St. 7. Poštno tekoči račun štev. 24. V Gorici, dne 12. februarja 1920. Letnlk III. Izliaja v Gorici vsak če- tr^k opoludne. Velj'-" celo leto 8 L, pol leta 5 U četrt leta 2'50 L, mc- Sfcčno 1 L, za inozernstvo celo leto 12 L. — Na na- ročila brcz doposlane na- ročnine se nc borno ozi- rali. — Posamezne šte- v'ilke v Qorici in na de- ^eli stanejo 15 stotink. Uredništvo: ulica Car- ducci 4, uprava ulica Vettnritii Q. GUK SU oln&ZA Rokopisi sc nc vračajo. O«;lasi, katcre sc mora vnaprej plaeati, se raču- najo v širini enepa stolpa in en mm visoki za eii- krat 30 stotink. Za vee- krat po dotfovoru. — Izdaja konsorcij »Ooriškc Straže«. Oclgovorni nrcd- nik: .losip Vlmpolšek. Tiska: »Narndna Tiskar- na« v Oorici, ulica Vet- turini štcv. 9. Reševanje jadranskega vprašanja in Halija^ _ (Od našega porujevalea iz Firence). F i r en c e,,6. iebr. ly20. 2c nad leto dni jc minulo. udkar sc )jrešuju« jadranskc vprašanje na tako- zvani miroviii konferenei v Parizu, nad feto dni že merijo, krojijo, režejo visoki Sospodjc pri zeleni mizi jadranskc pokra- Hne - a rešitve od nikodcr ni. Neštetokrat -s- ic že zazdclo, da je stopilo to zamlota- »o in vcdiio bol] zavozljano vprašanjc v «tlloeilni štadij, vse svctovno časopisje jc že pcročalo o predsloječi končni odločitvi, ki je - ni in ni hotelo biti. Odkod to zavlačcvanjc rešitvc vpra- šanja, od katerc je odviscn bodoči cvrop- ski mir? Omenil bom le tri glavne vzro- kc: pariška politika brcz etičnih načcl, za- tajitev saiiKxxllocbe liarodov s strani ^aterijalistično - kapitalističncga ustroja ^irovnc konfcrcnce, trdovratna, oht la in •ierealiia politika italijanskih ddegatov in ^oncčnc odpor Wilsoiia. Reševanje brez rcšitve. Naj začrtani v lažjc unicvanjc lc glav- "e postojanke reševanja jadranskega vPrašanja, ki je za nas življenjskc važno- st>- Koj ob začetku niirovnc konference je ^ahteval takratni italijaiuski zunanji mini- ster Sonnino udcjstvitcv londonskc l>o- Kodbe iz leta 1915, ki prisoja Italiji vsc se- dui od nje zasedene pckrajine razun Reke. roda ta nakana se ni posrcčila radi odlo- nc in odločilne protivnosti Wilsona. To je hi! prvi pciloni italijanskc poliiikc, ki so mu hitro sledili drugi: zahtcva Sonninr.iya, naj se rešitcv jadranskega vprašanja izvcde 'Sfccasno z miroin z Nemčijo. Tudi to se (>i zjrcdilo. Nato je predložil Wilson svoj0 ''-nano rešitev, ki naj zadovolji Italija in :uK0slaviio: alpske pokrajine z Gorieo, r-stoin in zapadno Istro naj bi dobila Ita- 'nX Dahuacijo z večino otokcv pa kigo- s'avija; Reka z okolico pa naj bi bila pro 5Jf« država pod zaščito Zveze narodov. - ¦cda ta predlog so Halijani zavrnili. Kma- 'u nato je novi italijanski deleft v Pari- zu, Tittoni, predlagal drugo rešitev in za- •Hcval teritorialno kontinuiteto Reke z Ita- ^io, torej Voloskö, Opatijo in Lovran, ta- •J0. da bi Italija in Reka mejila druga na ^rUKo, prcdlojr. ki jja je Amerika odloeno ^vrnila, kar je pomenilo nov polom ita- •'Kinske zunanje polilike. Kmalu nato je [)()izkušal novi italijanski zunanji minister Jsvoje vloge so menjavali z letnimi časi), ycialoia, svojci srečo, a v Londonu so mn j?ročili neko spomenico, kjer AngHja in 'rancija izjavljata, da ne mWeta pristati jjf ncbeno rešitev jadransksga vprašanja, *i b| \\ ne pritrdila Amerika. Pri tern je °stalo, dokler ni odšel v London in Pariz ^inistrski prcdsednik Nitti, s trdnim na- ^nom, da se ne vrne, dckler ne bo ta ^Učni polozaj Italije eastno rešen. A med tcmi dogodki so se adigrale tvari, ki so v bistvu vcndarle spremenile stanje jadranskega vprašanja. \Y\W. sta D(^pisana Versailleski in Saint-^ermanski ?'r, kolonije razdeljene in razdeljena nem- sKo vojno in trgovsko brcdovje. To se pravi: Anglija in Francija sta dosegli, kar stLt lioteli in sta spravili svcjc koristi na varno in sta postal! tako neodvisni od za- držanja Italije, ki bi jili mogla prej, če ne drugega, vsaj cvirati. To dejstvo je neiz- merne važnosti pri presojanju trenutnega položaja. Razun tega je gospodarski in notranji politieni i:-: lcžaj Italije, ki še da- nes, po preteku cclega leta, o.dkar je vojna koneana, še nima cloloeenih vzhodnih mej, vsak danobupnejši. Vrednost lire rapidno pada, draginja narašča, stavke, ki rušijo državni crganizem, se vrste druga za drugo, nezadovoljnost rnas se razširja in zaupaiije v tlržavno moe pada. Vse to inia za i>csledico, da se državni ugled Italije v svetovni po'Jitiki zrnarijšuje, da postajata njen naFtop in njjena moč v^ak dan sib'cej- ša, dejstvo, proti katercmu v realni politiki vse lepe fraze o »volji naroda«, o »easti države«, o »neizniernili izgubah na krvi in imctju« nič ne zaležeja Dr/.avni dolgovi so narastli na preko 100 milijard, davki se množe, gospodarska sila, ki je predpogoj za pclitično, je težko bolna, odvisnost od pouK-či zaveznikov, posebiiOfegÄtf|ierikc, ki posoja dclarje, daje živila in sufovine, ve- dno neizogjbncjša, vedno veeja ... S takjm notranjim in zunaniepclitienim prložajem je odšel itaJ. min. predsednik Nitti v London in l^ariz, z'tiameiiom, da reši za Italijo iz goreee liise. kar se še re- sit i da. Zadnii pariški dogodloiBrt ultimat Jugoslaviji. • ^'ajprgj^e je zgodilo »lekaj, eesar do- slej ii'>""> hili navajeni. i^ri vseli doseda- njih y' ill ni imela Jugoslavia druge bcšccL. Hot svetovalno. Izključciia jehila od