Svoboda«. Z deli so
a£v4^**i>»p”.s.	^
de?*U v Kida, prevajali pre- Ce komisija prtmpotreb- prves* °**** ie	"™"
mog dela i na polju obiskovali no zdravljenje, plača vse stro- ske cevi.
veselice itd. Vsi so bili pokli- gke klimatskega zdravljenja Za- Svet je razpravljal tudi o ure-
cije.
-am-
izvršiti pregled vsega	zavarova-	gradbenega materiala zaposlenih	cflni na zagovor Tiste, ki jim	v0d soc zavarovanje, ako pa	ditvi ozir. graditvi provizorične
nega delavstva na	področju Za-	170 delavcev Stanje bolnikov je	*u di. m mč pomagalo, so iz-	prizna komisija zdravljenje za	mrtvaške veže, tako da bi lahko
gorja. Vprašanje	z	recepti iz	nihalo od Ji,8 % v januarju do	ločili iz staleza bolnikov.	koristno, plača ZSZ samo vož-	že prihodnje leto ležali mrliči
V Sentlambertu nad Zagor-	njo in pa morebitne zdravniške	na pokopališču v mrtvaški veži
jem se je dogodil tale primer:	stroške. Ce je zdravljenje ko-	ter bi tedaj odpadli pogrebni
bolnika je kontrolor našel v	ristno, je tudi potrebno. To bi	sprevodi po glavni cesti. Uredi-
leta 1953 do danes še ni rešeno, marca 6,4 %, do junija 2,9 % in Relaksacijski center, ki je v julija 4,6 %; nezgode pa so se Celju, še ni vrnil receptov, gibale od 1,1 % v januarju do
prav tako pa tudi sodišče zbira °>6 % v juliju. Pri nadzorništvu gozdu, kjer je sekal. Seveda so morala komisija tudi upoštevati, tev tega vprašanja je skrajno
mu zato vzeli nadomestilno Ob zaključku skupščne so še Potrebna, kajti ne le da so po-plačo. Prizadeti se je pritožil na sklenili, da v Tovarni konfek- grebni sprevodi velika ovira okrajno zdravstveno komisijo, cije »Sava« razpišejo nadomest- cestnega prometa, je nadalje vilo nezgod pa je bilo približno ki pa je določila, da se mu na- ne volitve za 1 člana, ker je en neprimerno, da mrliči leže do-
dokazno gradivo. Upamo, da bo proge v Zagorju so imeli 87 za stvar v doglednem času rešena poslenih in v januarju 1,6 %
bolnikov, v juliju pa 5,5 %; šte-
3 na mesec.
domestek mora izplačati, razen član skupščine odpadek
Na razstavi II. Posavskega tedna v Brežicah je sodelovalo nad 70 podjetij
v prid zavarovancev.
V času od zadnje skupščine se je upravni odbor sešel 19-krat in na sejah obravnaval vse tekoče probleme Ker so se stalno večali izdatki za povračilo potnih stroškov za okulista in otologa v Trbovljah, so vprašanje končno uredili tako, da sedaj ta dva prihajata v Zagorje.
S tem je ugodeno samim Zagorjanom, pri tem pa ne trpi toliko proračun podružnice. Ker je postal Zdravstveni dom v Zagorju finančno samostojen zavod, so se stroški ambulantnega Za letošnjo razstavo H. posav-pregleda zvišali od 105 na 137	gkega tedna v Brežicah je vladalo
dinarjev Ta račun je v primeru	med našimi podjetj-. kmebjsk.mi
z drugimi ambulantami precej-	zadrugami in ostalim proizva-
šen. Upravni odbor podružnice	jalcj »el ko tan.maaje. Uprava
ga je zato potrdil samo za tri	razstavišča je prejela nad ato pri.
mesece. Med tem časom pa naj	glasi tev, vendar je zaredi pose ugotovi, če so "res potrebni	manjkanje enostavnega prostor«
taki stroški.	lahko upoštevala le ne£*j nad
70 raastavljalcev, ki eo pravo- čokolade in likerjev iz Breetaet-časno dostavili razstavo blago ce, Mlekarna ie Brežic, Izvozno in predmete.	pod. »V.no« iz Brežic, Vinarske
Poleg Okrajne zvez. kmetij- f-^9« k	™ Br^‘”e
ženo, tako da ima sedaj Zagorje	»kih zadrug, kmet".jekih zadrug,	** KoeUejev.ee m Krk*. Tudi ko.
tri zdravnike. Z Zdravstvenim	zadružnih in držeanih posestev,	munal“a	dejavnost je bila raslo
domom so Zagorjani prevzeli	zveze radruimc m selekcijske	PJ11®'	,m	ic*r * vodnogospodar-
nase tudi veliko odgovornost, da	postaje v Selcah eo na razstavi še	. °„	komunalno uprave
pomagajo, da bo Zdravstveni sodelovali:	5, J.re^,C’ ..nfldal't *Pr*TOZ*.. °
dom res služil svojemu namenu. t	eirnke	»Partizan« z Brež.c. Med
Irob« bo skrbeti, bo bo v Za-	"
i”1"	Trt>o»elj	„ pvprav.,0
Mehanična tka lnica 2hčsr iz Brežic Gradbeni material sta poleg lesnih podjetij razstavili še Opekarna 'z Brežic itt Tovema kera-mičn.h izdelkov iz Izlak nad Zagorjem. Prehrambna stroka; med števdmmi razstavi j j lei, med katerim; so razni kmetijsk- pridelki, •o to stroko zastopali ie Tovarna
Zagorje je dobilo Zdravstveni dom Problem pa je še kader. Vendar je bilo pred kratkim tudi to vprašanje delno že re-
ma, kjer pogosto ni prostora, kjer bi ležali pred pogrebom. Ta problem bo rešen najbrž že prihodnje leto, ko bodo pričeli urejevati novo pokopališče v Zg. Trbovljah v dolinici, kjer je sedaj smučarska skakalnica. Zasilen izhod bi bila seveda tudi izgradnja provizorične mrtvašnice poleg sedanje, tu pa bi na-stale rasne komplikacije, zlasti Brežic — ostali	pa	zaradi	po-	zaradi prekopavanja nekaterih
manjkanja	prostora	niso	mogli	grobov. Svet je sklenil, da bi
sodelovati.	čimprej uredili zgornji del no-
bSK"	lXmriSXS‘JlnJ£?t
vanje in pomoč	Pri	ureditvi	te	vpy Slednjem je svet sklenU,
gospodarske	pnredltve hkrati	da w deIa na	zajetju vode v
pa prosi vw	taste, ki letos	za-	pianjnsk| vasi	nadaljujejo ter
radi pomanjkanja prostora niso Kgradl pr| 8tojcu rezervoar. To mogli sodelovati, da temu opro- zajetje okrog 2 litra vode v čke ter * se prihodnje leto gekundL Podaljšali bodo tudi vsi zberejo pri ureditvi te po- rov prl petku, s čimer bodo za-membne razstave. Spričo veli- jeii nove plasti. Po mnenju čla-kega moralnega ln komercial- nov komisije za preskrbo Trbo-nega uspeha	razstave in v	in-	velj e pitno vodo bi bilo naj-
teresu same	proizvodnje in	tr-	boljše poskusiti	z zajetjem vode
govine pa naj vsa podjetja osta- na Vrheh in jo speljati v trbo-nejo še nadalje naklonjena pri- veljsko dolino. Za to bi bila po-reditvam »Posavskega tedna«, trebna Investicija 14 milijonov V prihodnje naj se v polnem dinarjev. »Toda zavedati se moramo,« je poudaril upravnik ko-
nastavitvijo novega zdravnika RudnilU Krmelj ter Rudn.k .n gH-se bodo sicer dvignili stroški nokop b Globokega Kem*no m-Zdravstvenega doma in s tem v dlMtn/o »o predstavljali: Tovarna zvezi se bo povečal tudi prora- kemičnih izdelkov in Stek-čun podružnice ZSZ. S tem pa torna „ Hrastnika, Tovema celu-b° mnogo storjeno k izboljšanju lože ie papirja i* V-dma-Krškega zdravstvene službe v novi ob- ter »Jugotanin« iz Sevnice, Moč-ctni Zagorje, ki ima 16.000 pre- j^o zastopana ja bile lesna jndu-bivalcev Za potrebe Zagorja je gtr jo, m sicer: Gozdno go.podac-bU kupljen nov rentgenski apa- stvo i Brei-c, Lesno industrijsko rot, ki pa na žalost še ne služi podjetje to Kopitarne .1 Sevu ce. k ah so pred nedavnim organizr
svojemu namenu. Vendar pa Tovarna pohištva in Produktivna ”---------------------i-.-
upamo, da bodo kmalu lahko mizarska zadruga is Brežic, na— tudi v Zagorju rentgenski pre- d*lj« podjetje »Oprema« n Rož-gledi, s čimer bodo spet odpadli man ;z Brežic, Mizarsko podjetje stroški za potovanje v Trbovlje iz Dobove ter Sodar*tvo a Sev V Zdravstvenem domu bo tudi niče. Tekstilne nauke to ranetav-okoll 30 bolniških postelj Nujno Ijali: Tovarna perila »Sava« is je, da se te postelje začno Zagorja, Plati Inles is Dobove ter
^______ _	_	_	_	številu odzovejo vabilu za or-	„ _
svojo dejavnost ZTP »Posavje« iz ganizacijo velike revije gospo- munalnega gospodarstva tov. Brežic, »Agrotehnika« Iz Ljub- darske moči okraja Trbovlje in Dušan Povše, »da je voda osnov-ljane ter Kmetijska zadruga iz vsega Zasavja.	na potrebščina za življenje, za-
NOV PROIZVOD
Keramične tovarne na Izlakah
V	tovarni na Izla- prejšnjega najemnika nasilno tovarna na Izlakah, ki je v raz-
kah to pred nedavnim organizi- vselila v te prostore ter tako voju, čim prej priš’ do prepereli nov oddelek stiskalnic ter onemogočila da bi podjetje pri- trebnlh obratnih prostorov Ti-pričeli s stiskanjem elektroma- Slo do prepotrebnih novih loka- ste ljudi pa, ki so to stanje po-teriala iz koorderitnlh gmot. Iz- lov. Delavski svet tovarne le to vzročili, je treba podučiti da detitl iz teh gmot se doslej še zlonamerno dejanje ostro obso- živimo v socialistični državi, v niso izdelovali, ampak nekaj dil ln zahteval, da pristojni ata- kateri velja načelo, da vredo malega steatlta Prednost izdel- no vanj skl svet to vprašanje reši koristi skupnosti pred Interesi kov Iz kooderita pred steatitom v tem smislu, da bo keramična posameznikov.
F. K.
Plodna seja ljudskega odbora na Senovem
Nedavno je bila na Senovem tretja seja občinskega ljudskega odbora Sejo je vodil predsednik tov. Karel Šterban.
Iz poročila o tekočem poslovanju nove občine je bilo razvidno delo vseh svetov in od-bomiških komisij. Odborniki pa so o tem poročilu razpravljali.
Med drugim so ugotovili, da so posledice lanske poplave še vedno občutne zlasti na komunikacijah in so bili mnenja, da bo treba občini zagotoviti sredstva za pomoč. To bodo primerno utemeljili v poročilu, ki ga bodo poslali okrajnemu ljudskemu odboru.
V nadaljevanju seje so grajali tudi nekatere nepravilnosti se-novških gostinskih obratov in razpravljali o nadaljnjih delih na cesti proti Malemu Kamnu in regulaciji potoka. Sklenili so tudi dopolniti sistematizacijo delovnih mest uslužbencev občine na 26 uslužbencev ln delovno mesto za medicinsko sestro.
Eden Izmed najvažnejših odlokov je vsekakor sklicanje zborov volivcev, Zbori volivcev bodo: v Brestanici 16. novembra.) za v«*i Brezje, Dobrava, Dolsko, Kališevec ln Sedem v senovškl šoli 13. novembra; v Kostanj ku 30. oktobra; v šoli pri Antonu 6. novembra; v ko-privniški šoli 23. oktobra; v Rožnem 20. novembra; na Re-štajnu 22. novembra; na Vel. Kamnu 29 oktobra in na Senovem 8 novembra,
givinske potne liste bodo izdajali odborniki. Potrdili so tudi pravila podjetja »Dolomit* iz Diestanice, Izvolili komisijo za proračun, komisijo za ocenitev zapuščin, volilne imenike to podobno.
Krneli sivo vso pozornost
(Nadaljevanje s 1. etrani) gnojišč, pr; nakupu in vzreji plemenske živine, prav tako morejo kmetovalce navajati na sodobno kmetijstvo.
V področju občine Videm-Kr-Sko je 26 »ocial.stično-gospodar-«kth podjetij k. zaposlujejo 1094 delavcev, 185 uslužbencev ie 59 vajencev Poleg tel' je nekaj priv triih obrtnikov Ugotovljeno pa je, da rta ndustr ja in obrt v teh kraj.h dokaj alabo razvita in bo treba vložiti še do-ti truda ln sredstev za izboljšanje položaja.
Ce pogleoamo n pr samo Tovarno čokolade in likerjev na Sotelskem, opaž r %> da le-ta dela v tesnih in nepr mernih prostorih Nameravajo jo premestit; ozirom: zidati novo nekje na Vidmu. Projekti se že v delu. Premestitev te tovarne je važna predvsem ra-rad tega, ker jo nameravajo povečati m napi avli-: še predelovalnico s d ja $ sušilnico, morebiti še zmrzovalnico Potrebp po zrrfrzo-valn.Ci je prišla d, izraza letos, ker je sadje v teh krajih močno okuženo In ni primerno za izvoz. V Iztrošenih vinogradih b; lanko začeti z urejevanjem mal norih n sadov, maline pa bi v tovarni predelovali.
Po ebno skrb bo morala občina
posvetita navoju kovinarska druge v Vidmu Brž ko bodo dala
je v tem, da Ima mnogo boljša električna avojstva glede prebojnosti pri višjih temperaturah.
Prvi izdelki Iz nove gmote so prav lični ln je na trgu za nje veliko povpraševanje. Stiskalnice zanje Je Izdelala kovinarska šola na Jesenicah V bližnji
Plodno sodelovanje jeseniške in trboveljske „Svobode"
v tovarni za roto papir končana,	prihodnosti pa bodo na Izlakah	Mlnui0 goboto so nas topel	atov, moramo reči, da	Je bil V celoti	je koncert uspel, tako
teriev Ravn< to zadruga bi lahke	nlh pipic za električne žice «	že tretji povojni obisk, ki doka-	>ta .[h iIvedla mešani in	moški	t UU™°’	p	\ Tr.
zaposlila vse te ljudi — |a<no	Na ljubljanakem Velesejmu so	ZU)e< ^ M Jesenice ln Trbovlje	jbor Najbolj so ugajale pesmi s	pevovodji	Poldetu Ulagi —
seveda, če bo imele dotlej dovolj	bUl Izdelki naše mlade tovarne	kulturno čimdalje bolj zbližu-	solističnimi vložki, le žal,	da sl-	boveljčani	pa sl žele Sc več ta-
proetore <n na razpolago sadoatt na Izlakah odlikovani s brona-	da tesenlškl cer odličnim solistom zbor več- klh obiskov.	-a-
orodja.	ato medaljo, kar je vsekakor j*Jo. kar je dokaz, da jeseniSK	nudll primerne sprem-
*" H s ti*--------“	--------*---- —	—	--- --------‘	----------------------------------------------------------------------------------
ao ima
Nič boljše H e tiskarno ar Kr- lepo priznanje za celoten delov- železarjl ln trboveljski rudarji ljave Naj omenimo ob tej pri-škem. Trenutno ima tl»kanu en ni kolektiv tega podjetja, da Je ne prvafij0 gamo na svojih de- ložnoetl, da So morali Jeseničani S?.**	“foi aede	v razmeroma tako toatkem času	{ bUkl prav zaredi kvalitete teh soli-
Učmo naročil ta na vsak dan svojega obstoja Izdelal ln dal 10	, . .	.. . ,tov ponoviti več pesmi Ob
~	“ SHS
••-■i-	- es	ssn
sala polna dvorana v Delavskem težji, zato pa tudi nezanesljivi, ki je s simpatijami Zbor razpolaga e sočnimi gla-
večje potrebe po tiskovinah bi bilo treba priskrbeti veej ie en tiskarski stroj ki poskrbeti za poslovne prostore v tiskarni, kajti
menu.
Pri obrtništvu bo
čet sto ljudi Zgradil je
...----------— treba paziti svoje delavnice ln strojnice ter
ra.tt0obriib0a^S0lbod0.V5,'^ poč^do9»va prepotrebno stroj-	ltVedbo kon^rtk v rovi. d. pa bi dosegel večjo
dal a.	d. bomo	imeli do^ v*	" v^Uko torbo pa Ima ta kolek-	tunanji doka, tega poznanstva	“	"££!£*-
jencev, zlaat; v	tistih strokah, v	Uv • privatnimi strankami v	» darovali Jeseničani pevcem jo skrb utrjevanju	programa.
katerih je malo delavcev, kakor kraju zaradi razširjenja tvojih »Slavčka« trboveljske »Svobode-	_____________.
n. pr	kovtčev,	kolarjev, sodar«	delavnlšklh prostorov, kar nor-	Center« sliko jeseniškega pev-
malno delo v podjetju silno	skega zbora, »Slavček« pa ja tt-
ovira. Prejšnji najemnik steno-	ročll Jeseničanom spominsko ruvanja, id ga je Imel na upravi	darsko darUo ln tov. Jože Osta.
podjetja. Je namreč stanovanje	nek v Imenu »Svobode-Center«
oddal samovoljno drugemu. Sta-	sliko hiše na Cebinovem, kjer
novanje je bilo določeno ozir je bila leta 1937 ustanovljena dodeljeno podjetju za obratne KPS.
prostore, nova stanovanjska Ce bi se ozrli na samo iz-stranka pa se je ob pomoči	vedbo koncerta jeseniških go-
VA2NO OBVESTILO!
Podjetja, W so razstavljala svoje proizvode na ra*' stavišču II. Posavskega tedna v Brežicah lahko naročc izvirne fotografije raz»t»v' (jenih predmetov pri FOTO Trborilje.
jev in čevljarjev.
Na prrt seji gospode rak ege »veta je bilo torej naksaesio dovolj problemov, r jih bo treba
kmalu rešiti. Razumljivo Je, da ne bo Slo povsod po maslu Z voljo m vztrajnim delom pj bo mogoče vse težkoče, ki se pojavljajo, premagati.
PROSLAVA DNEVA ZDRUŽENIH NARODOV Odbor Zdrulenlh narodov* v Trbovljah prireja v P<>nedra tjek, 24. oktobra, na Dan sdruženlh narodov SLAVNOST ^ AKADEMIJO v Delavskem domu ob 18. url. «°vwr organizaciji sdruženlh narodov bo Imel predsednik mesta Trbovlje Slavko Borftner.
Vjudno vabljeni!	_
STRAN 3
uspela afirmacija kmetijske dejavnosti
V nizu kmetijskih razstav, ki smo jih imeli letos širom po Sloveniji, je tovrstna razstava kmetijske zadruge občine Trbovlje s svojimi pridelki dokazala, da se kmetijstvo zadnja leta, zlasti pa po osvoboditvi, kljub raznim težavam, ki so delno v zvezi z vedno večjo in dustrializacijo zasavskega ba zena, vendar uspešno afirmira
2e bežen pregled po razstavišču nam je pokazal, da so bik v njem zajete vse pomembnejše veje lokalne kmetijske dejavnosti, od rejcev malih živali in gospodinjstva, pa do poljedelstva, živinoreje, sadjarstva ir. čebelarstva. Letošnja kmetijska razstava je v kraju po naš osvoboditvi prva, v splošnem pa druga, če upoštevamo velike kmetijsko razstavo, ki so jo trboveljski kmetje očanci priredili že leta 1887.
