Veleizdajalci med Nemci. Judoži Iškarioii med. Nemci so pridno na delu. Našo lcpo avstrijsko domovino hočejo spraviti pod kapo mirovega Prusa, PrejŠnjo ftase so lovili kaline s slavljenjem Bismarka, ki je nstvaril z železom in krv(O itemSko cesarstvo iz mnogoštevilnih nonaSkih državio. Le Avstrija si je ohrajiila fee sainostalnost. Spomino na, te Čase, ko so vedo in novedo lovili med Nornci izdajalce z Bisinarkom, najdemo tudi po naših raestih. Celje ima svoj Bismarkov trg, istotako Cmurek, Maiibor ima Bismarko%'O ulico, istotako Ptuj. Marsikateri nemški prenapetnež pa se nosi izza časov svojo fantalinske dobo na urini verižici ali na zavratnicl tx>dobo Bismarkovo. Ko je Bismark umrl, ui imelo več njegovo slavIjeiije dovolj privlaftne moči. Za tp so prišli oni, ki hoftejo iz Nemftije in Avstrije napraviti skupno državo — Vsenemčija bi se naj imenovala — in katero bi naj vlada nemška cesarska rodovina Hohencolercev, z movo vabo. Izdali so geslo: Samo kdor je protestantje pravi Nemec. NemŠka cesarska rodovina Hohencolereov in vefiina prebivalstva v nemškem cesarstvu, se namrefi pripoznava k protestantovski krivoveri. Da bo pruska pikelhauba rajSi sprejela naSe avstrijske Nemce pod svoje varstvo, zato bi naj že prej postali protestantje Pristaši politifene struje, ki bi rada imela, da se nafei katoliški cesarski hiši Habsburžanov vzame Avstrija in se priklopi NemČiji, se imenujejo Vsenemci. Tudi na Spodnjem Stajerskem imamo med Nemci in nemškutarjji veliko te politične golazni. Kakor drugod, tako so ti ljudje tudi pri nas. začeli Širiti protestantovsko gibanje in pripravljati tla za izgon Habsburžanov in za pogin Avstrije. Ni ga mesta in ni ga trga na Spodnjera Štajerskem, v katerem- bi no nastavili ti neraški izdajalci naše skupne doraovino svojih protestantovskih mrež. Nekateri se vjamejo iz nevednosti v mreže, drugi, ln teh je veCina, se dajo sami radi vjeti. Izdajalci so, izdajalci domovine in vere. Največ pristaSev dobivajo protestantski Vsenemci raed komiji nemških trgovcev in med pomofiniki nemskih obrtnikov. Potem slede dijaki. A dogaja so tudi, da se celo izmed uradniStva in oficirjev nekateri ne vpišejo v protestanfovsko cerkev iz notranjega prepričanja, ampak iz izdajalskib nagibov. To je znamen,je, da je raod nemškim • uradništvom v Avstriji, posebno na višjih lestvicah, mnogo gnjilega, kajti sicer bi ne mogli pripuščati tega versko-politifinega izdajalskega protestantovskega gibanja oelo raed sodnim, finančnim in poStnim uradništvom. Med Slovonci si uemški izdajalci ne upajo nastopiti naravnost z agitacijo za verski odpad, Temvet Slovence jc tre>>a najprej ponemSkutariti, Sele, ko so postali nemškutarji, so zreli, kakor za vsako zlobnost, tako tudi za verski odpad. Tp nalogo prodpriprave je provzel na Slovenskero ptujski ,,Štajerc". Cetudi ne naravnost, tpda po ovinkih pripravljp. Slovenco za nemfike veleizdajalskc namone. V njegovih vrstah čitamo pogosto slavospeve na protestanlske. voditelje. Mnogi morda ne razumejo, kam peljejo vŠta.jer6evi" migljaji, toda kdor pozna vsenemško politično kuhinjo, oni ve, da je Štajercijanstvo le predpriprava za izdajalstvo domovine, cssarja in vere, za popolno veleizdajo. Kdor se hofie ogniti nevarnega vrtinca, ki preti z voleizdajalsko suirtjo, naj se varuje ..fttajerca" in vseh ncm&kih vcrskih odpadnikov. Kjor je k-upa, tje sc ne hodi!