focdločevanja pri reševaiijn iadrariske- ga problema. Vsi dosedanji italijanski de- legati so smatrali za poniževaliu;. stopiti v neposredni stik z Jugoslovani, nad katcri- ni! so IpUeli biti soOniki. Nitti je to tak- tiko, ki je stvari neizmerno škodovala, opustil in se kot prvi csebno pogovarjal s f'rumbicem, ki mu je pojasnil stalisee Jii- gosl-ivije, posebno glede Reke, in kjer ie Nitti po zatrdilu rimske »r!p:,ee« izvedel stvari, o katerih prej še slutil ni, ki pa po- stavljajo rcško vprašanje v popolncima no- vo hie! a nekaj ni nasel Nitti: An,erike. Ameriška delegaeija je pobrala šila in ko- pita s pariške k.cnference tak(>j po Bcžieu, kar jc pomenilo, da je za Amcriko delova- lije koiiference - končalo, da je'tam že p;> vcdala svoje ninenje in tudi svoje sklepe (tudi o jadranskem vprasanju), katerih ne spremeni več. Bilo je tcrej jasno tudi mi- nistcrskim predsednikoni ententnih držav, da bo Amerjka pristala le na tako rešitev jiidranskega vprašanja, ki bo zadovoljila tudi Jugosiavijo. In dogodki so se prieeli z nova, vrstila so se posvetovanja za po- svetovanji in po preteku nekaj razburlji- vih dni. je zagledalo ncvo dete beli dan: prvi Nittijev predlog resitvc jadranskega spora, po katerem bi morala Reka pripasti Italiji, Dalmacija pa Jugoslaviji. Na vse t05 zmašilo so odgovorili Jugoslovani s krat- kim: ne! In nove seje, nova posvetovanja Lloyd Qeorga, Clemeneeau-a in Nittija, novo zaslišcvanje jugoslovanskih delegn- tov. Konečno se je polltični izurjenosti Nittijevi posrečilo' pridobiti Anglijo in Fran- eijo za »defintvno« reštev, po kateri bi Reka poslala »svobodno« mesto s poiiti- čnim zastopstvom Italije in s teritcrijalno zvezo z novimi »odrešenimi« pokrajinami. Ce Jugoslovani ne sprejmejo te »prijatelj- ske« resitve. se v polnem obsegu izvede Lond'Onska pogodba. Postalo je ocividno, da hoče sporazum na vsak naein koneati to igro, ki ogroža mir Evrope. Vse časo- pisje je poročalo z vidnim zadovcUstvom q preilstoječi rešitvi. Rirn, Pariz in London sn upali, da se Jugoslovani uklouijC' jiriti- sku in podpišejo - tod a zgedilo se je dru- gJiČC. lugoslovanski odgov^r in nemožni londonski pakt. Kdcrkoli pozna miSljenje jugoslovan- skega naroda, kdorkoli sluti, kaj se g(-di z.L kulisami pariške konference. kdor-koli se spoil!ni, da je z rešitvijo jadranskega vprašanja ozko spojena nova snier gospo- darske politike zapadnih držav na Halka- nu, je vedel, da bo mala Jugoslavia ta »ultimat« najmoenejsih evropskili držav - prijazno. a odlocno zavrnila. Jugosio- vanski cdgovcr je ena najpretkanejsih po- lJUcniii potez, kar jih beleži pariška kon- f( renca, ki ni osupnil le evropskega mne- nia, auipak spravil v zadrego tudi vedite- Ije sp( razuma. Kako naj volimo med Nitti- jevirn predlogom in londcnsko pogogbo, ko povlednje niti ne poznamo, ker se je sklenila brez nas in proti narn. in iiam je d ,\slej še nihee ni sporočil? Poiom časo- pisja vemo le to, da doloea loud: n,ska j)o- godba Reko Jugoslaviji. Kakr- licčejo vele- vlasti to izvesti, ko sedi na Reki g. Ga- briele IV Annunzio, ki noče ubogati niti lastne vlade in žvižga hl vse Njttije in konference? Poleg »>pesnika-junaka« po- veljuje zasedeni Dalmaciji neki admiral Nillo, ki se je zaklel, da ne prepusti niti koščka dalmatinske zemlje Jugoslovanom, kdo ga bo prisilil, da bo spostoval sklenje- i1^ dog';vor? Ta vprašanja Jugoslovauov so zadcla kct strela z jasnega vse politične kroge ne samo v Rimu, amj)ak tudi v Parizu in Londonu. Kaj sedaj? A|j „aj se dovoli Ita- liji izvedba londonskc pegodbc? Toda londonskc pogodbe Amerika ni in nu bo priznala, kakcr ne ho priznala nobene re- sitve, ki bi nc zadovoljila tudi 'ugoslova- nov. A]i naj se izvede proti Ameriki? Po- zabiti ne smenro, da je vsa Evropa gospo- darsko odvisna od Amerike in najbolj — Italija. A|j naj se fedaj postavi sporazum na sovraznc stalisee naprarn Amcrjki, od katerc prejema denar in kruli? Vsak poli- tieni otrok bo to zanikal. Tako sc je zgo- dilo, da Anglija in Francija kljub svecani, neštetokrat pcmovljcni obljubi. da prizna- vate londonsko pogodbo, kljub zadnjemu »ultimatumiic Jugcislaviji — noeeta sedaj izpolniti svoje obljube in svetujeta Italiji, naj se ne preiuigli... Občni zbor „Zveze slovenskih župansFev" v Gorici. Due 5. febr. se je vršil \ dvorani-hn- leia »Pri treli kronahu rcdni letni obeni zbor »Zveze slovenskih županstevu v (Jo- riei. '3 abein je bilo zaslopanili po svojih odposlaneih, skoraj polnostevilno obeinc gvriškcga okraja, a tudi iz daljnili (ior in Krasa je bila udelezba precejšna. 'I'udi ob- čine iz postojnskega okraja so kazale za nas'o Zvezo vclikc: zaninianjc in .pricaku-' jejo komaj trenutka, da razširi Zveza svoj delokrog tudi na bivše kranjske (beine, ki tvorijo pod sedaiijim režiinoin v i>oliti- enein in gespodarskem oziru z nasimi ob- einanii celoto. l\) končancir, porocilu pisarue so se visile vclitve odbora, namestnikov in prcglcdovalccv raOunov. V odbor so bili izvoljcni: Sau nig Ivan (ßilje), predsed- nik; Kovač Ignaeij (Ajdcvščina) pod- IM-cdscdnik; Rijavec Ivan ($t. Andrež), J o n k o Leopold (Bovec), M i k u ž Anton (Sv. Lucija), M ch c> r e i č Ludvik (Scža- na) in •' a k o m i u Franc (Štanjel), odbor- niki. Namestiiiki: Z u c c h i a t i Aihoii (Mcdana), Sue Franc (Pliskovica) in Moenik Pavel (Opatjesclo), U r š i c Peter (Miren) in Mrcvlje Jcsip (Dorn- berg). Volitvain so sledila ra/.na poročila. K prvi tozadevni točki je govcril M. U r- b a n č i č. Njcgov govor kakor tudi vsa druga pcročila priobeimo priliodnjič, za danes se omejimo samo na predlagane in vsprejete resclucije. Pri točki: Vojne od- škodnine se glase resolucije tako-le: 1.) Vsem invalidom, vdovajn in siro- taiii iiiwi'aj(/\Sa iutSa /lupaii^iva pl.i^krbc- ti penzije z napravcf^eFih in rdečih tiska- nie, ki se dobe pri vsakern ckrajnem ko- misarijatu ali pa pri komisiji za pomoč vc- jaškim invalidom, vdoyam in sirotam v Trstu, via dellc Acquc/št. 7. -.) Takoj naj vsa župaustva p::spešijo svoje delo, da si vsakdo prikrbi izpolnitev tiskanic za premičnine. .