Konfiguracija trboveljskega kmetijstva je izraz specifičnih lokalnih prilik ter je po statistiki našteto skupno 1186 gospodarstev, ki se v trboveljski občini ukvarjajo z obdelovanjem zemlje in rejo živine in drugih domačih živali, pri čemer jih 81,1% (t j. 965) odpade na mala gospodarstva v velikosti od 0,05 do 1 ha, 5,1°/« (60) na gospodarstva s preko 20 ha, ki pa imaje predvsem visoko hribovit značaj s pretežno gozdno površino in povprečno le po 2,4 ha njiv. Razen tega je spričo visoko hribovitih leg teh gospodarstev rodnost zmanjšana zaradi hladnejšega podnebja in čestokrat slabe zemlje, tako da v takih okoliših pomenijo večje zemljiške površk-c le več dela, ne pa tudi več pridelka. Tretja po številu gospodarstev so tista, ki obsegajo skupno 4543 ha, od tega je njiv in vrtov le 429 ha, t. j. 0,33%.
Od vseh trboveljskih prebivalcev (17.029) je za delo sposobno 8084, od tega pa je kmetskih prebivalcev 678 (4%!). V Trbovljah je torej le neznaten odstotek prebivalcev, ki jim je kmetijstvo glavni ali edini poklic, pač pa se temu nasproti velik del Trboveljčanov poleg svoje glavne zaposlitve tudi ukvarja s posameznimi vejami kmetijske dejavnosti Glede na katastrski dohodek je z davkom na dohodek zemljišč obdavčeno
oceno Štefan Grešak iz Knez-dola in Mirko Šrubar s Cebino-vega. Poleg tega je bila nagrajena še ena sivopšenična krava in telica istega plemena. Konji niso bili razstavVeni, ker konje-
reje pri nas ni zaradi hribovitega terena, prav tako ni bila na razstavi zastopana svinjere-ja, ker je le-ta pri nas neznatna in pride pri kmetih v glavnem v poštev za lastne potrebe.
tej
vsi
po-
je neogibno potrebno, da važni panogi kmetijstva pristojni činitelji in ostali svetijo posebno skrb.
Gospodinjski oddelek je med drugim prikazal zlasti najsodobnejšo gospodinjsko opravo, ki je zanjo izdelal načrt Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Ta kuhinjska oprava je sestavljena iz posebnih kosov, s katerimi poljubno kombiniramo sodobno kuhinjo in police v njej prilagodimo potrebi. Vsa dela naj gospodinja
opravlja sede, za to ji služi priča, da je ta dejavnost v Tr- njem vpliva na vzrejo malih ži-~~:x~ bovljah na visoki stopnji. Go- vali, zlasti še plemensko k vali spodinjam, ki se ukvarjajo z vrtnarstvom (teh je v Trbovljah
Prvi nagrajeni bik (glej poročilo)
stol, ki ga poljubno zniža ali zviša. Sodobna gospodinja ne briše več posode, temveč jo v
tetne perutnine; uspeh se kaže v boljši nesnosti.
Končno omenimo še razstavljene poljedelske stroje, kar je
Sadje je letos lepo obrodilo
Krompir in pšenica
Največ se pri nas sadi krompir Oneida, slovenska, doma vzgojena sorta, ki pa zadnje čase slabo uspeva, in Vekeragis, belomesnat krompir, prikladen za lažjo zemljo. Seveda je uspeh odvisen tudi od dobrega in rednega umetnega gnojenja ter škropljenja. Od ostalih vrst so letos prvič gojili v okraju krompir Albona, novo vrsto, vpeljano iz Kopra, ki je dala zelo dobre rezultate, zlasti v Planinski vasi s pridelkom 8 kg na kvadratni meter. V občini pa gojijo tudi krompir Acker-segen, Frimele in Daniela. Zanimiv je prikaz letošnjega gnojilnega poskusa na Bemovem srednjem krompirju, ki je v Planinski vasi pokazal, da je najbolje uspeli pridelek, gnojen z dušikom, in je bilo pridelano na primer s 6 kg dušičnega gnojila na kvadratni meter 5,2 kg
krompirja, medtem ko je kalijevo gnojilo pokazalo slabe rezultate.
Od žitaric je bila prikazana gojitev šestih vrst pšenice. Domača pšenica se zadnji čas goji zelo malo zaradi slabega pridelka. Namesto domače pšenice gojijo sedaj predvsem Pod-gorko, ki je zelo odporna in za prehrano dobra, v manjši meri pa so zastopane pšenične vrste Montania, Tasilo in kadolška pšenica, to pa zaradi večje snet-ljivosti, slabe moke in kratke slame. Letošnji poskusi z Bauersko kraljico na Cebino-vem so pokazali, da ta vrsta sicer dobro rodi, vendar daje slabo moko. Poleg drugega so bila na poljedelskem oddelku razstavljena tudi umetna gnojila s potrebnimi navodili za uporabo.
Sadarstvo
vroči vodi splaknjeno polaga na zelo veliko!), propada zaradi
žični odcejalnik. Sodobna kuhi- preobilice dežja po glivičnih bo- ___ ___________
lja je bila prikazana kot nekak leznih nešteto povrtnine, kakor imelo namen, da se kmetje^spo-aboratorij, kjer gospodinja pre- na primer paradižnik, fižol, znajo z najnovejšimi stroji in ieluje vse dobrine, potrebne za krompir itd., kan vse bi mogli se jim pokaže tehnični razvoj, prehrano; Posebnost za žene, ki rešiti s primernim škropljenjem zaradi česar so prireditelji raz-so v službi, je bil tako imeno- z bakreno-apneno brozgo, za kar stavili stroje od najstarejših do vam lonec »Ekonom«, ki skraj- pa bi bile potrebne škropilnice, najmodernejših vrst, in to razne sa cas kuhanja na eno četrtino Rejci malih živali so poleg mlatilnice, mline, sadne mline ali eno petino, s čimer gospo- drugega prikazali vzrejo go- slamoreznice, luščilnike, razam j a prihrani na času in kur- spodarskih kokoši New . Hamp- kuževalne bobne, ročne in mo-javi. Pozornost je vzbujal na- shire, Orpington, Rode Island, torne škropilnice’ itd. Poleg po-dalje tudi praktični zaboj za Štajerko in Leghom, prav tako učnega je imel ta razstavni del krompir, sestavljen iz letev, ki svetovno rekorderko rac Khaki tu d	oni er c	^	^ ^metje
okrog štiri tisoč ljudi, odetega 1800 šolske mladine.
Kmetijski zadrugi v Trbov-
Z goda j zjutraj žene živino na pašo
sprejme okrog 150 kg krompir- Cambell s povprečno nesnostjo ja, torej količino, ki jo potrebu- 250 jajc. Društvo rejcev malih ljah in vsem marljivim sodelavk
Zelo lepo in okusno je bil urejen na razstavišču sadjarski oddelek, ki pomeni eno izmed razvitih in donosnih vej kmetijske dejavnosti, in je pokazal, da v
je srednje velika družina. Prireditelji gospodinjske raz-
Krompir pri naa dobro uspeva
ške, katerih je bilo razmeroma malo razstavljenih Po razstavljenem sadju je sklepati, da se škropljenju proti škrlupu posveča še vedno premajhna pazljivost; razlog za to bi bil delno ; tem, da sadjarski odsek nima adosti škropilnic raznih vrst na azpolago. V zadnjem času se je tudi pri nas pojavil kapar San Josč. Ce hočemo rešiti naše sadno drevje pred tem nevarnim sovražnikom, bo treba poskrbeti za primemo število škropilnic in organizirati ob vezno škropljenje sadnega drevja. Iz statističnih podatkov je — kakor smo že omenili — razvidno, da pridela trboveljska Delovanje slehernega našega okolica okoli 60 odstotkov sadja (jrujtva in družbene organiza-za potrebe domačega prebival- cjje je tesno povezano s finanč-stva. Ker pa so pri nas klimat- njm vprašanjem. Brez določenih sredstev ne more nobeno .	,	.. . „ društvo prirejati niti raznih
memo propagando in oblastve- prjre(jitev, niti ne zmore drugih no podporo to kmetijsko dejavnost lahko razvili do take stop-
živali, v katerem so včlanjeni cem, ki so ob podpori naše večinoma prebivalci iz delav- ljudske oblasti pripomogli k
stave so imeli namen poučiti skih vrst, je izredno delavno tej uspeli manifestaciji kmettj-gospodinje o vsem, kar gospo- in si je iz lastnih sredstev od ske dejavnosti, iskreno čestita-dinja potrebuje in kako naj le- svoje ustanovitve 1950. leta ku- mo z željo, da v prihodnje še ta gospodinji čimbolj ekono- pilo valilnico z »umetno kokljo« podvojijo napore v korist so-mično in smotrno in pri tem in nad 120 razstavnih gajb v cialističnega napredka in dviga sebe v čim večji meri razbre- vrednosti nad pol milijona di- življenjskega standarda, ki je v meni.
Razstavljeno cvetličarstvo in vrtnarstvo po svojih vzorcih
narjev. Koristno in uspešno de- največji meri odvisen od pri čilo tega društva se kaže tudi v n os ti in inteligence našega de-tem, da s svojim posredova- lavca in — kmeta.	-tv-
Razmišljanja o finančnem poslovanju naših društev
Ali je res premalo subvencij?
ske in terenske, prilike za sadjarstvo zelo ugodne, bi s pri-
v Trbovljah 551 posestnikov ter v primeri s skupnim številom
Trbovljah gojijo celo vrsto prvovrstnih jabolk in hrušk po
leg tega pa je bilo razstavljenih še nešteto drugih vrst. Skupno je bilo razstavljenih kar 534 vzorcev sadja, torej več kot na zadnji veliki sadni razstavi v Trbovljah leta 1932. Iz razstavljenih vrst posnemamo, da v okraju gojijo v pretežni večini jablane in le deloma tudi hru-
5400 gospodinjstev plačuje zem- sadnem izboru za naš okraj, poviški dohodninski davek le približno ena petina vseh družin.
Statistični podatki o deležu v s*mi občini pridelanih najvažnejših živil kažejo, da sodeluje kmetijstvo pri moki s 6,5%, masti 7,5%, mleku 30*7«, krompirju in.zelenjavi 40%, pri sadju Pa celo 60%. Goveje živine,
^rejene v trboveljski občini, se zakolje letno okrog 400 glav, kar je 15% celotne potrebne količine govejega mesa v kraju.
Živinorejska razstava, ki so jo Priredili ob odprtju te razstave ^ nedelje 9.
dobro vzrejeno govejo živino; na razstavišče so pripeljali 6 bikov, 20 krav in 12 telic monta-Ook, 21 krav, 8 telic in 5 telet “•vopšeničnih. Po izjavi strokovnjakov ki so sodelovali pri r -njevan.iu, je bila kondicija izstavljene živine izredno za-
nje, da bi ne le stoodstotno krila potrebe našega okraja, marveč bi sadje lahko tudi izvažali iz naše občine.
splošno koristnih opravil tega ali onega področja ljudskega ustvarjanja. Večja so denarna sredstva, bogatejše in pisanejše so prireditve.
Lahko trdimo, da skoro vsa Na razstavnafn prostoru pa društva našega okraja zelo smo pogrešal)' prikaz sadnih smotrno gospodarijo s svojimi škodljivcev, uspehov škroplje- sredstvi. Ne le blagajniki, tudi nja proti glivičnim boleznim; upravna sredstva so silno varčna, razstavljena naj bi bila nadalje ki se razveselijo slehernega do-tudi škropiva, s katerimi uni- hodka in ustrašijo vsakega iz-čujemo razne sadne škodljivce datka. Tako je prav, kajti ra-in ki z njuni opravljamo zim- zumljivo je, da se zavedajo, da
sko in poletno škropljenje.
Vzroki nazadovanja čebelarstva
Čebelarski oddelek je lično in pregledno prikazal razvoj čebe-t. m., je pokazala larstva od primitivne davnine, ko so čebele domovale še v drevesnih duplinah, preko košnic, kranjičev s poslikanimi končnicami, do modernega AZ panja. Zanimivi so bili razstavljeni čebelarski izdelki, čebelarsko orodje s točilnico In pripravo za kuhanje voska. Iz statističnih podatkov pa povzemamo zanimivost, da Imamo desetkrat večjo korist od čebel z oploditvijo cvetja, kot pa š pridelkom medu In voska. Razstavljeni prevozni čebelnjak pa je pričal, da postajajo pašne razmere v Trbovljah iz leta leto slabše zaradi boljšega gno jenja travnikov in pomanjka nja ajdovih pačlšč in bodo če belarji prisiljeni prevažati svo je čebele v kraje z medonosni-mi rastlinami. To pa bi bilo seveda izvedljivo le s skupno or ganlzacijo prevoza. Zaradi sla bih vremenskih razmer in pre-
upravljajo z družbeno lastnino, torej s sredstvi, ki jim jih je dala skupnost za temeljitejše in boljše opravljanje svojega poslanstva. Ponekod, v nekaterih društvih so ta sredstva večja, ponekod manjša, vse za-visi od množičnih in pomembnosti teh inštitucij.
svoje čebele s krmilnim sladkorjem, zaradi česar se vrste čebelarjev v Trbovljah zelo redčijo. Ker pa brez čebelarstva	.
ne more uspevati sadjarstvo (za' Vendar opažamo zadnje čase tri ^Atrtine nriHplanpoa eariia j**™* pretiran lov za sredstvi.
Malone vsa društva tarnajo,
da iim 7a hnliSa in Irnnctmtr.
tri četrtine pridelanega sadja se moramo zahvaliti čebelam!),
^voljiva po telesni konstituciji mlečnosti. Pri ocenitvi je do-°u 1. darilo za bika SR Valdl, nffe8a dve leti In pol, Ignac movšek Iz Gabrskega, 1. dari-t, 28 najboljšo (sivorjavo) kravo v ,ra z letno mlečnostjo 37841, letu 1954 pa ga je prejel Jakob zič iz Trbovelj. Drugo darilo w kravo istega plemena, Reli, z sk» mle^nostjo 36401 v lan-hik i letu ie prejel Franc Suš-, lz Bevškega, tretje darilo bji krave istega plemena sta do-mioA-Jak°b	za Bibo z
šek*108*-!0 2863 1 in Franc Sku-194«2a kravo Copo z mlečnostjo
* Zfl t r»l i n n f civnr? n ua\ c?*«
Brej-j	telice (sivorjave) sta obilnega dežja so zadnja leta
18 enaki nagradi z enako čebelarji primorani, da krmijo
živina na truvveueiu razstavi
tivnejše delovanje močno primanjkuje denarja. Desetine in desetine prošenj roma v roke članom upravnih odborov naših podjetij in odbornikov občin. Društva prosijo za večja sredstva.
Ne gre zanikati, da so se nekateri rekviziti, ki so nujno potrebni tem ali onim društvom, precej podražili. In res je tudi, da so vstopnine prireditev ostale enake. Drži tudi, da so naša društva včasih v hudih škripcih, kje in kako zagotoviti sredstva, da bo delo nemoteno teklo po določenem načrtu. Vendar se društva vse preveč zanašajo na subvencije in dotacije in tako rekoč pozabljajo, da morajo tudi podjetja sila preudarno gospodariti s svojimi sredstvi, če hočejo poravnati vse svoje obveznosti do skupnosti. Hvalevredno je, da upravni odbori in občine redkokdaj odrečejo pomoč, saj se zavedajo, da s tem pomagajo svojim delavcem do večje izobrazbe, znanja in razvedrila. Še več! Občinski ljudski odbori vnašajo celo v svoje letne proračune stalna sredstva posameznim društvom in tako dokazujejo, da jim je prva skrb pomagati lastnim društvom do večanja dejavnosti.
Ni pa prav, da nekatera društva menijo, da so podjetja in občine ob vsaki priložnosti dolžna pomagati. Navadno se taka mnenja izcimijo v en sam stavek: »Ce hočejo, da bomo delali, naj dajo ...« Pozabljajo pa, da dotacije res niso edini vir dohodkov. V marsikaterem društvu neredno ali pa sploh ne pobirajo članskih prispevkov, češ da ta denar ne zadostuje niti za poštne stroške. Podcenjujejo ta sredstva, ker so res majhna. Tako podcenjevanje je nevarno in kaže, da ima društvo nepravilen odnos do članstva, kajti člani menijo, da društvom ni do njihove člana-
rine. Na drugi strani pa so tako prikrajšani za vir dohodkov, pa čeprav zadoščajo komaj za poštne stroške. Vsak dinar je dragocen, če ga znamo pravilno obrniti.
Marsikje plačujejo društva lepake in druga vabila za prireditve. Plačujejo tudi tehnična dela. Kaj bi bilo, če bi morali plačevati, denimo v kulturnih društvih igralce dramskih sekcij, pevce, godbenike za vsak nastop. Po prvi prireditvi bi društvo propadlo. Prav bi bilo, da bi društva poiskala med tistimi ljudmi, ki so zgolj člani društva, tovariše, ki bi bili pripravljeni na ita način pomagati in se skromno oddolžiti svojemu društvu. ‘Potem bi bilo potrebno dostikrat znatno manj subvencij.	m.
Ameriški kapar
Ameriški kapar, ki se je pojavi) v Sloveniji že pred dobrimi 20 leti, je okužil sadje skoraj vae Slovenije, posebno hitro pa se je razš.ril po toplih dolinah ob rekah, topla in suha leta so prav posebno pospešila njegov razvoj nj šarjenje Najraje napada jablane in hruške, živi pa tudi raa gozdnem in drugem drevju.
Samica ameriškega kaparja skoti spomlad: 400 do 600 živih ličink m ena sama ličinka, kj je prezimila, lahko okužj cele sadovnjake in kraje.
Okužene sadovnjake škropimo s 6-odstotnim drevoSanom alj pa do 2-odstotnim kreoeanom m t« sedaj v jeseni, ko kstje odpade. Pa z Sodstotnim neodendrinorr. ter konec zime s 25-odstoto žve*leno-apneno brozgo, ali pa do M(6-odstotno enmulz; jo tekočega pantokana.	D V.
Ne pozabite: vsak naroč nik ..Zasavskega tednika" je zavarovan!
STRAN 4
1 7/ Siv iKv Sav <9 rta. l ki ,fOAv zžčit r /Rv v\Vi »v 11 /z-> rB:	n it,\ >ri /R\ (s urn /R\ /ri i n ns\ in /a !	82. OKTOBRA 1955 — St. 42
	
O nekaterih pravnih zmotah
Vzrok hudih in dragih pravd, Tudi glede testamenta je po- kel, pa ne smem — besedo ria-kl tudi trdno posestvo lahko nekod razširjeno napačno pra- za j!« In vendar marsikdo živi do korenin pretresejo, so dosti- vno pojmovanje, da je treba v takem zmotnem mnenju, krat pravne zmote Med našim oporoko vsako leto obnoviti.