^.) Nemudorna jc izvršiti ccnitve za ncpreiriičninc. 4.) Osnujejo naj se zadruge poškodo- vancev po vojni, da se zmanjšajo cenilni in drugi stroški. 5.) Naprosi se deželni komisarijat, da takoj izda tczadevna navodila. sestavi za- druzna pravila in podpira z vsemi sred- stvi težnje našega ljudstva pri dosegi voj- nih odškodnin. 6.) Pozcfvejo se vse okrajne sodnije, da pospešijo svoje in sodnih eenilcev so- delovanje s scdnimi koinisijaini za ugoto- vitcv vojne škode. 7.) Vsi župani, učitelji, duhovniki in sploh razumniki po deželi nai se združijo v delu za ugctovitev vojne škode ter naj pišejo ljudstvu tiskanice v občinskih ura- dih proti plaeilu ustanovljenem potom de- želnega kemisarijata. 8.) Vsako županstvo naj strogo pazi na stavbinski red pri gradnji novih in po- pravi del'Ctnia porušenih poslopij. Uvažu- Kako si je llrbančkov Miha iskal neveslo. t Ker je ravno predpustni čas. ko si /*ntje iščejo neveste, bi znalc marsikoga *Un»mati, kako si je Urbančkov Miha ne- esto iskal. - Mati mu je često polagala 'l Srce, naj pripelje na dem pridno in pa- n.^no nevesto. Dobro je vedel, da zuna- J1 sJKij vara, da ni vse zlaito, kar se sveti, ^ dostikrat ljudje hvalij'ci, kar zasluži ^vzaprav Ie grajo. Dolgo je premišlje- %s^'\ naposled si je tole izmislil: Obleče J,^io najslabšo obleko ,obvcze svoje de- j^i oko z črno ruto, vzame na hrbet mal- I ' v roke navadno gorjaeo in si izposodi ,,jlrnicnjko. Kakor berač je hotel hoditi od tieifi C'° '^^c' m s' natall^no ogledati razna ^cta in ujihovo obnašaiije. v v ^c Je prispel v dokčeno vas, stopi v ky° Ile e m^e H1 sre v Prvo sobo. Ko pri- T)Cjfn° ix.2dravi mater, zasvira na harrno- |.j".°» naskriva.j pa opazujc domačo heerko, je J? it Privabila gcdba tudi v sobo. Dcklc ^ ."'lo lepo, še preeej snažno oblečeno. to- |}^ liiši vidi strašanski nercd in urnaza- nost. Po kotih je bilo vse polno pajecvine, podobe vse zaprašene, posoda še vsa nc- omita na mizi in umazane eunje po klopch. Ko dobi milodar, se lepc zahvali in gre. Po poti sklene, da si take neveste že ne izbere, ki ji ni prva skrb snažnost hiše. Pot ga pripelje do druge hišc, kjer jc prebivalo več deklet. Hiša mu na zunaj dopade in tudi kar je bilo v njej, je bilo bolj čedno in v redu. Tcda dekleta, ko ga zaglcdajo, narede grde obraze ter zahte- vajo od mtitere, naj berača takoj cdpodi od hiše. Bile so razkuštranih Lis, umaza- nega obraza in rok. Misli si, kder zunanjol snaznest ne liubi, se tudi za notranjo ' ne znieni. Zapusti hišo in trdno sklene. da no- čc imeti v hiši take neveste, ki bi bila sla- ba in nemarna gespodinja, ki ne bi pozna- la oscbne snage in ki bi ne bila usmiljene- ga srea. Poizkuša svojo srečo v tretji hiši: Stopivši v vežo sliši, kako mati Ijubezni- vo svari svojo heerko, a tai se prav grdo in surcvo zadere nad materjo. To ga za- boli v srce, in ne da bi poprosil daru in bi si ogledal hiše in dekleta, obrne hrbet in gre iz hise s trdnim sklcpom. da take se najnuinj mara. ki šc svoje lastne matere ne spoštuje, saj tako sprcmlja prokletstve- in ne blagoslov. Slednjič ga privede pot do revne, a čedne in sna/.ne hišiec. Ko stopi v vežch, zazvoni poldan. Druzina je bila ravno pri- pravljena za obed. Prcd vratmi sobe sliši glas starejše hčerke, ki glasn« naprej mo- Ii. Po molitvi s strahom potrka, bal se je, da ga odženo, ker jih mioti. Na peziv stopi v sobo. Ko g:i uglcda starejsa- hči, koj po1- prosi mater, naj da tudi revežu skledico-1 jedi. Pirjazuo mu pomidi sedež. in ko je skupno ž njimi obedoval, je opazil, kako se starcjša hči spcštljivo razgovarja s starisi, Ijubcznivo z brati in sestrami. Vse po hiši sc mu vidi v redu in čedno, vsi so bili pri- prosto, a snažno' oblečeni. Vse mu je do- padlo. Hvaležno se zahvali, ter se poslovi od hišc. Naitoi pusti beračenje in se vrne na dorn k materi, kateri natanko pove, kaj je vse doživel. Na materin svet sklene i>ri zadnji hiši poprositi za roko stareiše hčere. Toi se jc tudi zgodilo. Dobil jc v hišci nevesto, ki ni bila sieer bogaita, a pridnih rok, snažna, vestna, usmiljenega in plcmenitcga srea. Ta pa je bil drugačen. Bogat kmet je imel edinega sina, in ta - pomislite - je bil silno skop. »2ena«, pra- vi nekega dne kniet, »jaz sam ne vein, kaj naj začnemo s tem našim Janezomi; še po- lovice drobiža, ki sem mu ga dal, ni pora- bil. Zdaj bi bil pa zadnji eas, da bi prišla nilada nevesta v hiso; mi smo se posta- rali in bi radi izroeili svoje gospodarstvo v dobre roke.« — »Se ve, se ve,« edgovo- ri žena; prihodnjo ncdeljo in poneaeljek sta semenjska dneva v B .... Haj Janezu 25 frankov, da si lahko privosei kako ve- selje, in da se tarn kaj bolj seznani s kate- ro, ki bi jo mi radi imeli za sinaho.« - Re- čeno. storjenfi. - »Janez, tukaj imaš 25 frankov, pozabavaj se lepo te tltii!« - Ja- nez se praznieno oblcče in odide v B..... da si tarn napravi par lepih dni. Tretji (lau se Janez vrne domov in odšteje žarečih oei svojemu očetu na mizo 37 frankv z bc- sedami: »'•'am pa je bilo tako lepo, jaz sem se tako dobro imel.« Na očetovo vpraša- nje, odkod ima 12 frankov več, kakor jili je bil vzel s seboj, je cdgovoril: »Kegljc sem postavljal!« jejo naj se povsod zdravstveni, praktično- gospodarski in olepševalni principi mo- dernejšega stavbarstva. 9.) Zveza pospešuj z vsemi mogočimi iaktorji sistematienc organizacijo vseh do- mačih podjetnikov, stavbenih mojstrov in sploh vseh rok-cdelcev. V dosego tega na- mena: a) snuj doinacc stavbenc tvrdke in dru- žbe v vsakem županstvu z domaeimi mojstri. b) pospešuj jim oskrbc potrebnega kapi- tala potom domačih denarnih zavo- dov? c) pcglobi strokovno naobrazbo našili rokodelcev z zahtevo strokovnih so] in znanstveninii prcdavanji, č) izključuj uniazano koukurenco posa- meznih špekulantov nied domaeiini rokodelci in obrtniki. d) skrbi s kultiiniim delcin za pravo nravstvcno vzgojo svojega obrtnega in rokodelskega naraščaja. lü.) Zveza paspešuj z vsemi sredstvi treznost, varčnost in pridnost našega de- lavstva in böri se proti pijančevanju, ple- sti in njegovim ncnravnim razvadam. Dodatuo k isti točki so sc sprcjclc še sledeče resclucije, katere je utcmcljeval dr. Al. (' r a d n i k: 1.) Vlada se pozivlja, da pomnoži SOO'/o povišek povzrcčetic škode na 1000%, (pri stavbali) 2.) da se doloei vee vcditeljev sodnij- skili koniisij, ker silno' naraščajo prošnje za sodnijske ugotovitve, 3.) da se poinnoži Število domačih iz- vedcncev v vsaki občini, pri čemer mora scdelovati politična oblast, ki ima pravico do niihoyega imenövanja. 4.) Županslva naj si takoj. oskrbe pri evidenčnih zcmjjiškili uradih občinske ma- pe. ker so siecr eenitve nemoffoče. 5.) Domaeim izvedcnecm naj se pri- skrbe od dezclnega odbora enotne eene za poljske jKŠkodbe. 6.) Županstva naj prevzamejü konce- piranje cenitev \r svoje iiotranje uradno delo. 7.) Zveza pcteguj se za to. da plaea vlada strankam tudi cenitvene stroske. 8.) Kakor pod tcčko 1. naj se zviša tudi pri zemljiščih cdstotek za napravlje- rro škodo. ki odgovarja sedanji zemljiski vrednosti. (;.) Županstva naj skrbe za to, da se povrne tudi tista škoda zemljišč, ki so se upcrabila v javne naprave n. pr. eeste. 10.) Zveza poizvedi, je-li pctrebna ugotovitev vojne škode komisijskim po- tcm tani, kjer je vojaska oblast sania vpn- stavila nove domove in kaksni so ti po- goji? K drugi toeki: Pudpore in j)enzije je govoril Mcr in o 1 j a Fr. Tudi njegov go- vor prinesem;; posebcj. Resolueije, katere • je predlagal koncem svojega govora in ka- tere so bile tudi soglasno sprejcte, se glase: 1.) Vsc pcdporc, preskrbnine. ki so po tozadevnih avstrijskih zakonili zajarn- cene, naj se takoj nemudonia izplaeajo. Posicpanje pri določevanju podpor, pri rešitvi tozadevnih rekurzov naj bo nepri- stransko, liitro in dosledno. 2.) V komisijo za doloeevanje pcdpor naj se vpoklieejo obeinski zastüpniki one občinc, o kateri se ravno se obravnavajoi podpore. 3.) Vsc pod]-ore naj se izplačujejo v li- rali »al pari« s krono od mcjseca julija 1919. Slcdilo je pon.čilo: 0 aprovizaeiji. Poiočevalcc je bil 1. Kovac, ki je pred- lagal slcdece: 1.) Vlada naj odpusti vse terjatvc, ki izviraja še iz aprovizaeijc bivse avstro- ogr.skc vlade. 2.) Vlada naj priskoei krajevnim apro- vizaeijam, odnosno obeinam z denarnimi sredstvi na pcmoc, da dobe ubožnejši ži- vež* brezplnčno in vsaj po znižani ceni. 3.) Centraina aprovizieija naj si pre- skrbi vedno zadostno množino vseh zivil, zlasti pa sladkorja, da so pravoeasno na razpolago prebivalstvu. 4.) Centraina aprovizaeija naj prepu- sti vreec in drugo ambala/r; brezplaeno ali vsaj po normalni ceni. 5.) Centrahui äprovizaciju naj razdeli eventuclne dohieke razmerno med kra- jevne občine. R i j a v e e I. je peroeal o kmetskem vprašanju. Njegove resolueije so se glasile 1.) Županstva zahtevajo, naj vlada preskrbi nemudoma vsaki obeini ])rimcr- no šte\%D živine za obdelovanje polja, po- trebno kmetiisko orodje, semena in umet- na ffiKjjila. Ako tega sama ne UKre udej- stviti, naj poveri nasc kmetiisko društvo, kojemu naj izplaea primeren predujem za omen jene pctrebščine. 2.) Slavne oblasti se pozivljajo, naj pqtretno uki;enejo, a) da se tak'cj odstranijo žične ovire in cksplozivni predmeti, b) da se eiin preje zakrijejo strelski in tekalni jarki tcr druge take naprave. 3.) Kmctovalcem naj se izplaea za ob- novitev in obdelovanje vsake njive pod- pora v znesku 100 L, vinoffradnikom pa naj se poskrbi za vsako njivo 1600 lir po- sojila in to za pet let brezobrestno, a po ! petili letih po 2% icbresti. 4.) Priporoea se udcležitev sestanka kmetijskega društva v Trstu in izdaia reteklo nedeljo so se sestali naši staresini pod vodstvom komi- sarja g. bar. Fornientinija, da sc pogovo- re o najvažnejših obeinskih zadevah. Ka- ko nujno potrebne je bilo to posvetovanje, kaže dejstvo, da razgovora kar ni hotelo biti konec, ker je vsak starešina imel cel koš predlogcv in nasvetov. Dobro bi bilo, če bi se bil razgovora udelezil tudi kak vladni funkeijonar, ki bi na glavnem mestu poteni prcdocil o nujni potrebi. da se zo- pet pokličejo k življenju naša starešinstva in postavijo na mesto nasi žiipani. Stever- janei iinanlo sieer na čelu nase obeine do- inaeina, ki ima dobro voljo in se trudi, da bi kaj dosegel. 