Marsikdo tudi še vedno ne
narodom je precej pravnih Drugje spet mislijo, da mora more razumeti, zakaj mora pla-
zmot. Te zmote večinoma izvi- biti dedič kmečkega posestva rajo iz nekdanjih zakonov, ki najstarejši sin, kar pa ni res,
čati v pravdi, ki jo je izgubil, tudi stroške nasprotnega od-
Zdravstvena vzgoja ženske mladine
Tečaje za vzgojo ženske mladine je treba koordinirati
Pred dnev je komisija za bodo nidalje predelale vprašanje ki bodo ob tej pr.ložnost: na
so bili pozneje spremenjeni, in ta zmota danes že niti ni več vetnika Mhogi namreč še mi- zdravstveno vzgojo ženske mb. vzgoje in priprave za zakonsko splošno predelali snov predmde-v-časih pa tudi iz narodnih obl- posebno razširjena.	1	•	•	••	L —	-■
čajev in pregovorov, ki nimajo Zelo razširjena zmota pa je, osnove v veljavnih zakonih, da več kot trideset let stare
vcvuma.	uauu	oc ii-i ---- '	- --v - — y v	***	T'1	'
slijo, da ttlora plačati odvetnika dihe pri okrajnem odboru RK Tr- življenje ter pomen ;n vlogo ma- hih predavanj, tisti, ki ga je najel.	bovlje to^Pjartjala o prireditvi tere, prav tako vprašanje nege Na tem se,tanku
Značilno je, da so žrtve takih služnosti vel'ajo, čeprav so še V zadnjem času je tudi ve-pravnih zmot dostikrat ravno tako nepotrebne. Pravd, ki izvi- URO pravd, ki izvirajo iz zmot-starejši. izkušeni kmetje, ki so rajo iz te zmote, je precej in so nega pojmovanja, da navadna,
II. dela tečajev za zdravstveno bolnikov, končale II
_______________je obvelj to
del preda- mnenje <1$ c>o treba na vas- ko-
n abrt hrtrta	.	7	_	,	. e	-	•
,	---- -	-	-- ’	r	Ulil 15111 15 Via UV ucua uy vno- nv/
vzgojo Ženske mladine R zgovo- vanj o prvi pomoči, enako bodo orciinirati še vrsto drugih tedajev, rov se je udeležil tud: sekretar proučevale tudi vprašanje malih ^ 6Q se iap.ic0 leto prirejal. Ib-
te
in nikakor nočejo odnehati pred mlajšim nasprotnikom. Take in podobne pravne zmote pa čeprav
svoj zemlje, ki ni bi.a napravljena j0 haš„h deklet obiskovalo I del travnik čez sosedovo dvorišče, PCi notarju oz odvetniku ali na ten.a tečaja, kakor tud razne gobi lahko vozil čez svoj sodišču, m ki nima nobene slo- - - -	-	1
vvx> jg	•'1' v J--...... _ _ _	__
zlu, o PLZ, o organ zac.ji zdrav- tičnim nauk: m nasveti o gospo-^	- - -tvene službe n vlog; Jugoslo- dinjstvu ln š.vanju ter podobno,
-podmjske m še druge teč je. Za vanskega Rdečega križa, spoznale icajtor bo to	inlerei deklet
so vedno drage, ker se malokje travnik, kar bi bilo celo bliže, vesnejše oblike, še til dokončna, ]etošnje leto je. predvideno, da se bodn z gospodarskimi, družbe-
noi'pHnn?t talen Hrapn nlarhiip iZnr 1-.0 4« xr<-.rril -v a lato in loto In Ha vplid nn^ndha šele teaai. v: _ tt -1 -1., /a ‘i1 _	•	_ .n*:- •  ____i.i 
ln da velja pogodba šele tedaj, ko je Izveden prepis v Zemlji-
nimi in političnimi problemi v naš držav in v svojih krajih itd.
nevednost tako drago plačuje, Ker pa je vozil že leta in leta, kot na sodišču	misli, da je to njegova pravica,
Veliko pravnih zmot med češ, ali mar ne držijo več stare ški knjigi Tako zmotno nazira-ljudmi je na področju rodbin- postave? V resnici pa se tudi nje je posebno simpatično mar
skega prava, kar je razumljivo, služnost, ki traja že _	„________ . ________ ,___	™	..._
ker se je zlasti to pravo zelo iz- trideset let, lahko odpravi ih je ko spozna, da je prepoceni pro- se bodo dekleta seznanila s pb- žen ke miome tudi po obč tiskih
bi v tl. delu 44 tečajev, kolikor lih Je določeno v novem trboveljskem okraju, 889 deklet končalo tečaj zi zdravstveno vzgojo žen-■■ teh
več kot sikomu. ki se pozneje premisli, skc mhd ne. V teh predavanjih komisije za zdrav-tveno vzgojo
v posamezn h krajih. Na ta nač n bi dekleta pr.hranila na č 'Sli, pocenili bi se =trošk tečajev, te-Kom.sija je sprejeb ob tej pri- čajn;Ce b[ ^ ta način pr.do-iožno"t'. predlog, da se form rajo b , dosti obsežnejše znan e, k.
premenilo. Tako na primer še upravičenec ni več
danes marsikdo misli, da velja Izvrševati če ni ..------------
Stari izrek: »Kar je žena, to je Tudi pravde zaradi razžalje- ceneje, ker mora odšteti če ne-mož, to je rekel svet' Ambrož.« nja časti so dostikrat tako za- kaj za pravdne stroške Marsikdo misli, da je mož po- grizene in trdovratne zaradi te-rok za vse dolgove žene, dokler tega ne prekliče. V resnici pisov oz., kar je še slabše, žive med ljudmi ih včasih napravijo pa zakonec porokuje le za dol- v zmotnem prepričanju. Pone- precej škode. So pa tudi iiapač-
b le dosti obsežnejše znanje, jim bo zanesljivi koristilo v življenju. Komisije na občinah bodo
eč upravičen dal. Navadno pa je posledica trebhm znanjem b uspoobh, odborih Rdečega križa z halogo, 'e”Ju Drjjdh<xlno proučit v:ete Potrebna.	takega stažiranja, da proda še da 8C bo ,aže znašla v LljbtijU da |e komisiie9 pr pratijo ženslto	cen
življbajii in v domu, ki si ga bodo ustvarila, saj bodo kot bodoče matere
komisije pr prstijo mladmo n« obisk tečajev s pra-vilh m pojasnjevanjem tijfhove
To so različna napačna pra- s pridobljenim znanjem laže važnosti, nadalje ds vodilo evi ga, ker ljudje ne pozna o pred- vna naziranja, ki so razširjena vzgajal: svoje otroke in tako se-
bj in svoj m znati* pripomogla
možnosti 'n z gospodinjskim centrom okraja na j V najpr.merneiši način koordinac je tečajev, s č> met bj — kakor že rečeno —
številu mladine ter o firiatičmi k zdravemu iti srečnemu živi je- stran tečajev, ki dobe subvetitijb gove, ki jih drugi zakonec pre- kod na primer še vedno mislijo, na pravna mnenja, ki so včasih nju. Na teh tečajih bodo dekleta okrjnega odbora RK Pričetek -	■----- ---------------------«-■>- «- -—------------------------------------------------	• o iz- tečajev je predviden s 15. novem-
brom t. 1„ za 6 november pa so določeni sem narji s predavatelje v Zagorju. Sevn:cj to Brežicah,
vzame za tekoče potrebe skupnosti. Ce pa žena dela dolgove
da mož ženo lahko ošteje in tudi udari, samo »čez tarifo«
koristna. Tako na primer mar- pridobila potrebno znanje sikdo misli, da znašajo takse grfdnji človeškega
_____ -- r- ------ ----- —.	— — --------, — - ------- —„- --------------------„„ telesa, na-
ža svoje potrebe, poseben pre- je ne sme. Drugi mislijo, da je za razvezno pravdo 36 tisoč din, učila se bodo, kaj je našemu klic sploh ni potreben. Ravno samo prva klofuta prepoveda- ker je v tožbi navadno rečeno, zdravju škodljivo, kaj vse mora-
tako se tudi zgodi, da toži mož medtem ko bi v resnici morala
na, druga pa dovoljena. To je da se oceni vrednost spora na sicer narodni izrek, toda kazen- 36.000 din s čimer pa je seveda
denco 0 tečaj.h n predavanjih, b zna,tn0 izpopolnili znanje naše
muain«, ter n fibatičn:	žena4[e mladine
Ta nal-oga naj bo naša nalogš po končanem tednu otroka .n V zveži z halogami, k. nam jih jt nakazal I. nacionalni kongres za zaščito otroka v Beogradu. A. K.
mo storiti, da ohranimo zdravje, kako je treba negovat* ln
tožiti žena. ker je ona lastnica, ski zakonik pravi drugače. Pač mišljeno samo to, da se odmer- vzgajati otroka., kakšna je pra. in izgubi pravdo samo zaradi pa so ponekod zelo tankovestni jajo takse po lestvici, ki velja vilna prehrana in še mnogo dru-* *'	• - -1-5"	*- za spore pri katerih je vred- gega in koristnega znanj«
nost 36 tisoč dinarjev. Ta pravna V letošnjih tečajih za dekleta svetu svetega Ambroža plača- ljiva. To pa tudi ne drži in si zmota pa niti ni škodljiva, ker je določen bogat učnj program; v *	’ '	'	'	"	*	' tak tožnik napravi samo stro- morebiti le koga odvrne od te- 32 ur?h teoretičnega in 38 urah
tega. Pred kratkim je celo neko podjetje po napačnem na-
to mislijo, da se lahko toži že zaradi laži čeprav ni laž ža-
lo dolg kar možu, čeprav je že na gospodar, ln je moralo nato plačati še ženi, ki je bila zadosti podjetna, da je podjetje tožila.
Ponekod veljajo med ljudmi tudi napačni nazori glede alimentov, kar velja predvsem za fante in dekleta. Tako mislijo nekateri fantje, da fant, ki ga nezakonska mati ne mara, ni dolžan plačati alimentov in se spušča v zagrizeno pravdo, ki je seveda brezupna. Drugi pa tudi mislijo, da mora skrbeti za nezakonskega otroka v primeru, če se mati poroči, tisti, ki jo je vzel, češ »saj ga je videl«. Tildi to je pravna zmota Veliko pa je tudi takih, ki mislijo, da
ške.
ga, da začne razvezno pravdo, praktičnega pouka bodo tečajni-
ci st o napačno je tudi, če kdo ki je navadno škodljiva za ti- ce predelale vprašanji iz zdrav
misli, da ne bo obsojen, če je rekel komti: »Goljuf bi tl re-
stega, ki jo dobi, in za tistega, ki jo izgubi.
Kako je z oprostitvijo takt po uredbi o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev
Uredba o zidanju stanovanjskih črte ih meritve, taks za zemlji« hiš delavcev .n uslužbencev (Ur. škoknj.žne vloge za odpis parcel, list FLRJ 23-51) v svojem 7. čle- Za hov zemljiškoknjižni v.ožek ih nu določa, da delavc: in usluž- sa vpis lastninske pravice na ime bend, ki zidajo stanovanjske delavca ali uslužbenca, ki je «e-hčše, t j eno. in dvostanovanjske z.dal hišo oziroma na ime njegd-
Kdo plača prispevek
v sklad za pesp«ievan;e prometa in prede ave kmeti sklh pridel ov?
Vse maloprodajne trgovine ni koži, da so kmetijski pridel- majo! To ni njihov denar, zato
-	,	,	„ ,	- - lil pekarne so dolžne vkalku- ki na trgu zelo dragi ne samo vsako natolcevanje, da morajo voljenji, vseh pristojbin za listi-
se bodo resiL nadležnih ahmen- jirati v ceno moke oz. kruha zaradi dolge poti od proizvajal-	wi»x.,*t *«, ju— -- -—	■- —i.i — —
tov, če dokažejo da je neza- tudi prispevek v sklad za po- ca do potrošnika, ampak tudi__________________________________„_____ _______
Ronska mati vlačuga m zato speševanje prometa in prede- zaradi primitivnosti te poti. In peciva, ni na mestu in je po-začnejo na sodniji z obširno lavo kmetijskih pridelkov, ki Nam primanjkuje nadalje so- —	‘	1	*	'	'
pravdo, katere konec je navad- znaša pri moki 2 din za kg in dobnih skladišč s hladilnicami no ta, da sta oba — nezakonski pr£ kruhu 1 din. Ta prispevek in sušilnicami, manjka nam tu-oce ln mati — zelo osramočena, torej plača potrošnik. Sredstva, dl modemih vagonov za prevoz obsojeni oče pa mora še plačati zbrana s tem prispevkom, se zelenjave, sadja, povrtnine itd. precej visoke sodne stroške za- mu bodo v tej ati oni obliki V nekaterih zahodnih državah to, ker se je sodnija na riegov « -»t vračala. Državni sekreta- so v tem pogledu dosti na bolj-račun »zabavala«. Ce je reza	"	"
stvene zaščite nosečnic, novoro- hiše s pomočjo države z zigoto- Vega zakonca (Navoddp d Vpk#*-jenčka to dojenčka; na tečajih v.tvijo brezplačnega sveta ati vanju lastninske pravice ha bi-
kredita ali drugačne podpore, šah sezidaiiih na svetu splošnega ibene takse po Zo. ljudskega premoženj«, Ur. list FLRJ št. 44-51 in 29-54). To, kat velja za takse po z:konti o taksah, vel)a tudi ža obč.toke takse, ki so jih vpeljala ljud:kl odboti okrajev, most in mestnih občih s posebnim: pravicami. Investltotji delavskih to uslužbenskih hiš, ki se židajo po že omenjeril uredbi, so oproščenj tild: občinskih take za vse vloge, tešit ve to druge akte lh opravila, k; io t zvezi ž zidanjem teh hiš.
Vprašanje je ali velja oprostitev tudi Za sodne take e na vloge iti rešitve v zVezI s predzfiambd In vknjižbo hipoteke n* prednostnem mestu V korist Narodne banke za kredite, dodeljene kot za katastrske zapiske, na- pomoč države za zidanje trii hiš,
kajtj člen 7 uredbe omenja le sodne takse v zvezi z vknjižbo lastninske pravice Glede na to
ne plačajo nobene takse po konu o taksah n ne sodne takse za vloge, rešitve to druge akte in opravila, ki so v zvezi z vknjižbo lastn.nske pravice na to hišo
Delavci to uslužbenci so po tej uredbi oproščeni taks za prošnje za dodeltev brezplačnega sveta (zemljišča) v»eh taks za izdajo stavbenega :n uporabnega dovoljenja, vseh taks za odločbe in zapisnike v zvezi s temi do-
poleg davkov plačati še dinar od vsakega kilograma kruha
ne, prepise in potrdila, ki so potrebna za izdajo teh odločb, taks za ogled sitavbišča in za poti dr-
polnoma odveč, če že ne smeš- žavnih uslužbencev zunaj pisarne, tib.	F. Šetinc. take
Kako si sami napravimo cepilno moko
Ker za cepljenje dreves mnogo-
»moli dodamo na vsak liter dva vse
pa, da je^zavarovanje posojil, ki
riat za gospodarstvo sicer še ni šem, zato nimajo takih težav krait nimamo takoj prj rokah ce- decilitra špirita. Ko vse skup:j jeno v sam« uredbi ozirom« v n«-
išmšm IMrnM 11I1P SfSli	mMm
seveda tudi »košati« fantje, ki	prometa in predelavo kmetij-	njen prav tem stvarem,
mislijo, da ni častno priznati	sklh pridelkoV. Kaj pomeni po-	„ . .
očetovstvo brez pravde, kar pa	speševanje prometa In prede-	Moj namen pa ni	govoriti	o
tudi ni pametno, dasi je po-	lave kmetijskih pridelkov, je	name?u navedenega	prispevka,
nekod to skoraj narodni obi-	menda dovolj jasno: vsi namreč
čaj-	vemo in tudi občutimo na last- ‘	^	~
nato pa jo precedimo «ko®i staro Tako dobimo dobro cepilno platneno krpo. Tej precejeni čisti smolo	D. V.
hiše tn da velja oprostitev taks torej tudj za vpis predznambe jn hipoteke po Narodni banki.
Sami si napravimo
sadni kis
Otrok se naj v šoli preobuje
ki se poraja v zvezi z njim: tržna inšpekcija je namreč ugotovila, da trgovine in pekarne ne obračunavajo prispevka in
k^nera°čunajpri NarSnftonkL	* ^f^tSu^Te? sto!	^	podP*ft dobro preši.
Na njen ooomln so treovine	. T« preobuje vco- stov (št. 2), potem še dolžino od jete, tirajte v vrstah po dolgem.
začele redno obračunavati pri- C ^	n	T a' . cen“™*te' ao,9® vb°-
spevek, medtem ko se nekatere SLto v	t L« „ ’	in še de’ prveceJ ,nai ^ ,e en‘ak<mier-
^ ^ ^ N _liemo _ M ^ SSiS 5S A-T.,36Jti SŠ SBWk5 $6 Si VSttSS
- -,™ ......................................
ostati pod ,vodo Voda teluii iz AUje potem na mestu obetov- RaMte nekaj klobučevine ali '	1)an)e nekaterih pekov? Ali	debelih volnenih krp
tudi P° vaiseh kupujejo drag tovarniški kis iz ocetne kisline, ki ni okusen niti kdo ve kako zdrav Ob tako obilni letošnji letini pa bi «i lahko pripravili sami dovolj dobrega sadnega kisa.
Za kis je dobro vsako zrelo in zdravo, čeprav drobno sadje, ki vsebuje dovolj sladkorja. Naj.
tropin sladkor lit druge snovi.
boljši kis napravimo iz hrušk to proetor v odprto le e kakšno po- kmetij8kih Pridelkov? Ne, «1- rišerte stopalo (št. 1). Zgorn|| del jabolk. Napačno^ je mnenje, da njav0 pokriti posodi, da s« ne
Mleko |e najboljša hrana
je ki« tem močnejši, čim bolj kislo je sadje. Sadna kislina je nekaj drugega kakor ocetna kislina. Ocetna kislina n sta ja iz alkohola. Za nastanek alkohola pa je potreben sladkor. Cim več sladkorje ima aadie, term močnejši je kis Kvasnice spreminjajo sladkor prt toploti 15 do 20 utop. C, ko zrak nima dostopa. Ocetne bakterije pa spreminjajo
preši in da lahko prihaja zrak v posodo. Ki« k tropin je navadno malo slabši, ker je tekočina vsebovala manj sladkorja kakor sadjevec Ki« pa lahko izboljšamo, če prilijemo na vsakih sto litrov tekočine dva do tri litre čistega vinskega cveta (špiritaj «11 nekoliko več sadnega ali vinskega
za vsakogar
....	- Micko naj bi pilj vsi, ker vse- mleko zelo dobre hrana m liudl,
komhlje za zdravstevno vzgojo	baje kalcij, ki ga telo direktno	M imajo kake	želodčne bolezni
.. i |	,	-	r	zg. nja. Ko ki« pridobimo, ga ne	presnavlja C< mleko ne pijete,	Mleko pa je	tudi odlično ‘red-
r	lmCmv puettl,	P”®*1	postaja teto me mani odporno	stvo za »ego	koš«, torej za lo-
° ob toPlotl 20.do 30 8t<>P- C- ker, glivice razkrajajo tudi ocetno proti tuberkuloz , Izpostavljate se poto...
kishno in tako slabe kis. Zato kis	nevernosti raznih kostnih obolenj	Ce hočete imeti zdravo in glad.
pretočimo v sodčke, vrče ali	jn sploh postanete mnogo bolj....................................
steklenice to ga hranimo dobro	občutljiv« za razne bolezni, ki na.
Najboljši sodni kis dobimo, če postavimo zdrav sadjevec v odprti leseni, lončeni ali stekleni
posodi k topli peči ali štedilniku zamašenega na hladnem.
ter prilijemo nekoliko dobrega v manjšem gospodinjstvu pri- cij« L drugih moti v tekem ki
o!rin^1khHa P'?vlJy,no	«■ Miro, da v jih mleko vsebuje,
k.sa (ne pa ji”« k ocetne ki li- nrimeron lončeno alr stekleno Vredno«! mlelt«
isp-žris
primemo lončeno ak stekleno Vrednost mleka pa e tem še ni
ko polt, potem pijte vsa* dan čašo surovega mleka. Za kožo je zelo dobro tudi milo, ki ga pripravljajo It mleka. Tako milo dobite v drogerijah.
Kdor težko spi, naj se tudi po
»ko. d. bo tok.- pntfMi «1.	TCU-jTSi *	5.1S
mer. Nato položite krof papirje še poševno ukrojeno progo Ilc* Klalo mleko je dobro zdravilo ne blago to ga urežete. Ob robo- na lice. To zašljt« z močnim »u-proti mozoljčkom
i«. toniku	|„ n- i« Me v vodi. Sadje toliko dodn- hrane.	' proti motoljčkom Vanj pome- vlh ptottte en centimeter za šiv. kancem to gostimi' vbodi ti«16
z, vi i31110 še P°tem, moramo pa doli- Najbolje le piti emovr mleko, kajte krpico ali vato in fo pola- Ce boste blago podložile s fla- zavihajte poševno progo ob tobu
sussfiSSff srs ripivr-s	rsiViSSstiS
vodi nekaj ihc dobrega vinekega	jete pomešam-ga « karo ril a čim	mehki, po pranju počešHe z	n|«m delom ltoe na	Ilce, obšljete	It klobučevine, usnja ali gum i«-
«4i sadnega kisa. Po šestih ali	drugim Zdravniki previja, da bi	glavnikom, ki ste ga n«moč«H t	ob zgornjem robu	vse naokrog,	Copate lahko zapnete s pa'c”n
.	sedmih talnih je ki« za rabo bilo prert če bi ga "pili na den mleku.	obrabe, naudarite rob, nato pre- na gumb. Take copate lahko »*'
tropin,	r	katerih Ostane	rasen	Nato ga odlijemo to precedimo	pol litra ali pa trlčetrl litra.	Polt bo postala mehka In neZ-	Sijte čisto blizu roba. Potem se-	pravite aa otroke lezllČn.h *M*
drugih	«novl	še zmeraj	nekaj	škod platnen prti natočimo ga v	Tudi jogurt ter kislo ln posneto	na, če boste imele na obrazu pet	lijte Se obe dela »a	poti. Podplat	rasti, «o praktične, topi*
steklenice 'n dobro zamajanega mleko imajo precej kalorij Ra- minut oblogo iz dveh žlic k«lega-- :---11 '— *-	s-4*1— —
ostanke sadjevca, ki ne pride več v poštev »a pijačo
Ceneje napravimo kis iz sadnih
sladkorja. Sveže, tropine zdrobimo
nepokvarjene
in še enkrat hranimo na hladnem.
Iti J *
napravite iz mnogo plasti krp, še otroci lahko nosil« doro« •• *
zen tega pa je tako pripravljeno mleka in soka polovice limone. bolje pa je, če imate debelejšo šote,
V SENCI
HABALMSVANJB
KANCMENJUNGE
Predel, kjer leži daneri Dardje-ling, je oil še pred dobrimi sto leti .prav redko naseljen -n poln divjih zver:. Angleži 'o prvič pršili sem pred sto trideset leti. Vsaj k k o sem br'l na majhnem Spomeniku sred. mesta Takrat so s svojo ekspedicijo hoteli zaustaviti sovražnosti, k, so vladale med Nepalom in Sikkimom. Desetletja so trajal. vprdi nepalskih vojakov na sikkimsko ozemlje *n na ozemlje, ki je pr padalo pod Vzhodno Indijsko kompamjo Anglež so znali napravit, red in, ko jih je Sfk ki m klical drugič, jim je rrK-hrradža v zahvalo poklonil Dardjeling oziroma ves ta gorski okraj. Takrat je bilo tu naselje « kakimi sto prebivalci. Kmalu po prevzemu oblast:	pa je dotok
novodošle ev narostel, zlasti rz Nepala, BTiutana in S'kkima, kjer so vladale v rem času še prav suženjske razmere. Ko pa so pričeli v bregovih nad Siligurijem saditi čaj, pa je priliv postal še več jr. Toliko sem zvedel zgodovine o tem kraju in prej omenjenem spomeniku.
Imel pa sem srečo, da sem v Dardjelngu stanoval prt družini, katere gospodinja je Ma doma h Ocntoka, glavnega mesta Sik-kima. Poročena fe bila za indijskega zdravnika in od nje *em o njeni ožji domovin, zvedel še največ Tudi ona je bila fz plemena Lepcha in čeprav je imela že skoraj štiri križe na svojih ramenih, je še vedno skrbno varoval n svoje čare. Z živim ronf-
o vsej državi samo ena bolnišnico, v glavnem mestu, s petdeset posteljami. Zdravstvena službo pa bo začela hikdonrati šele, ko se bo čez nekaj let vrnil s šolanja domač: zdravn škj kader, ki pa je po številu majhen.
Prebivalci dirdjelinskega okra. ja So največ zaposlem na čajnih plantažah, ki so bolj v rokah Angležev in Angloindijcev kot pa samo Indijcev. Cene čaja so precej visoke m ga mnogo izvažajo v Anglijo, Ameriko, Kanado in Avstralijo. Petina vsega indijskega izvoza je čaj. Indija ga pridela nekaj manj kot Kitajsko in je druga na svetu Medtem ko daje Kitajska na trg zelen:	čaj,
daje Indija črnega, to je osušenega in fermentiranega. Cajne plantaže pa niso samo na severu, o dardjelinskem okraju in v Ansamu:	videl sem jih (hd-f na
jugu, O deželah MySore, Corg in Madras.
Toda, kakor so lastniki plantaž s cenami čaja zadovoljni, niso zadovoljni delavci na plantažah; za delovni dan dobijo približno 60 dinarjev naše vrednosti. Vsi dnevi v letu pa niso delovni, medten ko morajo številne družine s povprečno deset otrok jeiti vsak dan Delavci, ki so sicer mbni ljudje — kakor vri gorjanci pod Hmalajo — so pa letos postiti malo bolj glasni. Nič več niso dajali svojim gospodarjem dožnega spoštovanja, kakor so to delali leta in leta sami in pred njimi očetje in očelor
Na trgu v Dardjeltngu
tudi hi'ma<Iajski inštitut za plesanje, v katerem je Teniing, zmagovalec Everesta. glavni predavatelj. Odgovoril mi je, da sedaj, ni sezona za plezanje, da prihajajo že monriitni, da je šola zaprta in da tako obisk inštituta avtomatično odpade. Na moje reagiranje, da me tu gorj v glavnem zanimata samo dve stvari: Himalaja tn pa Tenzing in da hočem na vsak naHn doseči to, da pr de v program tudi obisk pr\ njemu, sem dobil zagotovilo, da bo prihodnje jutro skušal dohiti z’njim telefonsko zvezo v inštitutu, v nasprotnem primeru pa, da bo "Sam stopil na njegov dom m organiziral sprejem. Ko smo se drugega dne srečali, m: je že sporočil dan
bili sta v šoli. Obiskujeta nepalsko gimnazijo v mestu. V hiši smo srečali še enega dekleta, brhkega, kakih 21 let starega. B’la je Tenzingova seri ra. Starejša s estra pa mu je pred tremi tednj umrla ki vsa hiša je bfla še v dobi žalovanja.
Materinski jezik Tenzing a je nepalščina, bolje rečeno šerpo-šč-na. Govori tudi angleško, vendar teže, zato smo se pa sporo-ziimelj še hitreje m bolje kot z marsikaterim Indijcem, kajti tudi naša angleščino je potrebovala ortopeda Njegova žena pa zna samo svoj šerpaski jezik in pa hinduu. Angleščina ji ne gre. Zato se je kmalu umaknila o kuhinjo, češ da gre pripravljat
riužbf v inštitutu toliko zavzet, da ne more hoditi »t> hribe« kot nekoč.
Ko smo popil; čaj — bil /e pripravljen na Ubelanski način z maslom, na Srečo po brez čebule, ki jo Tibetanci dodajajo radi tej priljubljeni pijač; in smo s Tenzingovo ženo pokadili še cigareto, sam Tenzing kot pravi alpinist ne kad- — smo šli v pritličje, kjer fe v mali sobici urejen Tenzingčv muzej. Tu so po rienah obešena razna odlikovanja, divlome In sl k e, po mizah Pa razstavljena plezalna oprava iz raznth ekspedicij in pa darovi številnih alpinskih društev. Tu je cepin, darilo Švicarjev, smučke 'z Francije plezalna vrv iz Japonske tn podobno. Na naše vprašanje, če je med plezalno opravo tudi ona z Everesta, je odgovoril, da ne Ljudje, ki so ga obiskovali, »o se največ zadrževali pr) njej Vsak je hotel imeti kak spominček z najv šje gore sveta tn, da bi jo očuval pred popolnim uničenjem, jo je prenesel v inštitut Na mizi je tudi spominska knjiga, ki »e vanjo vpisujejo vet obiskovale- Temin-govega doma Letošnji obisk po je bil izražen že s tremi številkami.
m krc; obska. Tenzinga je dobil: čaj. Mimogrede povedano, bese
Tetizingova žena in teatra
manjem le zasledovala gospodarski in kulturni napredek uroje razmeroma zaostale, ubožne in gorate domovine.
Sikkim tež; med Nepalom m Bhutonom, Tibetom in Indijo ter obsega okrog 2700 kvadratnih milj, ima pa samo 130.000 prebivalcev. Domačini So tu Lepche, mnogo pa je. tudi Nepalcev. dkvna vera je budizem, gotiki Prebivalct pa so tudi animlsti In taste razne duhove. Vse do leta 1950 je bil v okviru Indije s statutom kot osfiJe indijske pokrajine. Lela 1950 pa je bita pndpl-*ano pogodba, s kaiero je dežela dobila samostojnost glede nc njen tzredno pomemben zemljepisni položaj. V notranjem Upravljanju uživa popolno avtonomijo. Indija je odgovorna samt *o njegovo obramba -n si pridržuje pravico pošiljanja lastnih žet ng njegovo ozemlje v primeru Potrebe. Gradnja aerodromov, deri, pošt tn podobnega je pravi-ca same Indije.
y dežel; vlada maharadža. Od teta 1953 dalje mu stoji ob siroti državni svet. lnd ja /c zastopana po svojem političnem pred-Havniku. Dežela nima železne in Pidi ceste so slabe Le do Ganto-"<f dri, cesta, spasdbno za motorni promet. UM* so pričeli s »e-demletnlm gospodarskim načr |°m, ki pa je že v žačetku namlel na precejšnje težave, ker n majo sposobnih kodrov oziroma dobrega administrativnega apara-'a V giavnem l nanrira gospodarstvo Indijo, ki gradi sedaj "okšnih 150 kilometrov rimitsko \Qžnih ceri, medtem ko «0 je dr-*°vn samo vzela za nalogo po-Pravit) in vzdrževati vse doseda-?'e ceste, k: so zaradi gorskih udournlkov v prav riabem sta-t'U. Gradijo tudi trgovsko cesto, »afero bo preko do tedaj ne-drrnodnih vrhov omogočena zve-r? * Tibetom. Indi ja je podarila J" dolranfi In osebni promet se-'fnno/j/ vozit ‘n končana so dela !ri elektrifikacij) Ganloka. V drovstvenem pogledu je v načr-d 9rirdnjn štirih bolnišnic, od-enega dispanzerja tn i/rih po*vetovain-'c za matere. Sedaj je
očetje. Zahtevali »o povišanje plač. Ko je prišel da s ob ranja čaja, so delavci, namesto, da bi šli na delo, šli pred dvorce gospodarjev tri terja 'ji svoje pravice; najprej na lep, kasneje pa zaredi gluhih ušes, bolj na trd način. Gospodarji se niso ustrašili: poklicali so na plantaže tiste, ki delaje red in ta je bil kmalu vzpostavljen Sicer »mo tiste dn: v drugi polovici junija
o inštitutu, kamor je prišel kljub počitnicam po oprayk[h; vesel bo srečattja in čakal nas bo v sobota dopoldni na svojem stbi novcnju_
Stanuje na koncu Dardjelinga, blizu železnške poriaje, v lepi, enonadstropni'hiši na bregu, kamor drže s ceste dolge stopnice. Cesta se imenuje Toong Soong Busty. Na ograji ob vhodu je velika cementirana plošča, na kateri je v obliki grba vklesan Evereri, obdan z obeh strmi s cepinom, pod nj'm pa datum njegovega zavzetja. Tabla na sami hiši pa pove, da sr tu prostori kluba »himalajskih šerpasov«.
Na verandi pred hišo nas je že čakal, natanko ob napovedanem času, srednje visok, bolj suh, a žilav človek kakih štirideset let, črnih kratkih las, mongolskega iz gleda, nasmejanih lic, oblečen v dolge frhovke in kratek zimski jopič. B I je Tenzing, s polnim imenom Tenzing Norkey.
Po prijaznem stisku rok in predstavljanju na* /e povabil v sprejemnico. Komaj smo dobro sedli, že sem dobil vtis, da- fe ta človek čudovito skromen in izredne prijazen in da bi lahko bil
Ženo iz rodu »Lepeha*
slišal) po dardjelinskih bregovih nekakšno streljanje; dobro uho je uganilo prav kmalu, da ni bilo h lovskih pušk. Naslednjega dne s* je pričelo obiranje čaja. Posredovalo je vlada In organizacije, nekoliko go popustili lastnik: plantaž in kompromis /e bil dosežen. Delove so šli na delo, lz-orialo jih je le pet, a ti za vedno.
TBNfčlNG
Že takoj ob prihodu v Dardje-ling sem vprašal našega gostitelja, te /« dal v program obiskov
poznm po svetu prav tako zaradi svoje skromnosti, kot pa je zaradi svojih juncih h podvigov. Kolikim bt riop la v glavo slava, ki je je danes deležen oh; knjige pišejo o njem, ves svet ga pozna In vendar je še vseeno tak, kakršen je bil v mladosti v svojem rojstnem kroju Thame, o vzhodnem Nepalu, tfk ob tibetanski meji. Kmalu je prišla tU“ dl njegova žena, dobrodušna, precej debela in nizka ženica, oblečena o živopisno tibetansko krilo. Obeh njegovih hčerk Nima In Pempen pa m bilo doma;
do čaj je prva, ki sem se je na učil v h'ndu jeziku. Skoraj vsi seoernoindijsk: jeziki, pa tudi nepalščina, imajo Za to prijetno rastlino isti Izraz kot mi. Beseda sama pa — m si im — je kitajskega Izvora Ih ne Iz sanskrta.
Pogovor med nami se je razvijal domače kakor med starimi znanci. Vprašanja »o padala križem, vendar več od gostov kot pa gostitelja.
Tenzing je pripovedoval, v kolikih ekspedicijah je že bil, da je maja 1952 šel s švicarsko ekspedicijo, hi jo je vodH Ray-mond Lambert na Evereri, a so se kakšnih 300 metrov pod vrhom morali obrniti, ker je nastalo slabo vreme; propadla fe tudi ekspedicija Istega sestava v oktobru 1952. leta Za ta svoj podvig je dobil od nepalske vlade prvo visoko odlikovanje Ne-pal-Pratnp-Bardhak Njegove sanje, pr Hi na na; višji vrh sveta, pa so »se uresničile šele prihodnje leto z ekspedlc-jo, ki jo je vodit polkovnik Hunt. Slava Tenzinga je šele takrat portala popolna; sledila ri> odlikovanja, prihajala So priznanja s celega sveta. Danes je član angleškega, švicarskega in nešteto drugih alpinskih društei in klubov kakor tudi himalajskega kluba in predsednik društva »himalajskih Šerpasov«.
Konec septembra at-l pa r začetku oktobra pojde na povabilo Japonskega alpinskega kluba v Tok'-u plezat na Fujijamo; pravi, da gre rad, saj so Jcpona odlični in vztrajni plezalci.
Zaradi Smrt) svoje 9estre je moral odložiti potovanje v Ameriko, kamor ga vab i avtor njegove biografije Romsey U/Jman. Pravzaprav sta knjiga napisala Douglas tn dr. Houston, oba »tara plezalca Slednjt je vodil leta 1953 ameriško ekspedicijo na Mount Godwln-Au«ten Ullman /e knjigo samo kompletiral s Temingovirm izjavami, kajti čeprav zna govoriti več jezikov, pisati ti njih ne more. Ullmm pa je priznan ameriški pisatelj in vnet alpinist. Knjiga bo vsak čas na trgu. Kakor ri> mu sporočili, je zanimanje zanjo velikansko. V načrtu je i«, da »e knjiga prevede tudi v razne indijske jezike Od Založnika Harrapa je že dobil prvi izvod knjige, vezane » kresno usnje. Podaril jo /« dr. Royu, predsedniku zahodno-bengalske vlade v znamenje hvaležnosti za izredno pomoč >n razumevanje, ki ga kaže za potrebe šerpasov In za plezanje na Himalajo sploh Trenutno »e ne počuti dobro m zdravniki mu svelujeio poNtek, ki po do njega težko pride Njegova žena je zatrjevala, da je še najbolj zdrav p gorah. Kadar se vrne s kakšne ekspedicije, »e mu zdravje poprav: In se zredi. Še riefanje * člani raznih ekspedicij ga poživi, Zal mu je le, da je » svoji
Tenzing Norkey
Glede letošnjih ekspedicij na Himalajo je še povedal, da je zelo vesel, da se je dr Evansu posrečilo zavzet) Kanchenjungo, saj je Evans njegov star planinski prijatelj. Skupaj sta bile na ekspedicij] na Everes tu. Šteje ga za pravega Serposa, saj je več let Uvel o Solo Kumbu in govori odlično šerposko Tudi *am je mislil iti na Konchenjungo z moštvom, sestavljenim iz samih Šerpasov Sedaj pa bo moral Izbrati kak drug vrh
Za francosko ekspedicijo na Makalu pa je mnenja, dd je opravila še težje delo 'n da je to ena izmed redkih, pri kateri »e je toliko ljudi povzpelo na vrh, vsega skupaj petnajst, med njimi dosti šerpasov
Čeprav se nam n) nikamor mudilo, ga nismo hoteli več zadrževati in mučit: z vprašanji. Poslovilj smo se n obljubili njegovi ženi, da se popoldne zanesljivo udelež mo čajanke, ki jo je ona priredila rta svojem domu o čast obeh ekspedicij, francoske in angleške, kater-h člani so se tirie dni mudil’ v Dardjelngu.
Oglasili smo se še v prostorih »Društva himalajskih šerpasov«, kjer nas je ptlfaztio sprejel službujoč: uradnik, mlad Indijec, ki je znal odlično angleški jezik Ih dal nekoliko podatkov fe delovanja društvenih članov.
Letos je bilo v himalajskih gorah precej živahno. Poleg angleške ekspedicije na Kanchenjungo fn francoske m Mak-.lu je b ta uspešna tudi švicarska, ki jo je vodil Lambert v Himal gorovju. Dosegla je 7600 m visok orh m mu dala Ime *Belr kupola«.