1'oda tudi on je clrvek ka- kor mi, manjka mil vsemogoenosti, zato pa ne more sam biti kos tcški nalogi upravljanja in obnavljanja cele obeine. '•'ako ogrenmo breme ne more in tudi ne smc sloneti na enih samili ramali, o tern se mora jo vendar že enkrat prcprieati tudi višje oblasti, akc noeejo, da bodo radi njih gluliih uses prišle obeinske uprave do gospodarskega poloma. V skrbi za bla- gcr obeine je staresinstvo zatcgadelj skle- nilo, predlcžiti spoinenico na pristojno mesto. Predmet razg'cvora je bila tudi ste- verjanska ljudska sola. Inianio namree pri nas ueitetja italijanščine, ki je -prieeJ. kar preko jasnih predpisov okr. sol. sveta ueiti že v prvem šolskem Ictu italijanski jezik in to kar po 2 uri zaporedoma. Ker ga pa otroci popolnoma nič ne razumejo, odtegujc ta ueitelj en:, deklico iz visjega solskega leta pouku in jo vozi v prvi raz- rcd, da nm je tarn za tolmaea. Proti tej pedagogicni neslanosti se bo staresinstvo pritožilo. Iz Kojskega. Dovolite, g. urcdnik, da se obrnern do Vas z vprasanjem. Vsepo- vsod pci nasi vasi so obesili italijanski vojaki po liišali tablice z razlienimi napisi. Mora-li lastnik liišc to trpcti, in ako- ne, kaj ima ukreniti? ()dg::vor ured.: Ako kdo obesi brez dovoljeuja lastnikovegai na njegovo po- slopje tablo, jo laliko lastnik odstrani ali toži dotieega tekoin 30 dni radi motenja pesesti. Iz Orahcvega. 'rukaj se sljšijo pritMbe o kriviČMicm razdeljevanju soli. Nekateri trafikanti, ki dobivajo sol za /razprodaj0' med prebivalce, se branijo dajati sol siro- makcün, češ da imajo pri soli le izgubo, na- sprotno pa ponujajo bogatim1 kinetom kar celo vreeo scii. Pinančna oblast se poziv- lje, da napravi v tcni ozjru red s tern, da odloči prodajalccm soli primeren zaslu- žek, prcbivaleem pa primerno inSiuizinO1 soli. - Tudi pri razdeljevanju zivil od apro- vizaeije so ncdostatki, in sicer, ker se je poverila razdelitev niožu, ki ne zna nc pi- sati ne brati; Se lc zveeer, ko f)ride do- liiov, narekuje otrokom, komu je eez dan živila razdeli 1. V letnern polmilijonskcni prometu z aprcvizacijo bi se pač lahko dcloeilo in plaealo moža, ki bi tako važn0' reč bclj nataneno vodil, saj ima občina za to pravico do 10% poviška dobavnih cen. Iz Pcdmelca. :IJreteklo nedeljo se je vršil VIII. redni občni zbor tuk. K. s. izo- braževalnega društva — ob ogromni ne- vdeležbi. Društvo siccr še živi, a izšlc je iz svetovne vojne kakor tisti popotnik, ki je šel iz Jeruzalema v Jeriho in jc rnej por- toni padel mej razboinike... O, da bi žc prišel usmiljcni Samarijaii, ki bi vlil v ra- nc nasega ranjenea olja in vina! Z a d o v o 1 j n i T m i n c. Iz Podbrda. Kakor pDvsod, tako se godijo tudi pri nas rcei, ki so vredne. za- ])isati jili v zla'to knjig:: italijanskc zgodovi- nc svobode.. Due 1. febr. t. I. so na.ši fantje prirc- dili domačo zabavci z dovoljcujem karabi- nirske komande do Hi ponoči, po kateri so semirno razsli. Dva od družbe. vračajoea se domov, zapazita da teče za njima vo- jaska patrula popolncnua brez vsakega po^ voda. Eden njiju A. p. neslutee dobrega je zbežal, drugi pa se umakne čcz baški most, niisleč da bo patrula šla inirno mi- mö njega. Motil se je! Patrula ga je prije- la. opsovala vrgla na tla, in oklofutala. Na krik neke žcnske so ga spustili, nakar se je A. T. cddaljil proti domu. Patrula mu je ves cas slcdila, in ko je stopil v vežo svojega doma, lioteč zapreti vrata, porine vojak puško skozi špranjo in ustreli v hi- so. Kroglja je zadela fanta na dveli mestih v roko. Da to ni navaden slučaj ali nesre- ča priča dejstvo, da se je par dni prej hva- lil neki »ardit«, da bo šel »a caccia del berghesi!« Prosil je baje isti dan koman- danta za noeno službo, katera mu ni priti- kala isti veeer. To je že drugi slučaj napada vojakov na civiliste. V prvem so vojaki težkci ra- nili neko dckle iz I-orezna, ki ima za celo življenje pokvarieno (trdo) rciko! Prizadeti vaščani. S tolminskih hribov. Kakor poroča dopisnik v 4. št. »(ioriške Straže« \r dopi- su iz ¦Pečin, imajo v omenjenem kraju sla- bo cestD, in kcr bo treba mnogo voziti, zlasti lesa, pozivlja može na delo. Jaz me- nim, da je res potrebno, da bi se že po- pravila cesta, vendar to ni dolžnost samo obcinskili moz, oz. obeine, anipak ako že hočejci vozniki in trgovci z lescm udobno voziti, naj žrtvujejo vsak primeren znesek za cesto, in cesta bo laliko lepa, kakcir je glavna ob Idrijci, njini samim se bo pa le malo ali nič poznalo. H r i b o v e c. Iz Srpenice. Ljudstvo podpisuje pro- šnje (že naprej tiskane in seveda v itali- janskem jeziku) za popravo svcijih vec ali mauj poškodovanili his. V teh prošnjali je spodaj cznačeno, da se troški za popravo odbijejo od morebitnih povracil po vc^jni provzrcčcne skode. Do tukaj je vse do- bro; kaj se pa poteni zgodi, ako na primer pride škoda za pokvarjeud posloj)je cenje- na na deset tisoe, račun za popravo pa znaša trideset tisoč, kar je pri sedanjih ce- nah stavbenega materijala prav lahko ino goee! Kdo do|)lača priiuaiijkljaj dvajsetih tisoč? Ker je podjetništvo za prjpravo ])oru- šenili stavb mend a privatno, se nekateri oskodovanci bojijc, da se svoječasuo pri- nianjkljaj odbije sploh tudi od dfuzili šKod povzročeniti po vojni na poljti, gozdu, sadnem drevju itd. da se iioški za po- jjravljeno pt.slopjc pokrijejo in al||r bi tudi to ne zadostvalo, bi dotienik ostai dolžan in d'L'bil na svoje pred vojno nezadolženo preiiH';ženje ncznosno hipoicko. Kdo bi znal povedati, ali ljudstvo ne sluti na- pačno? Iz Bovca. Knjige Narodne Oitalnicc v Bovcu so bile med voinc^ prepeljane v Ko- barid. Ker se namerava občekoristno či- talnico oživiti prasinio, da vsak, komur je kaj znano, kje se nahajajo knjige omenje- ne čitalnice-, to javi uredništvu »Ooriške Straže«. Planina pri Vipavi. 