Skupno * poSameznmi član-ekspedicije so priplezali na vrh tudi trije Šerpam, med njimi Ten-z-ngov svak Mimm, ki je bil ŠerpaSe. Zarod) velikega plazu, k: »e je odtrgal pri taborišču št. 3, je bila vsa ekspedic-ja v smrtni nevarnosti. Zahvala gre hladnokrvnosti šerpasov, da m bilo Smrtnih žrtev. Pokazal je pisnfo, ki ga je naslovil na društvo Lambert, k. se zahvaljuje za izredno pomoč, izkazano od Šerpasov.
V mesecu maju pa je prva ekspedicija, Sestavljena iz samih žensk, treh škotrnj. priplezala na 7300 m visok vrh v Jugoi grebenih tn ga menovalr po Šerpami M ngma Gyalgenu, ki je bil ser-dar med Serpasi, »Gyalgen Peok«. To je proj vrh p Himalaji, ki no*j ime Serpasa in *o osj na to zelo ponosni.
Zaradi slabega vremena pa se /e morala vrniti Svloarsko-nem-ška ekspedicija na 8167 m visok Dhoulagiri ajj »belo goro«. Ta vrh naskakujejo že nekaj let. Prve poskuse »o naprav-II l. 1950 Francozi, k! so priil: le 5500 m visoko. Tudi Švicarjem je L 1953 spodletelo zaradi velikanskih snežnih plazov n metežev. Nič več »reče ni imela krnsko leto argentinska ekspedicija, fe /o je vodij /bafiez. Letošnja je značilna po tem, da je b la Izključno vegetarijanska. S seboj so imeli varno suho hrano pripravljeno v šviaarikah tovarnah za konzerve, brez kakršnega kol. mesa. O tem poskusu je dal svoje mnenje tudi Tencing, češ, da so take ekspedicije cenejše glede na mcnfšl obseg hrane oz-roma lažji transport.
Nesreča po se fe pripetila tudi kenijski ekspediciji v zahodni Himalaji; njen vodja »' je sredi poti zlomil nogo In je pri prenosu n dol no umrl zaredi embolije. Ostali so odnehali od nadaljenfe-ga plezanja.
Poleg teh eksped cf/ pa so bfee še druge, ki so raziskovali teren v srednjih višinah. Prole»or Mani fe St. Jon kolegija v Agri je vodit entomološko ekspedic-jo, M m končale predpisane ture, je pa zbrala velike kolekcijo insektov. Tudi štiričlanska skupina ntUj-skih geologov je bila tri me»ece na terenu o Himalaji.
Uradnik mi je pr-pooedovaj ie o nekaterih drugih ekspedicijah, vendar si vseh nisem mogel zapisati Ura je bila poldne -n smo 9e že iz vljudnost) morali posloviti.
Natanko ob št*rih popoldne smo bili ponovno na vrat-h gostoljubne Tenringove hiše. Nekaj gostov je bilo že pred nami in Tenzing nas je spoznavaj z njimi. Tu fe bil Jean Franco, vodja eksped cift na Makalu, tiar približno 40 let, referent ta telesno vzgojo pri trancoskt vladi, doktor Lapras, zdravnik h m te ekspedicije; visoko ti gorah je opravil operne jo vnetega slepiča pri nekem šerpasu. Kot tretji od le družbe je bij Leroux, ki je prav tako dosegel orh. Vrt ostal: člani so bil) že v Kalkuti. Ti pa so pr-šli semkaj, da se pozdravijo • Tentilngom ki se mu zahvalijo sa čestitke, ki so jth prve prejeli od njega.
Tu sem spoznal tudj Temtngo-vega sorodnika Dawo, po rodu i® dolne Kumbu, daleč o Nepalu. Bij je serdar e ekspediciji na Kanchenjungo In dr. Evans ga bo vzel za nek- j časa o London, skupaj s svojim osebnim šerpa*om Changjup Aya. V drufbJ šerpo-sov so bili Se Mimm-, Tenzlngoo svak, In Htllg Tenzing, njegov bratranec. Slednjt je prišel kot plačani angleški vojak h Malaje na dopust domov -n se pridružil ekspediciji. Bilo je še več šerpo-sov, samih mladih fantov med 18 >n 20 M.
(Nadaljevanje Sledil
Nosač tovta v Dartl/eUngu
Ali so to res drobnarije?
Nekaterih pridelkov na trboveljskem trgu še vedno manjka
Na račun mojega članka o »trgovskih tehtnicah« in »gostilniških kozarcih« je bilo izrečeno že precej pripomb. Največ seveda takih: »O takih drobnarijah se ne izplača pisati!« ali »Nehajmo že s tem pikolovstvom!« in tako dalje. Z vsakim •kritikom« seveda ne morem polemizirati, zato bi rad v isti sapi odgovoril vsem skupaj.
O tem, če so to drobnarije ali ne, se ne bom prerekal; avtentično mnenje o tem naj izrečejo potrošniki, ki so pravzaprav prizadeti. (Prizadel jih ni moj članek, ampak trgovske tehtnice!) Ce je to pikolovstvo, potem lahko isti izraz uporabimo za vsako družbeno kontrolo in družbeno kritiko! Po taki logiki moramo torej vsem trgovinam, mesnicam, pekarnam in obrtnikom dovoliti, da počnejo, kar se jim zljubi. Vsaka beseda, ki meri na tehtanje, zaračunavanje in kvaliteto blaga, je namreč že pikolovstvo. Kritizirati bomo torej smeli šele .tedaj, kadar trgovina sploh ne bo dala blaga, ki
ga bo potrošnik plačal; dokler pa je beseda samo o dekagramih, so to navadne drobnarije...
Drugače pa je s »krivico«, ki sem jo delal trgovini. V članku sem namreč izrecno omenjal trgovine, ki so slabo tehtale blago, zato ni nobenega razloga za to, da bi se trgovski uslužbenci čutili užaljeni nasploh. Taka »stanovska solidarnqst« s prizadetimi lahko več škodi, kot pa koristi naši trgovini. Vsi nam-
reč vemo, da niso vse trgovine takšne in da imamo tudi take, kjer natanko merijo in tehtajo blago. Prepričani smo tudi, da se bodo tudi- trgovine, kjer se je doslej jeziček rad ustavljal pred ciljem, uvrstile mednje. Ta in samo ta namen sem hotel doseči z mojim člankom »Brez fotoreporterja po naših trgovinah«. Ce pa je naslov članka izzvenel preveč »senzacionalno«, je to pač zato, da bi bralce pritegnil k branju.	-nc.
Kdo zavira kulturno* prosvetna dela v Dobavi?
Iz življenja in dela Avto- moto društva v Trbovljah
Pred
I
Bravinti nalogami
l
Velika in odgovorna je naloga, ki jo opravlja Avto-moto društvo v Trbovljah v pripravljanju novih kadrov v svoji stroki. Naloga društva je, da vzgaja nove kadre, to pa s prirejanjem raznih tečajev, v katerih dobe udeleženci teoretični in praktični pouk. V Trbovljah vlada za te tečaje veliko zanimanje, vendar se društvo bori s težavami: nima namreč prostorov za te tečaje, kajti priglašencev zanje je tolikšno, da ne ve, kam z njimi. Poleg te glavne naloge — prirejanja tečajev in vzgoja kadrov
druge naloge, tako n. pr. prireja poučne izlete in jih spoznava s tehniko vožnje. V društvu deluje nadalje dirkalni odsek. V avto-moto društvu je vključeno 162 članov, od katerih je 16 žena. Vsi ti so aktivni člani, tako da društvo podpornih članov nima. Poleg svoje osnovne naloge, da vzgoji čim več novega kadra s prirejanjem tečajev in podobno, pa društvo teži za tem, da vzpostavi v svojih
ekipo, za Kar so v dani vsi pogoji.
Vrhniki, v Ravnah,
Gradcu, Ljubljani,
Radovljici, Preboldu, Šoštanju in v Brežicah. Dirkači iz Trbovelj so si osvojili več prvih in drugih mest. V svoji sredi imajo tudi republiškega prvaka v kategoriji 350 ccm za leto 1955 in tretje plasiranega dirkača na državnem prvenstvu na Ljubelju. tov. Mirka Bivica.
Uspehi, ki so bili doseženi, so plod vztrajnega in nesebičnega dela članov upravnega odbora, vendar pa bo društvo — kar je najnujneje — moralo dobiti prostore za učilnico in pa opravlja društvo še tečaje, nadalje za garažo, da ne bodo rekviziti društva samovali kar na prostem, kjer so bili iz-
Slovenjem postavljeni vremenskim ne pri-Ljubelju, likam kot do sedaj. Načrt, ki ga ima društvo za prihodnje leto, in sicer da prične s celoletnimi tečaji za izobrazbo novih šoferskih kadrov, moramo pozdraviti. To prizadevanje društva zasluži celotno podporo ostalih društev in ljudske oblasti.
vasjo. Tudi prihodnje leto, in sicer 2. maja, namerava društvo prirediti že tretjič tradicionalne gorske dirke s sodelovanjem domačih in inozemskih dirkačev. Cim bolj se hoče društvo povezati z ostalimi društvi in organizacijami za izvedbo svojega programa — najvažnejše pa je: uresničiti zamisel o iz-
Dobova leži na skrajni točki Posavja, kjer se Sotla izliva v Savo. Samo naselje obsega osem vasi z nekaj tisoč prebivalcev. To ljudstvo si je postavilo lep zadružni dom s prostorno dvorano, odrom in raznimi pomožnimi prostori. Tu je mesto za Ljudsko mladino, za krajevni občinski urad, matični urad, KZ ima kar tri prostore za svoje pisarne itd. Tri pisarne namreč tudi »potrebuje«, saj ima razen predsednika KZ še tri pomočnike in enega vajenca ter štiri uslužbence. Trije prostori so zadrugi torej potrebni!
Na vzpodbudo prosvetnega delavca, ki je bil predsednik nadzornega odbora zadruge, so zgradili, ali boljše rečeno dogradili še dva prostora v prosvetne namene; do tega pa sploh ni prišlo. Knjižnica verjetno sploh ne bo nikoli v zadružnem domu, kjer naj bi bilo gospodarsko in kulturno zbirališče vaščanov.
V počastitev 10. obletnice
smo bili prav zadovoljni, saj je bila dvorana, ki ima okrog 400 sedežev, skoraj premajhna.
Spomin na našo izselitev pred štirinajstimi leti ne sme biti pozabljen. Naš mladi rod naj ne pozabi tega nemškega vandalizma. Splošno izseljevanje 15-kilometrskega pasu se je pri nas pričelo 22. oktobra 1941, ko je okupator začel naše družine množično preseljevati v Šlezijo.
SZDL in KUD »Stane Vogrinc« sta se odločila dati temu spominu poseben poudarek. Dne 22. oz. 23. t. m. smo nameravali uprizoriti igro »Volkodlaki«. Ta drama nas prav ganljivo spominja na Lackov odred, ki se je upri okupatorju. Dne 26. oktobra smo nameravali našemu ljudstvu predvajati naš jugoslovanski film — dne 30. t. m. pa prirediti koncert godbe na pihala in orkestra.
Dobili smo sporočilo uprave Kmetijske zadruge v Dobovi, da nam prostorov ne morejo odstopiti...
Cenjeni bralci! Sodite, kdo
Za prihodnje leto — kakor gradnji svojih lastnih prostorov osvoboditve smo priredili celo- ovira kulturnoprosvetno in
smo že omenili — ima društvo velik program, in to predvsem ustanovitev celotne avto-moto šole. Povečati hoče nadalje 'število članstva, zlasti pa z mladino. Nudile bo ljudem čimveč praktičnih predavani o stroki s predvajanjem filmov. Se bolj pa d rov. zadane se hoče društvo povezati z našo izvršilo.
za garažo, delavnice in učilnice. V društvu je dovolj kadra in prepričani smo, da bo društvo s svojimi agilnimi člani s pomočjo vseh pristojnih činite-ljev, ki se zavedajo velikega pomena in vzgoje novih kaši naloge v celoti
tedenski kulturni spored. To je bilo od 1. do 8. maja letos. Vsi
vzgojno delo ljudskih možic v Dobovi.	Dobo v ran
Društvo prijateljev mladine
je vedno bolj delavno
Zasavske ..Svobode'
ob pripravah na novo sezono
v
LEPI NAČRTI
Ob koncu tedna otroka je imelo Društvo prijateljev mladine na Senovem svoj redni občni zbor. Na njem so temeljito pretresli dosedanje zelo plodno delo društva. Starši se-
KSS Senovo, zlasti pa je društvo hvaležno za pomoč senov-ške rudniške uprave. Organiziranje raznih obdaritev otrok z obleko, živili, ureditev mlečne kuhinje, pošiljanje otrok na
V cilju, da s«; Ijudsko-pro- četvero, ki imajo svoje lastne
_____ svetna društva in društva »Svo- domove. Dvoje teh domov je
vrstah močno dirkalno bode« čimbolj zbližajo, kar naj zraslo po osvoboditvi, in sicer kar so v Trbovljah M prišlo zlasti do izraza še v Dom »Svobode-Zasavje« v Sp.
večji povezavi v kulturnem Trbovljah in Dom »Svobode« delu med mestom in vasjo, je na Dobrni.
danes 22. in jutri 23. oktobra	Ljudsko-prosvetna dejavnost
na Jesenicah izredni kongres trboveljskih »Svobod« je Izred-ljudsko-prosvetnih društev Slo- no živahna. Godb na pihala de-venije.	luje v kraju kar troje, in sicer
Delavska prosvetna društva v »Svobodi-Center«, delavska »Svoboda« so vsepovsod po godba na pihala in Mladinska Sloveniji dosegla lepe uspehe godba — v »Svobodi« v Zg. in razvoj, prav tako tudi v na- Trbovljah pa tudi že deluje eno šem okraju. Zelja po enotnem leto nova mladinska godba, ki
je nadalje gledališka dejavnost; vse »Svobode« ' imajo svoje dramske družine, ki se priprav-
novških otrok so to pot skoro zdravniške preglede in na
do zadnjega napolnili šolsko 1 dvorano, kar priča o živem zanimanju prebivalstva za delovanje te ustanove. Najprej je voditeljica senovške osnovne šole tov. Radejeva predavala o
Ijajo na odprtje nove sezone, vzgoji šolskih otrok, nato pa je
Tečaji in povezava z drugimi društvi in organizacijami
Trenutno je v društvu nov avto-moto tečaj, ki ga obiskuje 20 tečajnikov, med njimi 12 obveznikov Predvojaške vzgoje. Za letošnje leto pripravlja društvo v počastitev 10. obletnice svobode krožne dirke, ki bodo v Trbovljah 10. nov. V teku te zime ima društvo v programu več predavanj, in sicer se samo za člane, marveč tudi za ostalo prebivalstvo. Letošnje leto je bilo za društvo plodno leto, saj je kljub nekaterim težavam doseglo pomembne uspehe. Tako je letos napravilo Izpit za poklicne in amaterske šoferje 63 kandidatov od skupnega števila 72. Velik uspeh je društvo nadalje doseglo z organizacijo velikih gorskih avto-moto dirk, ki so veljale tudi za
in skupnem delu je v vseh prosvetnih društvih. To željo pa bo laže uresničiti, ko bo vsa ljudsko-prosvetna dejavnost pod enotnim vodstvom, o čimer bodo razpravljali na kongresu na Jesenicah.
V okraju Trbovlje delaje 16 »Svobod« In 63 ostalih ljudsko-prosvetnih društev, v katerih je včlanjeno 7320 članov. Vsak 20. prebivalec v našem okraju je aktivno vključen v ljudsko-prosvetno delo. Največji del teh članov pa deluje v »Svobodah«, ki so dosegle po svojem ustanovnem kongresu leta 1952 v
se je že nekajkrat pokazala pred javnostjo. Tntii pevskih zborov je v Trbovljah več, tako n. pr. znani mešani pevski zbor »Slavček« in moški zbor »Zarja«, ki delujeta v »Svobo-di-Center«, v »Svobodi« v Zg. Trbovljah pa prav marljivo dela mešani pevski zbor. Važna
Tako bo danes, 22. t. m. nastopil gledališki kolektiv »Svobo-de-Center« z igro »Skupno stanovanje« (o čimer poročamo tudi v nekem drugem članku) — »Svoboda« v Zg. Trbovljah pa se pripravlja na uprizoritev igre »Glejte Ameriko!«. — Ravno tako se pripravlja odrska družina »Svobode« na Dobrni na Cankarjevo igro »Kralj na Betajnovi«. V vseh »Svobodah« so že napravili programe za oživitev Ljudske univerze. Vse trboveljske »Svobode« imajo svoje kinematografe — pozitivno je nadalje, da so ta društva v tesnih stikih z ostali-
marljiva tajnica društva tov. Vrstovškova poročala o delu DPK na Senovem.
Društvo prijateljev mladine na Senovem je bilo ustanovljeno pred pičlima dvema letoma kot eno izmed prvih v bivšem krškem okraju. Od svoje ustanovitve pa do danes je društvo storilo mnogo koristnega za predšolske in šolske otroke, pa tudi za ostalo mladino na področju senovške občine. Člani društva, zlasti pa odbor, so se zavzemali, da nudijo otrokom in mladini čim večjo pomoč. V tem so uspeli, četudi čestokrat niso imeli za to potrebnih finančnih sredstev.
ml industrijskimi centri, kakor precej so društvu pomagale or-tudi z našo vasjo.	ganizaclje RK, Zveza borcev in
NaCrti gledališča „Svcbode Center" v Trbovljah
Pričeli bodo s »Skopnim stanovanjem”
slovensko prvenstvo. Te dirke, Trbovljah prav lepe uspehe. Ta-
ki so bile v Trbovljah, dne 2. maja t. L, je gledalo preko 5000 ljudi. Dirkači društva so med letom sodelovali tudi na dirkah izven Trbovelj, in sicer na
ko delnic samo v revirjih Zagorje, Trbovlje In Hrastnik ter v Radečah skupno 11 delavskih prosvetnih društev »Svoboda«. Od teh jih deluje v Trbovljah
Pionirski odred,AlojzHochkraut' osnovne šole Trbovlje-Vode je imel svoj občni zbor
V okviru Tedna otroka in kot uvod v novo šobko leto je tud: pionirski odred osnovne šoje Trbovlje-Vode — kakor vse druge orgaoizacge — izvedel svoj redni letal' občni zbor v soboto, 8. oktobra
vam in podjetjem «o pionirji nesli ob Dnevu spomladi pomladanske pozdrave, obiskali *o kino predstave ter napravili izlet na Klek. Z« Titovo štafeto 8o imeli svojo progo Za rojstni dan maršala Tita so priredili skup-osnovno šolo v Zg. Trbov-
Obračun dela tega pionirskega no z osnovno
bogat. Po poročilu ljah akademijo ze starše, na
odreda je bil člana pionirskega štaba je štel odred ob začetku šolskega leta 1954/55 593 plon-rjev in pionirk, ob rojstnem dnevu maršala Tita pa j;h je sprejel na novo 172. Ob novem šolskem letu šteje pionirska organizacija 597 članov. — Zelo bogata je b:la dejavnost teh pionirjev na izven-šohkem področjui ob Dnevu re-publ ke so pionirji priredili samostojne proslave praznika, po veeh oddelkih so praznovali praznik dedka Mraza, ze praznik 8. marca pa so pionirji priredili proslavo za starše. Vsem ustaoo-
dan pa so pionir}: razvili $vo-jo novo pionirsko zastavo. Za konec šolskega leta so spet pripravili akademijo. Tudi v šahu so se pionirji uveljavljali ter 6e udeležili okrajnega prvenstva »Med dvema ognjema«. Pionirji so nadalje včlanjeni tudi v drugih društvih: tako jih deluje v TVD »Partizanu« 310, pri tabornikih 46, v »Svobodi« 45, v planinskem društvu 19, v nogometu pa 42.
To je bilanca dela vodenskih pionirjev, s katero se more ma-lakalero društvo odraslih članov
Spet se odpirajo vrata gledališč širom po Sloveniji, ne samo poklicnih, temveč že tudi amaterskih na podeželju. Ze dolgo pa se ni zgodilo, da bi se v Trbovljah tako kmalu razgibalo gledališko življenje ob zopetni sezoni. Običajno je bilo že v avgustu mnogo govora in načrtov za bodočo sezono, prvi ostvaritvi pa smo imeli priložnost prisostvovati šele proti koncu decembra ali pa še kasneje. Tako dosedaj.
Tokrat pa se je gledališko življenje v Trbovljah močneje razgibalo. Je morda vzrok temu letošnje nestalno vreme? Bilo kakor že, res je, da bo tokrat dramska družina	»Svobod e-
Center« v Trbovljah pričela z gledališko sezono danes, 22. oktobra, ko bo uprizorilo domače delo »Skupno stanovanje« v režiji tov. Milka Raka.
Bližamo se dovršitvi novega, grandioznega Delavskega doma v Trbovljah, o katerem smo že večkrat pisali. Novi dom bo potreboval kulturne delavce,
bolje naravnost: dramske igralce, na katerih bo slonelo delo, ki bo napolnjevalo gledališko dvorano od dneva do dneva in s tem opravičevalo pričakovanja vseh tistih, ki grade največji delavski dom v Sloveniji, posvečen povsem kulturnemu dvigu delavstva. To pa bo seveda mogoče le tedaj, če se bodo utrdili kadri pred pre-selitvijo v novi dom. Da bi se to v resnici zgodilo, pa skrbita prevsem »Svoboda-Center« in »Svoboda II« v Zg. Trbovljah, ki tudi že pripravlja prvo delo v režiji tovarišice Veingerlove »Glejte Ameriko«. Obe Svobo-
ta-
borjenja, prireditev raznih tečajev, otroških prireditev in igric, pa vse do uspelih roditeljskih sestankov dokazuje, da je društvo služilo namenu, ki je bilo zanj ustanovljeno. Zlasti je društvo uspelo s prirejanjem roditeljskih posvetovanj, da z njimi poveže šolo in dom v skupnost,. ki naj bi skrbela za učence obeh 5oL *
Tudi diskusija, ki se je razvila po poročilih odbornikov, je bila plodna in koristna. Na kraju so zborovalci izvolili novo vodstvo društva. V odboru so ponovno zanesljive moči, ki bodo nadaljevale uspešno delo tega koristnega društva na Senovem.	K.
Kateri so državni prazniki
Po določilih zakona o državnih praznikih (Ur. Ust FLRJ št. 18-55) veljajo kot državni pravniki ▼ FLRJ: 1. januar, 1. maj in 29 november. Vsak državni praznik se praznuje dva dni, L J. novoletni praznik 1 in 2 januarja, praznik prvega maja 1 in 2. maje, prav tako Praznik republike 29. h1 30. novembra. Ce pa je kateri teh dveh dni nedelja, sc praenuje še naslednji delavnik. Državni pr**' nik ljudske republike se lahko razglas« oziroma ustanovi z re~ publiškem zakonom ter je tako v LR Sloveniji narodni prazni!
di bosta gotovo vzgojili toliko dramskih ustvarjalcev, da bodo kos zahtevam novega Delavskega doma v Trbovljah.
Ce spregovorimo še nekaj besed o nadaljnjem programu dramske družine »Svobode-Center«, moramo omeniti, da pripravlja že tudi drugo delo 22. julij kot Dan vstaje slovenske-
» "-d-k. P-i-j1
»Ano Christie«, v načrtu pa so še v prvi polovici sezone »Molčeča ustali, »Prešmentana ljubezen« in mladinska igra »Striček Snežak«. Dovolj bogat gledališki program, kakršnega ta odrska družina že dalj časa ni izvedla.
pa je v naši republiki rudarski praznik 3. julij. Delavcu .n uslužbencu, ki je ne dan katerega kol1 naštetih praznko\ na rednem letnem dopustu, se te dan ne šle je v redni letni dopuH.
Pevski zbor v Loki spet dela
zbor t i po-
v Trbovljah ponašati. Občnii je med ostalimi nakazal tud manjkljivoetj posameznih pionirjev prt učenju in vedenju, obogaten pa je b<l z lep.m kulturnim programom Novemu pionirskemu štabu n« tej šol: želimo ob dobri pomoči pionirskega starešinskega sveta tud; v letošnjem šolskem letu obilo uspehov.	A. K.
Pevski zbor, ki je zaradi nesoglasij v njem v pretekli sezoni popolnoma prenehal z delom, je sedaj ponovno oživel, In sicer kot moški pevski zbor. Vodstvo zbora Je prevzel železničar tov. Počivalnik, sodelovanje in pomoč pa je zboru obljubil tudi domačin, profesor glasbe Rado Jež. Prve vaje so dale že slutiti, da uspeh z dobro Voljo pod novim vodstvom nc bo izostal. Razveseljivo je zlasti, da so v zbor vstopili tudi posamezni starejši pevci, ki v prejšnjem mešanem zboru zaradi nastalih nesoglasij niso hoteli sodelovati in so iz njega izstopili.
Pevovodja pravi, da se bodo pevci prvič oglasili na Dan mrtvih na pokopališču, kjer bodo zapeli nekaj žalostink — za krajevni praznik meseca decembra pa nameravajo pripraviti krajši pevski program Več nam pevovodja za sedaj ni hotel povedati. Naj bo kakor koli, splošna želja Ločanov je, da bi v bodoče bolj pogosto slišali z odra slovensko pesem.
Smrt najstarejie Ločenke. V nedeljo so v Loki pokopali najstarejšo Ločanko, 96-letno Terezijo Matek. Pokojnica je bila navzlic častitljivi starosti še po-
vsem čila in je do pred kratk ' ga še sama opravljala raz drobna dela. Včasih se je njej sami zdelo, da predolg" živi. in je šaljivo rekla, da J je kar sram, če jo kdo vpraša-koliko je stara. — Naj poti v miru!
Dopisujte v
..Zasavski tein'
Iz
naših
zasavskih krajev
Zdravstvena ekipa v Pečicah
X Rake
V okviru Posavskega tedna zob. Od približno petdeset pre-in tedna otroka se je v četrtek, gledanih je imelo samo 5 učen-6. t. m., pripeljala iz Brežic v cev zdrave zobe, ostali pa že Pečice zdravstvena ekipa z na- poškodovane in ogrožene. Zal menom, da ugotovi zdravstveno je le, da ti ne bodo začeli z
»Gasilska mamica" z Velikega Obreža umrla
Kako priljubljena in kako ve-
Z, zaključek »». Oto*. 1, ».SIVsaISc, •3*1?.
bil roditeljski sestanek in občni stara ženica, nam je pred dnevu lovadilče 'in 'gaUovesnoodprli zbor DPM Zbora in sestanka dokazat njen pogreb ----- s športno prireditvijo, na kateri se je udeležilo okrog 80 staršev,	gasilci Velikega Obreža
^žrs^susš;
podaril pionirjem novo pionir- "• so "n*"”nr"1 "	cem: ”
šel jem " obiškovlle^^n^se" precej sk° zastavo. Popoldne je potu-
....	_ .	*	.	lrtnfv nmlrnnnl ..	.. nulo
Tečaj za vkuhavanje sadja v Veliki Dolini
Na Raki 5o se v Tednu otroka akcijo ter med otroki in starši res dobro odrezali, kajti malo- zbrali 2000 din prispevkov, kje so v tem Tednu toliko napravili.
1. oktobra so uredili šolsko te-
stanje prebivalcev iz Pečic, zdravljenjem zob in jim bo še naučile. Tečaj so skončali v prvi 3°^. ki110 prikazal »Kekca« mla- itcL
V» * v	-—v	1 1	... •	___11 f 1 .	, 1	11	...	.	M 1	V\ n 1 A Ki 1 A \r 1 V> A
Križa in Osredka ter jim nudi bolj propadalo. Skupno je bilo polovici tega meseca, tudi brezplačno prvo pomoč, pregledano in dobilo prvo po-Omeniti je treba, da so nave- moč nad sto ljudi.
Tečaj sta vodil- tovarišici Pep-
SBS.!* TaiarVSSK KttMmau
zdravstvene ekipe so zaceli pan- jih še obišče m jim nudi pohajati ljudje od vseh strani — trebno pomoč.
Iz gornjega vidimo,
EckoSSE naVakTdobm dtiaT L$t	^
šole v Velik; Dolini. Razstave se je udeležilo nad 250 ljudi Ti so si zagotovili tudi srečke, po ka-
dini, zvečer pa je bila kino-predstava za odrasle.
V Tednu otroka preko 50 šolskih otrok nim oljem, ki so ga prejeli od bilo želeti tudi drugod. RK. Vsak otrok je dobil liter olja.
Prav dobro se je na Raki obnesla sadna akcija. Zbrali so
is jed an pijačo delav-so se pogovorili o raznih šol- cem; njen sin je b i ustanovni ,klh vprašanjih, oblaku v tol,
sedn.k PGD Veliki Obrež, da Dru- Delavni gasilski druž ni, katere pravnuk že tud. deluje med pio-
mncgo, mnogo takih družin in takih mamic.
stari in mladi; nekateri so ime- Pripominjamo, da bo treba v ter ih" so izžrebali razstavljene 270 kg obranih jabolk in jih v li razna gnojenja na rokah in bližnji prihodnosti najti način, predmete. Razstava ie bila do- J—‘"'u	—1~" —-■
_	i	i___-•___™	inAntra	u* 11_l • _	*1___■ _	j.uji:	r . .	. .	J
Odborniki v Kapelah so se sešli
V nedeljo, 16. t m., so se sešli
nogah, drugi imajo spet težave da bi ljudje teh krajev dobili poldne, popoldne " pa je sledila karjem RK — pionirjem s srcem in želodcem, tretje boljše zveze z zdravnikom, da bd tombola in prosta zabava. Mia- Kranj in Hrastnik. Po vseh raz-
trga revmatizem itd. Vsi so bili začeli z zdravljenjem takoj ob pregledani; dobili so razne ta- obolenju in ne šele takrat, ko blete, mazila in kapljice.	so primorani iti v bolnišnico.
V spodnji učilnici pa je zobni	S. S.
dinke s: žele še gospodinjskega tečaja, ker «v zavedajo, ds jim je tak tečaj kot bodočim gospodinjam potreben	V. 2.
Tov Anton Pohar je v svojem
desetih zabojih poslali podmlad- odborniki 'vseh m.nožčnih org*- poročilu prikazal politični, gospo-
nteacij bivšeg; KLO Kapele, se- danki in kulturnoprosvetn; podaj krajevnega urada. Sestanka ložaj bodočega krajevnega urada sta s5, udeležila tudi tov. Martin v Kapelah, ki bo obsegal 7 vasi, metnih nesrečah, prometnih Bajc kot zastopnik predsednika in sicer: Podvinje. Vrh)e, Kapele, znamenjih, o vedenju izven šole OLO Trbovlje in tov. Ivin Ko- Slogonsko, Jeretiavec, Rakovec in itd. Izvedli so tudi nabiralno lene. predsednik brežiške občine, tupelevec.
redih so tudi razpravljali o pro-
zdra-vnik vneto pregledoval zo-	_____niii>mtiii>inniinim»si>itttts______________ Razpravljali so 0 cestah, o po-
be in jih po potrebi tudi izdi-ral. Izdrl je nekaj nad dvajset
Kratke vesti iz Trbovelj
Medsebojno sodelovanje planinskih društev. — Planinsko društvo Trbovlje je na povabilo Planinskega društva v Kostanjevici priredilo v soboto, dne 15. oktobra t. L, izlet na Gorjance. Planinci iz Trbovelj so v soboto popoldne odpotovali z avtobusom v Kostanjevico, kjer so izmenjali misli o nadaljnjem medsebojnem delu, v nedeljo pa so napravili skupen izlet na Gorjance.
Klub dophnikov v Trbovljah. Na pobudo SZDL mesta Trbovlje je bila prejšnji petek skli-
Josin Brinar:
PIONIRSKI KOTIČEK
(Nadaljevanje!

.. mwwm
večanju članstva v SZDL In o novem gasilskem oz: roma prosvetnem domu v Kapelah. Tovariš Kolenc ie v evojem govoru
23. Zvitorepki gre za nohte
drugih, imenitnejših tovarišev. Posebno se je laskal medvedu
A ko je ngrabil kako tele, di bliže k meni, da to, kar se Mišku; dobrikal se mn je tako,
ta dva in zbrali so se vsi, s Kmjavom vred, v Polhovem
S. 25,	r* st” -rr
je vse Preslepilo. Vseh petero	^Te^pVrsko ^-
jenapravflo močno svežo med nje ja ,oia T%ve*i 5 priltlju. seboj m sklenili s* da bodo *’vijo £ OLO' Trbovl,e £ kon. vas, kraljevo veličanstvo, ubili,	bomo enotni - dela nas
a nato Mišku ovenčali glavo * čalt.a ob:lo -n ne zanašajmo se na kraljevo krono. Mimo tega P» druge - bomo dosegli vse, kar so zarotniki še sklenili, d* bodo smo si MČrtoli in našj napori ne slehernega, ki ne bo pripoznal bddo brez uspehov.«
Miška za svojega vladarja — Tudi tov. Bajc je poudaril, da no, pri tem so gotovo mislili na je sodelovanje nujno potrebno in sorodnike umorjenega kralja — da je vesel, da j« v Kapelah tako ali z zlatom podkupili ali pa kakor nikjer drugje, zlasti glede ga neusmiljeno zadavil L	lovcev, ki so pozabit na lov In
(Nadaljevanje sledi) * udeležllijestenka.
Tudi v bodoče upamo, da bodo množične organizacije Kapel vsa
AJ“ J“ Ulici picjalljl	onu	Jv ugittrim	V »vic, ui uuiiC K Ulvlll, Ud W, iw*i ov	uvi/i moi »C klali JC »‘»•»v,	. . ,	■	1	X •	jr . i	,
cana širša konferenca, na kateri ovna ali kozo, se mi je nevolj- samo mene tiče, zvem samo da je celo sklenil podkupiti s RGSltGV nSgrGuMC UQ3n KG vprašan m reševala skupno v ta-
iz 40. številke
kem prijateljskem odnosu kot sedaj. Tedaj uspeh ne bodo izostali.	D. V.
so razpravljali o tisku in o do-	no obregnil v lice,	češ, saj je	jaz!«	svojim bogastvom 'vse mogoče
pisništvu. Na pobudo tov. Gu-	še zame premalo!	Kvečjemu Veselega srca	je lisica sple-	sosede, ki naj bi vas, o milost-
čeka so na tem sestanku spre- kako oglodano kost ali suho	z lestvice in je prešerno ni kralj, umorili in posadili Mi- Odgovor na šaljivo uganko,
jeli sklep o ustanovitvi kluba	rebro mi je vrgel,	če je bilo	stepala	proti	kraljevi dvojici	ška na kraljevski prestol. Brž	ki	smo	jo prinesli za	pionirje	v	^Q.	.
dopisnikov kot posebno sekcijo	preslabo zanj.«	mimo	Miška,	Lakotnika in	ie poslal zategadelj mačka	predzadnji številki	»Zasavskega	ZGIGZ0 J6 KI aUBI
pri SZDL mesta Trbovlje. Za „Vse to ^	potrpežljivo pre-	Kmjava, ki si.	gledati mrko in	Krnjava v Gorjance, kjer je	tednika«, se glasi: SRAKA.	Ivan	F., delavec	podjetja
našala, ne da	bi količkaj go-	jezno za njo.	Potihoma se je	Miško takrat gospodaril, in mu	Strogi zre), je prisodil nagra-	»Beton«	v Trbovljah,	stanujoč
hvalo zaradi	smejala zvita	buča, kajti iz-	izročil vljudno pismo, v kate-	do za rešitev uganke Hinku	v Trbovljah — Vodenska cesta
tega nisem glad ovala in stra-	mislila si je že povest, polno	rem te prosil kosmatinca, naj	Križnarju, učencu iz Trbovelj,	štev. 54,	si je meseca	maja le-
~ ~	— ” ESEKEH
srebra* težko hi pa bilo snelia- •+	.,	, ...	odzval temu vabilu, kajti tudi Gusti Sušmski, učenka 3. raz- K«udsno dovoljenje, s čimer je
srebra, težko bi ga bilo sPelJa Zvitorepki ni bilo prav nič .	- d ,: 5^ redna osnovne šole, pošta Bo- oškodoval omenjeno podjetje.
SedCm VOZ°V d° težko prLSrCU' 11,10 bi «tegnila Sbne S roTtie po gUvT^ Stanj pri Sevnici. M ji bomo - Pred sodiščem je obdolženec vrha naložili.«	zaradi njene povesti zadeti ne-,P°	MUsko drugTdan pri- knjižno darilo zaradi oddaljeno- dejanje priznal, zagovarjal se je
Ko je kralj Miroljub zaslišal sreča tudi povsem nedolžne in	J Sa^ko dolino sta z sti od Trbovelj poslali po pošti. P?, da je železo vzel, ker so tu-
predsednika kluba so izvolili _______
sis	--j*.	-
pa tovariše Slavka Grčarja.
Franca Gerželja, Marijana Orožna, Slavka Gorjupa, Lojzeta Sotlarja in Milka Raka.
»Rdeča kapica« v Trbovljah.
V Tednu otroka je gledališka družina »Svoboda-Zasavje« v Sp. Trbovljah pripravila malčkom veselje z uprizoritvijo mladinske igre »Rdeča kapica«. Z
»o v ovsu >IVUV>1|»V «•»	_.	«	-
državljane, da le stoPi041 ▼
DROBNE IZ SENOVEGA
te besede, je postal pozoren in častivredne vprašal: »Kje pa si dobila za- sama sebi pomore, igro^so gostovauTrejŠnji^teden klad- Zvitorepka?«	drugih ji je bila
tudi v Domu »Svobode« v Zg. Lisica se je priklonila kralju kajti njeno geslo se Trbovljah, kjer so priredili za in dejala: »Vse vam hočem na- Sila kola lomi. naše najmlajše dopoldanske in tanko razodeti, milostni kralj,
popoldanske predstave.	saj velikanskega bogastva tako	Bajka 0 Zaklatill
ali tako ne morem vzeti s se-	*	.	.
boj na drugi svet. Vedite torej:	Zvitorepka se je globoko pri-
zklad je bil ukraden in tatica kl«nila kralju in kraljici ter Nova cestna razsvetljava. Ne- sem bila _ jaz, To tatvino »cela pripovedovati izmišljeno davno so na Senovem začeli scm	da sem na U na- in hudobno zavito povest o za-
svajati novo neonsko razsvet- čin prekrižala nakano tistim, ki roti in ugrabljenem zakladu. ‘Javo. Svetilke bodo montirali ^ zbra|j ziato in srebro za »Vse po pravici vam hočem vzdolž glavne ceste, osvetlili pa gvoj budobn| načrt, za načrt, razodeti, milostni kralj, in ne b°do tudi stanovanjske kolonije da vaa Q moj kralj, umorili trohice ne bom zamolčala na-in rudniške obrate.	jj, enega izmed zarotnikov po- vzlic temu, da bom morala iz-
Prva poskusna svetilka je sad,„ na vaS prestol!«	dati veliko mogočnih gospodov
hišTnaspro^ trgovskcga podjetja Osuplost in zbeganost se Je	cel° svojega lastnCg*
»Preskrba«	pn tem razodetju lotila vsega oceta-e
Vsem ostalim pionirjem in	upošievdc"
deveta brieZ	Lakotnika in pa jazbeca Dre-	pionirkam ki jih je žreb	tokrat	7°^ P®	upoštevalo,
muha, od katerega sta se na-	prezrl, za poslano pošto	in po-	Jf1«« 1s‘e’"Hnkov’),h
se je glasilo.	nneFhnn mndrih nasve.	zdrave nrisrčna hvala!	je prmesel »Zasavski tedn:k«, ,e
dejala posebno modrih nasve' tov. Drage volje sta prišla tudi
zdrave prisrčna hvala!