1 g r a »K r i v o- priseziijika se je vkljub vsem težko- čam vendarlc priredila v nedeljo due N. februarja, in sicer z jako povoljnim vspe- hom ob zelo veliki udeležbi, tako, da je bila prostcrna dvorana natlačeno polna. Olavni vlogi sta bili v jako spretnih rokali. Veroniko je igrala Marička Marčeva, Kri- ževca pa Stanko Sustarjcv. Upajnio, da jih nisnx videli zadnjikrat na odru. Uga- jala je tudi junaška podoba velikega hlap- ca, ki jc jc igral širckopleči Šček, ml. s Kobolcv. Presenetila nas pa je v resnici I-'ranciska Ferjančičeva, ki je igrala kr- čmarico tako spretno in.naravno, da bi bila v kinč tudi vsakemu mestnemu odru. Pc-Kosnega Kmetovca je podal Josip Fer- jančičev krepko in pristno. Tudi Josipina Lavrenčičeva (Nosanka) jc žela priznanje. Zadovoljni smo bili tudi z Francetcin (Iv. Fortunatov), Antonom (Ivan. Marc Mali- no v) z orjašnkimi tihotaj)ci in z Abramom (•'ancz Marc), ^alj'ivi nastop: planinski ra- port, ki so ga priredile planinska deklcta- amazonke in ki ga je sestavil doinaei g. župnik (I. Mainhofer), je žel živahna pc- hvalo. Da se jc ta, precej težavna igra še tako povoljno »rbnesla, se moramo zahva- liti tudi gospodu Brajniku iz Ajdovščinc, mehanikti .Irsipu Trbižan in predsedniku Andrcju Trbižan. Led bi bil torej prcbit, sedaj pa le po- gumuo naprej! Želeti bi le bilo, da bi bilo obeinstvo med predstavami boJj mirno. Razgrajači naj grejo v prihodnje v grrnov- je, ne pa med obeinstvo, ki je vneto za na- rodov. blagor. Poliličn! pregled. Italijanska zbornica, ki se jc otvorila 3. t. in., sc je zopet odgodila, ker je min. predsednik Nitti cdpotoval v London na mirovno konfereneo. Zbornica se zopet skličc takoj po njegevi vrnitvi. Laški socialist! in katoličani so podali zadnje dni v laški zbornici glede jadran- skega vprašanja te-le izjave: Socialist Cicotti je poudarjal, da je ravno lon- donska pogodba doprinesla utrditvi jugo- slovenskega edinstva, ker so Jugosloveni videli v njej nasilje na svojo neodvisnost. Izrazil jc svoje prepričanje, da se bodo morale zahteve majhnili narodov ukloniti evropskim in svetovnim zahtevam. Ugo- tovil je, da bi bila rešitev jadransJMorgen« iz Berolina, je državni kabinct v včerajšnji seji soglas- no sklenil. da odklanja zahtevo po izročit- vi nemških državljanov, Haaški Iisti poročajo iz Amcrongcna: Bivši cesar Viljem je izjavil nizozemskc- nui rninistrstvu za zunanje stvari, da je za slučaj, ako bi Njzozemski vsled njegovega bivanja v Amerongenu nastala kaka ne- varnost, pripravljcn javiti se sam, vendar ne scvražniku, marveč neniškemu naro- du, v čigar rokc poluga svojo usodo. Aystrija prosi poSüjila na Francoskem. Avstrijski državui tajuik za finance dr. Reisch je posetil francoskega pdslanika na Dunaju Allizeja in ga prosil, naj v kratkerrt izposluje od Francije podporo za Avstrijol v obliki kredita. Bclgarska ne more nlačati vojne od- škodnine. Po vestch, ki prihajajo iz Sofije, namerava Bolgarska izjaviti, da nc more plačati 40 milijard vcjne odškodninc. Plačevanje v dinarjih na - Angleškeifl. Uspch pogaj^inj anglcšjo 10 rnesečni ods: tnc sti vrnil na svoje "itsio. \ nedcljo je bil na tem svojem po- yratku v tiorici gcst našega knezcnad- skofa. \ Trstu se mu je poklonila slov. dcputacija z dr. Wilfaiioni in dr. Slavikoni »a Oclu. Goriški knezonadškoi - napaden. Bilo K žv dne _?.\ jan., ko sta šla prcvzv. j^ori- ;ki kiicz in nadškof in njegov ncčak, du- 'lovnik g. Nikolai Scdaj, čcz Travnik mi- 1110 vojašnicc proti domu. Kar priteti iz VrJašnice na 'ravniku kamen, ki je bil l'1T>Qricn prcti gospodoma, in zadene gosp. N'knkija Sedcj-a v čclo. Dolgc časa sta °Jmi vojaška cblast? AH res.ne bo človek ilanes več varen pred napadi niti ob beleni ^evu. niii pred vojašnico, kjer vendar SU;ii eek. straža? Odločno obsojamo takP "^ulturno in barbarsko obnašanje! Citateljem. Ker prinaša »(ior. Straža« v v*aki štcv. člunke aktuclne vscbine, ki Pa K je ležavno obdržati v spominu vsled vdikcga števila in raznovrstnosti pred- nK'tov, dalje odgovore na vpraš.ainja, ki se Ve|'kokrat ponavljak, prosimo. čitatelje !!ui shranijo vsako številko. Straža naj !!ni služi kot nekak lcksikon ali slovar, ki j^1 da navcdila in pojasnila v vprašanjili, *' i^-virajo iz izrednili po vojni povzroče- ni1' razniLM-. Prireditelji sobotnega zabavnega ve- °Cr'i se zahvaljujejo sl. občinstvu za obil- '^ vdeležbo, zkusti gospem dr. Medve- 5'ckovi, Mušieevi. Fouzarijcvi in dr. Bre- ''-'^Hrjevi in gospodičnam Fonovi. Dekle- V!vi. Saunigcvi in Fieglovi za trud in pr- Zrtvovalnost. Obencm se priporočajo za ¦>sc^ctno in torkcvo prireditev (14. in I', t. ]]]-' za k-itcri sc razpošiljajo vabila tc dni. Oenarnini zavcdom! Naše posojilnice '" ^riiR-e denarne zavode opozarjamo na - da ;-:i pravočasno dobavijo in izpolnijo J^kovine, predpisane za dosego izplačila k' pobcljška pri izmenjavi valutc. Ka- (.'.r SIiio dcznali, si nmcgi naši zavodi mi- 'S'M, da bodo dobili po 25. t. m. brcz dru- ^'Ssra plačilo onili 20%'. Tod a icniu ni tako. .Vnarni zavodi morajo izpolnili potrebne Jjfkovine. ki se dobe pri pedružnici banke ^ liaüa. Naj si jjd t;,rei vsak zavod nemu- ^ithu lML\skrbi in jih pravilno izpolni, da 1 ''^ zaka.snclih iz^cvorov! F(lmin^kc učiteljsko društvc bo zbo- • |.°Vi«lo dne 16. febr. ob 9h predpoldne v HKlski šcli pri Sv. Luciji z naslcdnjim ^vnim rcdnn. 1. I^oročilo 0 delegacij- M\)) zborov-anju. 2. Ocena novili Ijudsko- ^l-skih hcril. 3. Slueajnosti. Kcr vscbuje I (-roeik.\ c delegacijskcrn zborovanju zelo - U^nosti. 3.) Volitev odbora. 4.) Slučajno- J': Vahljcna sn- vsa učlanjena društva in Ul elani S. K. S. Z. (). Cicriška municipalna üprava piidn: v'Vlšje prist^ojbinc za rabo krornbcrškega ^Juovoda. $c pred lctcni dni je zadosto- ^.lj'° ()() K na lcto. Po valntni preni:einbi je ,'!l() trcba plačati 60 Lir; z letošnjim nn- "lni letoin sc'jc pa ta pristojbina zvišala fl:i 120 iJr. v . Ljiidstvc se po pravici ^podtika, da iz- .^ujejo razna stavbena pc.djctja zidarska (.^'a na zascbnih pa tudi javnih liišah tudj II nedcljali in zapovcdanih praznikili. So- I sJbstoječi prcdpisi 0 ncdcljskcin počitku l(. nu papirju? Zaka] se ne privašči tudi rr'°Kcmu težaku in delavcu počitka, kate- .'^h vse zakonodajc in vse delavske zbor- 1eP »ujno zalitcvajo? lt. ^opet vcjaški automobil. Iz Sv. Križa j 'L\ip. 11am poročajo da je diic 2. t. m. vo- lt^i automobil povozil 171etno Justi, ¦¦pj:er^o tamošnjejra trprovca Karla Slokar. T)vj. ^esrečo jc zakrivila, kakor prročajo ^lv,1(ici, skrajn-t šoferjeva ncprcvidnost. N"!. Jc dekle videlo autcmobil, se je priti- vJi. Drav ^ zicul llišc stoječe ob ccsti, a v '.'ub tenru je auto kakor nalašč zavozil ]' n'(:. jo stisnil -ob stcno in nato vrRcl prc- lu "cl\ih stopnic v klct Iiišc. kjer je trešči- ,jc ^y Prasr in si prebila čelo. Pekle jc v n0Xarno^i ™ življenje, ter lcži ccli čas v 0t'/iliVestl'" T° ^e S^C11 ll(^arcc za uboffega pY^< kateremn je bilci dekle edina opora. ^ Lu Ictoni mu ic namrcč umrla sonroga. \{) llk- io je sevcda ncmudoma odknril. ta ohk- . se nc vč za «icsrovo številko! Po člr^l v'ada vclika razburjencst nad nc- biij ^0 nemarnostjo. Pred terra' automo- |„ !]e bfmo krnalu niti pod streho varni! Kal'n ?i]r ni- ki hi Prcprečl tako divjanje. Razstreljevanje granat in bomb. - Na hribu sv. Marka se bodo skoz eel ta lrte- see razstreljevale granate in bombe naj- večjega kalibra. ki so tarn ostale ali oblc- žale neiz;-;treljene. Zato se po mestu in po ckoliei sliši, kakor zagrmi od časa do easa scm od hriba sv. Marka. »Podpcrnemu društvu za dijake na rs- alki v Idriji« so darovali: Podružniea Lju- bljanske kreditne banke v (Joriei 100 L, scdnik Or. Alojzij ('radnik v (joriei 10 L. Žorž Alojzij v Pcistojni 2 L. V »(ior. Straži« z dne 29. prosinea 192O. jc stalo pomotoina. da je (»eneralni eivilni komisarijat v Trstu naklonil društvu 70 L polejr 5 štipendijev v znesku 738.32 L; na- kloriil pa ie društvu v resniei 700 L polcff inienovanih štipendijev. Razglas. Ako hivajo v tukaišnji pro- vinciji gr.spodie Tomaž Sidlak. Janez Ko- tnit in Adam Kokic, so naprošeni. da nn- zn-niiio svoje naslove eivilnemn kornisn- riiatn v Oorici. kateri jim b»o dal poroeila elede na izpiačila svot, ki so jih oni nalo- žili pri izsc ljevalni agenciji Falek. Uredništvo »Učiteljskega vestnika«, spcroča vsem članom »Zveze jugosloven- ksih učiteljskih društev v 'i'rstu«, da izide prva številka flruštvenega lista že 1. mar- ea t. 1. Obenem vabi vse tovariše in tova- rišiee k sodelovanju, da bo list res verno ogledalo dušcvncga dela in teženj vsega jugcslov. učiteljstva v našili pokrajinah. Slovenske prispevke sprejema tov. -Uuik0 Samec v Trstu, Rnggcro Manna 20, 1. nd., lirvatske elanke pa je nasloviti na tov. Josipa Brnobiča v Pazinu. Uredništva »Učit. vestnika«-. Naznanitev stanovanj, zasedenih po vo- iaštvu. Ooriški magistrat narcca, nai se ravnotam zglase vsi ^ospodarji, oskrbniki itd., ki imajG' hiše, sobe, hieve ali kakršne- koli prostore, zasedene po vojaštvu. Zgla- siti sc je trcba sedaj zopet, ne glede na prejšnje zglasitve. Treba navesti ulieo, štcvilko ulice, število prostorov, imena onih, ki drže prostore zasedene. Zglasiti se je treba čim prej, pismeno ali ustmeno. Kdor bi se zglasil prepozno, se ne bo mo- tfel sklieevati na plačilo za zasedene pro- store. Rcparski napad na Barki. V nedeljo I. t. 111. okoli 7 ure zvečer je prišel v hiŠo 6S-lctncga posestnika Milia Kovačič na Barki neki mladenie Rudolf Cergcilj p. d. Šikcev iz Mislič s pretvezo, da si ondi nažgc svoj tobak. Mož, ki stanuje v svoji od pc-ta rnalo proč stoječi hisi čisto sam* ga prijazno sprcjme in kot znanca pogosti. Pogovurjala sta se kake pol ure in ltiož mu je na vprašanje tudi pcvedal, da je sin, ki se je še le pred kratkim vrnil, pri sestri na Mislieali. Ko pa je starec hotel iti po- kladat živini, vstane tudi gost, udari z vso nioejü inoža s pestmi po