Uredništvo
Nagradna prestavljalnica za pionirje
Vpiši namesto niže nave denih številk ustrezne črke, pa boš dobil v obrazložen ju naz načene besede!
zbora. Kraljico pa je celo ob- Tako je zatrjevala lisica to bajala slabost, teko jo je pre- pripovedovala nato:
Tud j letos bo na Senovem »Dan
iinskesT^indika^nega ' sveta'8trašila novica o nameravanem »Pred leti — dolgo, dolgo je
araa stspssjr: "rt ir— ist Asjsrftc
kojencev« Le-ta bo 11. decem- Zvitorepka:	»Pomisli, da ti je gajnlce, kjer je pesnjarski kralj
bra	smrt pred pragom; olajšaj torej Trdoglav hranil svoje dragoce-
Lanska prireditev je bila lepa, svojo vest in ne zamolči niče- nosti, in mojemu očetu se je zato upajo, da bo tudi letošnja sar o zaroti!«	tudi posrečilo, da je ukradel ta
razveselila vse senovške upoko-	A kralj, ki ga je ta novica	zaklad. Toda	bogastvo mu	ni
jencc. Pričakujejo, da bodo v ta	tudi osupnila, je dostavil: »Vsi,	prineslo sreče.	Zaradi svojega
hamen pomagala vsa senovška	kar vas je, molčite! Tl pa, Zvi-	bogastva se je	prevzel in se	ni
Podjetja	torepka. stopi z lestvice in pri-	prijatelje, temveč iskal si	Je
v Trbovljah splošno znano, da je bilo že več ljudi obsojeno pred sodiščem, ker šo si protipravno prilaščali staro železo, ne glede na to, da je v danem primeru nepravilno ravnanje obdolženca na dlani, sej si je prisvojil železo v prostorih podjetja, ne da bi koga vprašal za dovoljenje. Obdolženec je bi) zaradi tega kaznovan po čl. 259/1 kazenskega zakona na 2000 din denarne kazni, prizadetemu podjetju pe mora povrni# storjeno škodo.
OD KOD IZVIRA IME AMACONKA?
Največja reka Južne Amerike je dobila ime Amazonka na sledeči način: ko se je prvi raziskovalec spustil po njeni strugi navzdol, je srečal čete indijanskih žena, M so ga napadle s puščicami.
Po povratku s potovanja je pisal španskemu kralju in mu Če boste naši j naznačene besede, nam pošljite rešitev do med drugim omenil, da je našel nedelje, 30. oktobra, opoldne. Dva izžrebana pionirja bosta do- tam žene-vojake, ki ga spomi-blla od n3S za nagrado lepo m ladinsko knjigo. — V odgovoru n jejo na stare Amazonke. In ne pozabite navesti svoje ime in priimek, razred šole, ki jo tako je dobila reka ime Arna-obiskujete, ter pošto in kraj, kjer ste doma. — UREDNIŠTVO, zonka.
1234567	8 = prodajalna, ki jo obiskujejo go-
	spodinje zjutraj
2345678	= prodajalna, v katero ne« napoti
	po potrebi zdravnik
4 5 6 3 2	— moško ime
5 6 3 7 8	— prostor za igre in boj v starorim-
	skem cirkusu
2 3 7 4 5	— žensko ime
6 5 7 5	zt telesna poškodba
15 7 5	= slaščice, ki jo daje narave
6 3 4 5	— velika voda
13 4 5	= mohamedancem sveti kraj
5 7 5	— žensko ime
6 5 4	— žival v vodi
2 3 4	— zdravilo
2 5 7	— rastlina. Iz katere pr.dob'varno
	platno
5 6 5	= napkčilo
5 6	— ploskovna mera
£d«ar VVallace:
MEIODI3A
smrti
Wallis se je poslovil od sta-®Ba Winga in njegove vnuki-N6 in odšel v spremstvu moža,
1 se je predstavil za Smetha,
0 konca ceste.
šnrel mu je nekaj povedati, in ‘CCr nekaj zelo važnega. ^/Preskrbel som ti to stanova-jr*’ Smithy,« je dejal, ko sta P®casi korakala proti cesti Hox-n High, »ker je mimo in zelo n«rno' Starec z deklico uživa «5* Uudeh spoštovanje in nihče bc bo motil.«
“Malo teže me bo tu nadiego-«*\l* kajne?« je rekel mož, ki ga 0 Wallis klical Smlthy. od"Za sedaj ni nevarnosti,« je r*Vrnii vVallis, »toda ne vem stvV8cm natančno, kako se bodo razvijale. Nekoliko sem
^krbljen.,,
. lKal te skrbi?« s,hehlj*e Wallis se ^c nekam
jeg.^aJ tako neumno izprašu-‘n hv *nu jc odgovoril jezno u|#,nkratl dobrodušno. »Ati sl Uil,‘?na jasnem, kaj se je zgo-»? r,Ckt*° P°zna naSo igro.« n»o»aka3 jc potem ne opusti-»R uC m*rno dejal, dri,,, 0 j» nal opustimo? Moj v teh dvanajstih meseclb
smo si sicer nakopičili zalogo premičnega imetja, ki nam omogoča, da gremo lahko takoj v pokoj; toda nihče izmed nas ni pri volji, da bi jo popihal, kajti trajalo bi novih dvanajst mesecev, da bi plen spravili za možem,« je rekel zamišljeno.
»Niti ne vem natančno, kje je plen shranjen,« je dejal Smith z rahlim nasmehom.
»Tega nihče ne ve razen mene,« je odvrnil Wallis in lahno nagrbančil čelo, »prav to je, kar mi dela največ skrbi. Vso odgovornost nosim sam Smithy, ati veš, da smo pod najstrožjim nadzorstvom?«
8mithy se je smehljal.
»To vendar ni nič nenavadnega,« je dejal. Toda VVallis je ostal zelo resen.
»Koga sumiš?« ga je vprašal Smithy. VVallis mu ni takoj odgovoril.
»Nikogar ne sumim, marveč zanesljivo vem,« je čez nekaj časa dejal. »Pred nekaj meseci, ko sva Calll in jaz imela opravka v Hatton-Gardenu, naju je zmotil prihod skrivnostnega gentlcmana, ki si je želel ogledati, kako sem odprl blagajno, in je potem takoj izginil. Ta-
krat se mi ni zdel ravno sovražno razpoložen nasproti nam, tudi se mi ni zdelo, da bi zasledoval neki določeni smoter. Sedaj pa dela iz vzroka, ki bo zanj sam najbolj vedel, proti nam. To je mož. ki ga moramo najti.«
»Toda kako?«
»Dajmo oglas v časnik,« je rekel s podsmehom. »Če se gospod, ki je Wallisu na sledu, sam razkrije. ne bomo proti njemu storiti ničesar.«
»Toda govori vendar resno!«
»Dognati moramo, kdo le. Poiskati moramo možnost da mu nastavimo past. Edino, kar lahko sedaj storimo in kar moram storiti Jaz za svojo varnost, je, da se zberemo in razdelimo plen. Dobro bo, če se dogovb-riva.«
Smith je prikimal? »Kdaj?«
»Zvečer se dobimo,« Je rekel VVallis, »v. ,« Imenoval Je neko restavracijo v bližini Regentske
ceste.
Bila Je to, neverjetno ravno restavracija, kjer je Gilbert Standerthon redno sam večerjal.
10
Gospa Cathcart Je bila zelo presenečena, ko Je prejela vabilo na večerjo. To Jutro Je poslala svoji hčerki ček za tri sto funtov, ki ga Je dobila pri borznem posredovalcu. Toda ker sta se njuni pismi križali, ni mogla
biti med obema dogodkoma nobena zveza.
Gospa se ni mogla takoj odločiti, da bi se odzvala vabilu. Ni si bila še na jasnem, ali naj vztraja pri dosedanjih odnosih do zeta ali ne.
Vsekakor pa je bila — kakršne koli napake je sicer imela — dobra strateginja; z odklonitvijo vabila ne bi ničesar pridobila; če se mn pa odzove bi utegnila imet’ od tega vendarle kakšno korist.
Ko je pri hčerki naletela na gospoda VVarrclla. je bila izne-nadena in malo tudi v zadregi. Toda sedaj, ko je Edith vse vedela, pravzaprav ni bilo nobenega vzroka, da bi se počutila neugodno.
Od trenutka, ko ga je bila pozdravila v mali sprejemnic’ hiše v St, Jahns-Wocdu, ga je popolnoma zavzela, kakor je bila to njena navada.
Bila je prijetna večerja Gilbert je bil dovršen gostitelj. Zdelo se je, da je oživelo \ njem nekaj starega vedrega duha. Warrel, ki ni pozabil, kar mi je rekla gospa, je ostro pazil da bi odkril kakršno koli znamenje nesoglasja me možem in ženo. Ker je bil prefvsem poslovni človek, se je še bolj trudil da bi dobil potrdilo za namigovanja gospe Cathcart, češ da Gil-bertove premoženjske razmere niso povsem v redu
Leslieja Frankfurta, ki je bi*
tudi med povabljenimi, je njegov družabnik natančno izprašal o Gilbertu, ne da bi mn mogel izvabiti kakršno koli Izjavo, ki bi razpršila dvome v VVarrellovih prsih.
Leslie Frankfurt, ta življenja željni mladi mož. si je bil o tem prav tako na jasnem kakor njegov družabnik. Pomirilo pa ga je nekoliko, ko je opazil, da gospodinjstvu njegovega prijatelja nikakor še ne grozi neposredni polom
Večerja je potekala odlično. Jedila so bila epikurejsko izbrana, saj je pri sestavi jedilnika znatno pomagal s svojimi bogatimi izkušnjami gostitelj sam.
Zabava še je gibala bolj na površini, kakor je to zmeraj pri takih družabnih večerih; snov razgovorov je bila ista, kakor jo obravnavajo dame in gospodje pri tisoč drugih omizjih na Angleškem. Samo po sebi je prišlo do razgovora o vrsti pozornost vzbujajočih vlomov, ki so se V zadnjem času zgodili v Londonu. Da je zabava posegla tudi v to področje je bilo morda toliko bolj samo ob sebi razumljivo, ker je gospa Cathcart v zvezi z vlomom pri podjetju Warrell pogovor drzno usmerila na to snov.
»Ne, res,« je rekel gospod Warrell in odkimal z glavo, »moranj žal reči. da še nimamo nobenih sledov. Policija je si-
cer stvar vzela v roke, toda bojim se, da moža ati mož, ki so vlomili, ne bodo nikdar dobili.«
»Zdi se mi, da ne bi imeli posebne koristi, če jih ujamejo,« je dejal Gilbert hladno.
»Ne vem,« je pripomnil War-rell, »morda bi pa vendar lahko dobiti dragulje.«
Gilbert Standarton se je zasmejal, toda sredi smeha se Jc nenadoma ustavil. »Dragulje?« je vprašal.
»Ali se ne spominjate, Gilbert?« je posegel v razgovor Leslie; »povedal sem vam, da smo imeti v blagajni dragoceno ovratnico, last neke klientke, ene izmed tistih špekulirajočih dam, ki jih imamo čast poslovno zastopati.«
Leslie se je ustavil, ker ga je družabnik svareče pogledal. Špekulirajoča dama je zardela in jezno pogledala indiskretne-ga mladega moža.
»Nakit je bil moj!« je dejala ostro.
»O!« Je rekel Leslie in spoznal, da razgovor zanj ne bo več zanimiv Gilbert se zadregi svojega prijatelja ni smejal.
»Ovratnica?« je ponovil. »Kako nenavadno! Vaša?«
»Da, moja,« je potrdila gospa Cathcart. »Dala sem jo v shrambo VVarrellu. Bila je čudovito dobro shranjena, kakor se je pokazalo!« je še dostavila.
(Dalje prihodnjič)
Rojstva, poroke in smrti okraja Trbovlje
V	mesecu septembru se je rodilo v našem okraju 194 otrok, umrlo je 71 ljudi, poročili pa so se sledeč: pari:
V	Brežicah: upokojenec Martin Cerjak ,n uslužbenka Ana V'-m-
Jera Šekoranja, 74 l.| Milena Se-ler, en me-eci Marija Oštir, roj. Čampa; Jože P.ctenč, 7 Li Andrej Šepetave 81 1.; Marija Peteric, roj. Suštenč, 80 L; — V Hrasln.ku: Franc Simeršek, 52 L;
polšek, vd. Peten; šofer Ivan Per- Julij Dolanc, 43 L — V Krškem: kopec m natakarica Terez.ja Ža-
gar; ključavničar Franc Znderič in kmetovaika Marija Stra=er; kov pomočnik Stanislav Pavlič m poljedelka Mar.ja Vučajnk; trg. pomočnik Janez Vučajnk in kroj. pomočnica Angel- Lugarič; poljedelec Anton Dern kov.č :n poljedelka Ana Ceršak. — V Hrastniku: upokojenec Janez Severč m kuharica Alojzija Horvath; dela. vec Alojz R.žnar in delavka Jožica Urbajs; študent stroj fakultete Vincenc Hrovatič m krojači« Anica Urbajs, strojnj teh. Jože Cestnik in administratorka Dar.nka Slanšek; električar Jože Jerič in delavka Manja Belina; rudar Miroslav Maus»er in delavka Manja Rodič; ruda; Marijan Maiueer in yj6mimstratorka Dani. jela Kumlanc
V	Krškem: kroječ Viktor Kovič in krojači« Marija Gorenc, delavec Alojz Žibert in kmetovaika Olga Krašovec; elektrotehnik Simon Gregorčič in knjigovod-kinja Jožefa Marn, gradb. teh. Miroslav Skočaj m kmet teh. Antonije Culk; miz pomočnik Simon Mlakar in poljedelka Marija Zarn — V Rrdečah. gozd. delavec Leopold Knez ln poljedelka Ljudmila Kordan; kontrolor Danilo Hočevar m knjigovod Breda Klanšek; dela ve' Anton Zupan in poljedelka Ljudmila Grčar. — Na Senovem, kroj pom. Alojz Knez in polj. delavka Terezija Robek; rudar Jože Simonišek in delavka Marinka Hercelj; jam. motorist Martin Starc m poljedelka Angela Strele, študent Milan St er ban :n uslužbenka Frančiška Meznarič — V Seorvo.'..-ključavničar Mihael Kantužar in prodajalka Terezija Teraz, trg. poslovodju Fran, Umek m knji-govodk.nja Ana Kos; logar Ladislav Kavčič .n poljedelka Marija Podpidec, elektr.čar Jože Železnik in delavka Vida Hočevar; govedorejec Janez Tišlas in perica Neža Ogorevc. — V Trbovljah: rudar Ladislav Ferlin in delavka Slava Suhodolčan, študent prava An tek Mahkovec m Stud. ekonomije Silvestra Aleuf; elektrotehnik Alojz Fmk in trg pomočnice Ljudmila Zerlek tesar Andrej Lesjak ln delavka Erna Kreže; študent Stanko Kovač in strojepiska Ljudmila Bebar. delovodja Edvard J In m uslužbenka Joa> pina Rostohar, železničar Franc Peterkovič in uslužbenka Hedvika Dremel kovač Anton Za g oriše k ln delavka Vida-M ra Spilar; rudar Jo*:p KošMin m uslužbenka Viktorija Marin; finomehanik Albin Starina in trg pomočnica Joža Ivnik; »troj ključavničar Janez Škof ca :n trte pomočnica Antonija Unetič železostrugar Mari jan Cestnik ln go«p. pomoč. Dragic? Černe — V Zagorju: nameščenec Rudi Rozman n natakarica Manja Panceg, rudar Valentin Hribar ln knjigovodklnja Rajka Lebar; študent Teodor Skoberne tn zobotehn.ca Ivana Drnovšek; študent Dobrivoje Bo-žovič in uslužbenka Nada Drnovšek; del a ve- Mehmed Halilovič ln delavki Marij# Prosenc; stroj, ključavničar Alojz Močnik m trgovska pom. Bront«Uva Pilpah.
UMRLI SO:
V	Brei cah: Terezije Le«, 46 1; Marijan Zvar, 10 mes.i Pavl,, Te-kavec 70 L; Frančišk* Horjak. 50 1.; Ana Lončarič, 65 l; Stanko Bigovič, 23 L; Marija Putrih, 29 L; Marija Povh, roj Pungerčič, 701.; Mihael Škof, 71 L; Ivan Volavšek, 71 L; Neža Prah. roj. Ple-vanč, 55 L; Ana Molan, roj. Por z ar, 74 1,; Jožefa Černelič 57 L;
Franc Ferenik, 54 1., žFranc Po-žek, 41 L; Janez Skušek, 76 L; Darko Soln, 23 L; Leopold Brodnik, 77 L; Franc Opalk, 81 L;
FIZK.ULTURA IN ŠPORT
Okrajno prvenstvo za krški del okraja v atletiki
V nedeljo, 9. t. m., je bilo na 12,5; 3. telovadišču TVD »Partizana« na Daljina:
Senovem tekmovanje za okraj- Burja (Krško) 5,37; no prvenstvo v atletiki. Udele- (Sen.) 5,24. — Višina: 1. Lampe žilo se ga je nad 180 tekmo- (Sen.) 1,75; 2. Dvornik (Brež.) valcev-članov, članic, mladink 1,55; 3. Pen« (Krško) 1,50. — in mladincev ter pionirjev šti- Krogla: 1. Burša (Krško) 10,73; rih društev. Navzlic slabemu 2. Zupančič (Brež.) 8,98; 3. Špan vremenu je tekmovanje pote- (Brež.) 8,96. — Štafet* 4x100
Proletarec : ŽŠD Celje 7:1 (3:1)
V Zagorju so odigrali prvenstveno tekmo mariborsko-celjske nogometne lige. Zasluženo je zmagal Proletarec s 7:1 (3:1) :n s tem povečal upanje za ugoden
Kavčič (Sen.) 13,00,- Uina: 1 P^šič (Brež.) 4,09; 2. ^kT ‘že omenjamo nogometaše 1. Špan (Brež.) 5,53; 2. Fabjančič (Sen.) 4.06, 3. Rihter proletarca, b. mimogrede omenili 3. Sumič (Krško) 3,88. Višina: 1. Jan- neprijetno zadevo Tekma Kovi-Lampe kovič (Brež.) 1,20,	2. Ferlin n^r . Proletarec (0:3), ki je
nad 180 tekmo- (Sen.) 1,75; 2. Dvornik (Brež.) (Sen.) 1,29; Rihter (Krško) 1,20. b-[a odigrana v Mariboru, kjer je
— Krogla:	1. Gumbič (Brež.) vdrla na igrišče publ ka in na-
9,30; 2. Ribič (Sen.) 7,80; 3. Les padla sodnika pr- tem pa so se (Brež.) 7,40.	■ • 1	'	• -=	> -	•	—
____.	.	PIONIRKE: 50 m: L Zaipreč-
Marija Volčanšek, 23 L; Marija kalo v redu ter so bili doseženi meš.:	1. Senovo 49,1; 2. Bre- nik (Krško) 7,5; 2. Vimpolšek
_____________________„____________ _(Brež.) 7,6; 3. Skopljenec (Brež.)
mesec; Franc Pavlin, 83 L; Man- samo število udeležencev priča PIONIRJI:	60 m:	1. Brejc 7,9.	— Daljina: 1. Vimpolšek
ja Sluga, roj Prevejšek, 31 1. — V Radečah: Leopold Mrežar, 481.; Jurij Kokotec, 87 L; Janez Mo-kotar, 66 L; Anton Žepek, 89 L; Mihaej Strniša, 63 L; Jožefa Savšek, roj. Kalšek, 82 L; Matija Martinčič, 53 L; Anton Tomažič, 85 1.; Janez Kovač, 46 1. — Na Senovem: Janez Salamon, 67 1.; Jožefa Topolovšek. roj. Z kšek, 72 L; Ana Feklan, 80 L; Matilda Gnlc, roj Pene. 70 L; Jožefa Breznikar, 86 L; Anton Sluga, 84 L; Ana Ljubi. 22 1 — V Sev-
o živem zanimanju za atletiko (Brež.) 8,2;	2. Samec (Krško) (Brež.) 4,23;; 2. Božičnik (Krško)
4,10; 3. Šekoranja 3,87. — Višina:	1. Zorko (Art.) 1,15; 2.
niči: Franc Sila, 80 L; Mak$ Gu- delovanje ob raznih tekmova
v tem delu Zasavja, zlasti še 8,4; 3. Gumbič (Brež.) 8,8	—
med mladino. Prav lepo so se Daljina: Zupančič (Brež.) 4,74; pokazali telovadci iz Artič, ki 2. Košir (Sen.) 4,74; 3. Zgomba Rezdevšek (Sen.) 1,10; 3. Lorber so se kljub oddaljenosti v le- (Krško) 4,49. — Višina: 1. Mia- (Brež.) 1,10. pem številu udeležili tega tek- kar (Art.) 1,30; 2. Gumbič (Bre-movanja. To društvo naj bi bilo tiče) 1,30; 3. Petan (Art.) 1,30. za zgled ostalim, predvsem pa ČLANICE: 60 m: 1. Nina Ko-društvom iz Dobove, Sevnice to ^elja (Sen.) 9,0;	2. Božičnik
Šoštanja. Pri podeljevanju sub- (Krško) in Mirt (Sen.) 9,1.	—
vendj je pravilno, da se prven- Daljina: 1. Meznarič (Sen.) 4,27; stveno pomaga tistim društvom, j. Fabjančič (Sen.) 4,22; 3. Per-
svoje kopec (Brež.) 4,05. — Višina:
ki zares žele delati to
ček, 50 L; Anton Zveglič, 58 L; Anton Cvelbar, 93 L; Nikolaj Sp m, 20 dni; Neža Zičkar, 61 L; Jože Ratej, 75 L; Drag"-« Resnik, pet mesecev; Vinko Dolenšek, 59 L; Frančiška Pem-iček, rojena Umek, 68 1. — V Trbovljah: Marija Štrucl, r. Vidovič, 661.; Marija Pajek, 57 1.; Janez Herman,
55	L, Janez Bola, 52 L; Rudolf
Jaklič, 72 1.; Janez Prašnikar, 27 L; Marija Fabjan, roj Smodiš, 75 L; Franc Vidmar, 65 1. — V Zagorju:	Ema Lipovšek, 38 L;
Marija Dolenc, roj. Brezovar, 48 L; Marija Pavšek roj Zore,
56	L; Fr:nc Lipovšek, 70 L; Alojz Pikelj, 70 1.
Meznarič (Sen.) 1.25;	2. Mirt
(Sen.)' 1,20; 3. Šlander (Brež.) 1,15. -t- Krogi*: 1. Kopina (Sen.) 9,33; 2. Novak IB rež.) 9,32; 3. Macur (Sen.) 7,99.
njih tudi dokažejo.
Tehnični podatki okrajnega tekmovanja v atletiki:
MLADINKE: 60 m: 1. Fabjan- četrto mežto pa Artiče (1836 žunJSenJ 11,4, 2. Tone^ Kušar ^ (Sen) 91; 2 Serbec (Sen.) točk; jz ArW ^ tekmovali sa_
9,1; 3. Perčič (Brež.) 9,2. — Da-
Tekmovanje v atletiki je bilo v dopoldanskih urah, popoldne so pa tekmovali v odbojki, kjer so bili doseženi sledeči uspehi: člani: Brežice — Senovo 2:0, mladinci: Senovo — Brežice 2:1; mladinke: Brežice — Senovo 2:1.
Moštveni prvak za leto 1955 je postal TVD »Partizan« na Senovem (18.021 točk), drugo mesto so zasedle Brežice (17.596 točk), tretje Krško (9888 točk),
mo pionirji in pionirke.)
Mariborsko-varaždinska nogometna liga
Rudar uspešen prali llfifti ■ Rudar:Rafta 2:0 [1:0
Spet dve točki, rezultat 2:0 v da se nikakor ne morejo odva-korist »Rudarja«, ki pa je bil diti nepotrebnega driblanja to izražen prenizko. Ne bi trdili, zadržavanja žoge. da so bili gostje slab nasprot-
(Brež.) 11,7;	3. Marjanovič
(Brež.) 12,8. — Skok v daljino:
ZerSMSeiT)0^8i;T^er^všek	V Brežicah so ustanovili nogometni klub
(Brež.) 5,77. — Skok v višino:	Brežiški nogometaši, ki so do- publiška liga). Kot novinci v
1. Zener (Sen.) 1,65; 2. Bajde siej dosegali na tekmovanjih višjem tekmovanju so začeli (Brež.) 1,50. Krogla: 1. Dil- kar lepe uspehe, so delovali v igrati spočetka nervozno, ven-parič (Brež.) 11,15; 2. Runovec sestavu TVD »Partizana«, sedaj dar so se sedaj z nekaterimi po-(Krško) 10,32;	3. Manasljevski pa so v soglasju s telovadnim membnimi zmagami uvrstili
društvom ustanovili samostojni med vodilno petorico na lestvi-nogometni klub »NK Brežice«.
Nogomet v Brežicah je vsekakor šport številka 1 in je do sedaj igral z uspehom. Lani so brežiški nogometaši osvojili prvo
(Brež.) 9,86.
MLADINCI: 100 m: 1. Lampe (Sen.) 12,2; 2. Fence (Krško)
ci. Novoustanovljeni klub bo treba zaradi dragega tekmovanja vsestransko podpreti ter pričakujejo njegovi člani vso pomoč tako od športnih forumov
mesto na tekmovanju celjske kakor tudi od oblastvenih orga-podzveze in sedaj tekmujejo v nov in podjetij.	M. T.
mariborsko-celjski skupini (re-	lWU..
Radeče : Svoboda (Trbovlje) 3:6
"'"»"i »til-
nik, saj so bili času celo boljši
v prvem pol-kot »Rudar«,
Na prvi gol ni bilo treba dolgo čakati, kajti že v 10. minuti je Perc na lep predložek Jerše-
je nastopilo tokrat oslabljeno, ker jte poškodovani igralci še od srečanje e »Soboto« niso po-
» s	1. ***£ ™. v »3-
ea«u P« je l« Ameršek Izkort-stil napako nasprotnikovega vratarja, Id mu je padla žoga
zdravili, je vzelo v svoje vrete nekaj rezerve. »Rudar« ni dal „tat lgre “ 2 0" običajne igre, ki smo jo vajeni Zmaga »Rudarja« je bila zavidati, in je imel tudi nekoliko služena.
sreče, da je imela »Nafta« sla- V nedeljo bo »Rudar« Igral v be strelce v napadu. Pri doma- Čakovcu proti tamkajšnjemu čih igralcih bi spe* pripomniti, »Jedtostvu«.
Od tekme do tekme boljši
V	nedeljski prvenstven: nogometni tekm »ta se pomerila v Radečah domače moštvo -n »Svoboda« iz Trbovelj kot gost. Zmaga gostov b: bila lahko še večja, če b- bil glavn, sodnik 'z Trbovelj bolj objektiven v sojenju.
V	80 minuti je sodnik izključil igral« »Svobode« Vrba rja zaradi ugovarjanj* sodniku. Vrbar pa je, namesto da b- se umaknil z igrišča hotel s sodn kom fizično obračunat tako da b: kmalu prišlo do pretepa večjega obsega. Igral« Vrbarja b; bilo treba na jstrožje kaznovati, če tu d; je bil sodnik »mo za to da dobi ta igralec samo ukor
Brežiška nogometna enajsterica je gostovala v Ptuju, kjer je odigrala prvenstveno tek-
mo mariborsko-celjske skupine »Drave« se Imajo zahvaliti le
mč, 8suškovič to <Krof«IatoIw Prvi dve točki za Bratstvo
bili boljše moštvo. Igralci BRATSTVO (HRASTNIK) : JE-
s tamkajšnjo »Dravo«, ki se Je končala s 2:1 (1:1). Tekma je bila tipično prvenstvena to osti* ter so domači Igralci ■ surovimi posegi hoteli premagati novi n« v republiški ligi
Lestvica
mariborske-celjske skupine
Kovinar (S) Rudar (V) Proletarec (Z) Brežice Aluminij (K) Kovinar (M) Drava (P) Pavtizan (Ra.) ZSD Celje Parkzao (L)
6 5 0 1 20:11 6 5 0 1 23:13
5	3 2 0 21:9
6	3 1 2 20:13 6 2 13 10:11
5	2 12 11:14
6	12 3 13:14 6 2 0 4 7:11 6 12 3 16:25 6 0 1 5 8:28
Proletarec (Zagorje) in Kovinar (Mrb.) morata odigrati razveljavljeno tekmoi Zagorjani imajo vse izglede, da prevzamejo vodstvo na lestvici.
čudnim postopkom sodnika (nepriznana enajstmetrovka) to svojim dobrim igralcem: vratarja, vodji napada In srednjemu krilcu, da ni bil poraz le hujši. Strelca za Brežice sta bila Ivkovič In Sliškovič, za »Dravo« pa vodja napada. Sodnik Švajger Je Imel zelo težko nalogo, ker je dopustil ostro h* surovo Igro.
V nedeljo Imajo Brežlčanl v gosteh vodeče moštvo na lestvici »Kovinarja« Iz Štor, ln se obeta lepa Igra, za katero vlada med prijatelji športa v Brežicah veliko zanimanje.
Zenska republiška liga
(Mali rokomet)
RUDAR ; CELJE 19:1 0:1) Zenska ekipa Rudarja je gostovala v Celju tn zmagala Z visokim rezultatom 10:1.

GROSISTIČNO
TRGOVSKO
PODJETJE

Maloprodajni mreži nudi mo vsakovrstno tekstilno blago po konkurenčnih cenah in v veliki izbiri.
DINSTVO (CAKOVEC) 4:0 Ali je Bratstvo Iz Hrastnika prebolelo svojo krizo? Nedeljski rezultat to sam p^t.ek Igre nam povesta, da je Bratstvo zaigralo prav dobro Uspeh 4:0 za Hrastničane je dovolj jasen odgovor na vse Upajmo, da se Igralci Bratstva tudi v nedeljo, ko bodo gostovali v Varaždinu proti Slobodi, ne bodo vrnili domov praznih rok.
\ Kinematografi
POTUJOČI KINO LP predvaja od 22. do 25. oktobra 1955 ameriški film »VIVA ZAPATA«, to sicer:	,
v soboto, 22. okt., ob 17, uri v Zidanem mostu; ob 19.30 v Loki pri Ztidanem mostu;
v nedeljo. 23. okt, ob 9. uri v Podkumu; ob 13. url v Polš-nlku; ob 16. uri v Jagnjenicah to ob 18,30 v Vrhovem;
v poenedeljek, 24. okt. ob 17. uri v Izlakah to ob 19.30 v Mtinšah;
v torek, 25. okt, ob 19. url v Čečah.
Pripomba: Potujoči kino prične to predstavo s novim kinoprojektorjem tovarne »Iskra« Kranj.
»Svoboda-Center« v Trbovljah
bo predvajal do ponedeljka amer. film »TEREZA RA-KEN«. — Naslednji teden bo predvajal angl. film »UGRABITELJI«.
»Svobeda-Trbovije II« bo imel na sporedu do ponedeljku
Neobjektivno sojenje, kot smo ga opaz-1; na tej tekmi, r zburja vsakega poštenega športnike in čas je že, da se takim sodnikom prepove sojenje prvenstvenih nogometnih srečanj
Lojze Sotlar
Mariborsko-celjska
skupina
V nedeljo. 23 oktobra, bosta igrala Proletarec In Partizan (Brežice) doma. v Zagorju Rače in Proletarec, v Brežicah pa domače moštvo ln Kovinar iz Štor.
ROKOMET
Republiška rokometna liga RUDAR (TRBOVLJE) : MLADOST (KRANJ) 19:8 (9:5) Rudar sl je zapisal v nedeljo že četrto zaporedno zmago to to v Kranju proti tamkajšnji Mladosti S to zmago je na čelu tabele republiške rokometne lige trboveljski Rudar z osmimi točkami pred Svobodo iz Ljubljane, ki Ima tudi osem točk, toda slabšo razliko v golih.
tudi igralci lotili sodni-ka, je razveljavljena, ne da bi bili krive: dslce m društvo, ki ni znalo ohraniti reda na igrišču. Izgleda, kaznovani — mislim igralce, gleda se Zg take prestopke uporabljajo lahko ostrejše kazni. Kdo je temu kriv?	-ek.
Ostali rezultati Zasavska nogometna liga
Na Senovem: Partizan (Senovo) : Dobrna (Trbovlje) 3:3.
V Radečah: Svoboda (Trbovlje) : Radeče 6:3 (3:1).
VKEMtNiKA
NAPOVED
Za prihodnji teden
Okoli 25. in 30. oktobra padavine z ohladitvijo, sneg skoro do nižin. Drugače suho oziroma lepo vreme. Po 26. oktobru v jasnih nočeh pogostokrat slana.
Doiaro e b ti pripravi en
Prejšnji četrtek smo na poklic preizkusiti udarniško moč vseh gasilsk.h društev, združenih v nov; občinski gasilski zvezi v Trbovljah.
Občinski poveljnik je na kratko obrazložil zam.sel gasilske vaje in odredil, katere objekte naj posamezna društva varujejo, kje je jedro požara, kakšna bi btia nevarnost pri garažah Ji bencinskih tankih, električnih napeljavah, obvarovanje strojev v tovarn: itd Kratka povelja društvenih poveljnikov — in v hitrosti se je razkroj.la množica 86 gasilcev v pos mezne delovne desetine; v rekordnem času (v 3 minutah) je dala že prva motor-ka vodo na domnevno požarišče. Po preteku 12 minut je delovalo 7 motork m iz trinajst ustnikov je br.žgala voda na določena mesta. Društva iz hribovskih naselij so pripeljala svoje motorke s konjsko vprego, vsa ostala pa z avtomobili.
Ob tej priložnosti je gasilsko društvo iz Ceč pokrižalo, da se je že izurilo z novo, pred kratkim dobljeno motorko. Pri pregledu orodja, motork in avtomobilov smo ugotovili, da se društva skrbno upravljajo. Društvo z Dobovca je po svojem odposlancu opravičilo svojo odsotnost, to pa zaradi tega, ker še ni dobilo svoje motorke iz popravila.
Po končani vaji je bil zbor vseh sodelujočih, kjer s0 bili izrečeni tj in on; pomisleki o celotni vaji. Samaritanke, ki so bile v pripravljenosti, tokrat niso imele dela; zaradi poudarjanja, naj delajo vsi previdno, »e n' zgodila nobena nezgoda
Občinski ljudski odbor Brežice
Po ČL 32., 33 in 34. uredbe o gostinskih podjetjih ln gostiščih (Ur. list FLRJ štev. 6-54)
RAZPISUJE
mesto tričlanskega delovneg a kolektiva, ki bi prevzel upravljanje gostišča Mokrice na podlagi predpisanih pravil, ki veljajo za manjša gostišča.
POGOJI: eden Izmed prijavljencev mora imeti izobrazbo najmanj kvalificiranega gostinskega delavca s triletno prakso, ostati pa najmanj strokovno izobrazbo polkvalifici-ranega delavca.
Prijave z navedbo strokovne kvalifikacije in dosedanjega službovanja naj prijavlj enci dostavijo Občinskemu ljudskemu odboru Brežice do 26. oktobra 1955.

Obvestilo!
Uprava Posavskega tedna v Brežicah sporoča, da so bile Izžrebane vstopnice na razstavišču to so zadele:
štev. 2048 moško kolo, štev. 662 štedilnik, štev. 2644 drva.
Izžrebani dobitki se morajo dvigniti do 20. novembia 1955, sicer zapadejo v korist Posavskega tedna v Brežicah
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR BREŽICE
amer. film »UJETO MESTO«. obve5ta gtranke, da se na dan »Partizan« Sev ni« predvaja od občinskega praznika — 28. okto 22. do 23 okt. amer. film
»CVRANO OB BEROERAC«.
29. to 30. okt amer. film »SKRIVNOSTNA CESTA«.
Brežice predvaja od 21. do 23. okt. sovjetski barvni tlim »ZVESTI PRIJATELJI«. Od 25 do 27. okt Italijanski tlim »PESEM MLADOSTI«. Od 28. do 30 okt sovjetski barvni film »MOJSTRI RUSKEGA BALETA«.
bra 1955 — ne bo uradovalo ln se stranke ne bodo sprejemale!
Tajništvo
OGLAS
TVD »Partizan« Trbovlje Iščem gospodinjsko r»omocn--lšče osebo ali zakonski par, ki z znanjem kuhe. — Boka) Ziv >
Odda se v najem posestvo pod Partizanskim vrhom *”rl Mamici« Interesenti dobe P0' trebna pojasnila na oddelku z™ gospodarstvo to komunalne **" deve občine Trbovlje. Ponudb« je vložiti na tajništvo občin Trbovlje do konca tega meseca.
Občino Trbovlje
GOSPODINJO NA MALO P®* SESTVO Išče vdovec srednjm let (za takoj). Prednost ima) upokojenke. — Naslov v ureo ništvu lista
Petnejstega oktobra sem bil v Domu Svobode II lista c° osebno Izkaznico m ostal mi d ' kumenti. Najditelja prosim, d m proti nagradi, vrne dokumen L Fric Jože, Zobna ambulant8 Trbovlje.
omočnicd
bi prevzel dobro vpeljan bife. Ljubljane, Miklošičeva 7/IU
Nastop službe 1. novembra 1955.
— Ponudbe na naslov:	TVD
•Partizan« Trbovlje, kjer so na razpolago tudi vsi sprejemni
pogoji.
Preklic!
preklicujem veljavnost ske sindikalne knjižice na Amalija Kovač, Zagorje.