glavi, tako da se je revež zgrudil na tla, zgrabi za krivi no/, ki je bil na mizi, se vrže na ležečcga na tleli ter udari z r.ožem pa njem. Zadcl ga. je v usta, mu izdrl en zob in ga znotraj in zunaj lnceno ranil. Mož se je moqno brauil in. res se mu je posrecilo izvleei se skoro popolnoma izpod njega. Ko je napa- dalee videl, da ne opravi nie, je zbežal iz liišc ter vrgel krvavi nciž v dvorišču od sebe. Ako J3i se možu ne bilo posrecilo sc obraniti. bi bil danes mrlie, oropan sv&jili, prihrankov, in krave odgnane iz lilcva. ^apad. Na križišču glavnc eeste in po- ti, ki pelje k obelisku na O.slavljali je na- padlo v ponedeljek 2. t. m. ob llh zveeer 5 vojakov Alojzija Kodennaea in Karla Klanjščeka iz ('t;rice brcz vsakega vzro- ka.Konec je bil ta, da so voiaki Kodcrnia- cu strgali obleko z nozi, Klanjščcka pa ranili, da se mora zdraviti v bclnišnici. Opozarjamo vojaške einitcljc, naj posve- čajo več pozorh'csti vzgoji vojakov. O. Wildejeve »Pravljice«. katcre je na slovenski jezik. iz anglcščinc prcložil naš znani pesnik in pisatelj. dr. Ai. Gradnik, so izšle v založbi »Narodne 'iskarne« v (iorici. Cca brr.širani, z ilustracijaini okra- šcni knjigi, je 3 L., trdo vezani 4'50 L., 1)0 pošti 20 st. vee. — Dobc se v »Narodni 'l'iskar'ni iii v knjigarni Kat. tisk. društva. Okrajna bolniška blagajna v Gorici razglaša: V sniislu S 29. pravil in odloka civilnega komisarjata za goriški politieni ¦ckraj z dne 9. januarja 1.1. št. 7973/B, raz- pisane so za dneve 2$. februvarja in 7. niarea t. 1. volitve delegatov in zastopni- kov za glavni zbor okrajnc bclniskc bla- gajne v nOrici. Izvoliti bo 60 dclegatov cd strani elanov blagajne (zavarovanecv) in M) zastopiiikcv od gespodarjev, toliko eni kolikor drugi za dobo. stiriletne funkeije. Volilci so: a) vsi zavar&vanci, obojegaspola, vpisa- ni v registrih blagajne dne 31. januvarja tekoeega leta, ako na dan volitve so še clani blagajne in koji vživajo civilno ])ra- vico pü it. prav. r. (21 let); b) vsi gospodarji (delodajalci). obojega spola, kateri istctlcbno (31 januarja 1920) so inieli vpisane pri blagajni svoje usliiž- bence. Izvoljent'c je lahko vsaki volilee, ka- teri ima aktivno vclino pravico. Juridiene osebe izvrsujejo volilno pravico- potor.i svojih uradnikcv, ako ti imajo tozadevno pooblastilo (8 2^. (tčč. 7. opravilnika). Vo- lilni imeniki bodo razpcJoženi na ogled v nedeljo 8. febr. (od 9 do 12) in od pondelj- ka 9. februvarja (od 9. do 14.): za zavaro- vance in gospodarje goriškega in kanal- skega sodnega okraja v centralnih uradih blagajne (Oorica, ulica ('. Lcopardi 6/1); za zavarevance in gospodarje sodnih okrajev Cerkno, ''"olmin, Kobarid in Bo- vec v uradu blagajniške podružnice v Tolminu št. 80. Tozadevne vc-lilne pritožbe radi odpusta ali nezakonitega vpisa zava- rovancev ali gospodarjev v volilni imenik bedo vzete v poštev, ako vlozcne v gori- ornenjenem roku. #Nadaljne določbe glede volilnih sedežev, izdajanje volilnih izkaz- nic, ura volitev itd. bode razglašene pri- zadetim s posebnini razglasom. Za naeel- stvo okrajne bolniške blagajne Predsed.: (l P o ved 11 i k 1. r. Darovi. Z a' »Š 0 1 s k i d cm«. V spo- rnin pok. Josipa Bertolin-a daruje družina Reščič 25 L.., Franc Češčut 3 L. in Ivan Skarabot 5 L. Politieneinu driistvu »Kdinost« (odsek r'orica) odstopa pevski zbor v Kanaulu 50 L, katere je prejel kot dar za žalostinkc ob pc-grebu g.ice Matilde Ravnikovc v Kanalu. — Srčna hvala! Razno. Stanovanjsko vprašanie v Belgradu. Cena stanovanj je v Belgradu tako viso- ka. da se za malo stanovanje zaliteva mc- sečno 800 dinarjev, toliko pa znaša tudi plača višjcga uradnika. Uradniki namera- vajo vladi predložiti načrt c rešitvi stano- vanjskega vprašanja. Uradniki predlaga- jo, da se lastnikom his, ki oddajajo tako draga stanovanja, nalcži davek, in sicer tako, da bi n. pr. tisti, ki zahteva za sta- novanje 800 dinarjev, imel plačati 750 di- narjev davka tisti pa, ki da stanovanje za 200 dinarjev, bi imel plačati samo 80 di- narjev. Denar od tega davka bi se imel porabiti za zidanje uradniških luš in sta- novanj. Tiho lete^i aeroplani. »Exchange Te- legraph poroča, da velike nemške tvorni- ce, med njimi tudi Krupp, delajo poizkuse z nevim motorjem za letala, ki bo imel plinovo turbino, vsled katere bo aeroplan brcz ropotanja letel. Obenem delajo na- črte za velikanske aeroplane, ki bodo 110- sili lahko 64 popotnikov. Na smrt obsojena rodila otroka. V Ma- riboru sta bili na smrt ebsojeni mati in hei, kcr sta z vrvjo zadusili rnoza oziroma očeta, ter ga potem obesili, da bi se zdelo, kot da je mož izvršil samomor. Obe ča- kata razsodbc najvišjega scdišča. Tc dni pa je hei porodila zdravega in krepkega dečka. Uinor löletne deklice. V Izoli se je zgodil v nedeljo strasen zloein: v zgodnjili jutranjih urah so našli na ccsti krvavo truplo 161etnp deklice Antoiiije Feiiuge. Kaj se je zgodilo? Vest o. umeru sc jc raz- nesla kakor blisk po vsej yasi. Prvi hip si ni mogel nihčc räztolmaciti tega zloeina, ^er vsak jc vedel, da dekliea ne hodi po- iioei C'koli, toda kmalu sc je stvar razjasni- la. Prcjšnji dan se je namreč vršila svatba v družini dc Grafidis. Tudi pokojnica je bi- la na svatbi z stricema Franccm in Iva- hom dc (>Jrandisom. Stric Franc, star 34 let, je povabil pokcjnico, naj prespi v nje- govi hiši, kjer stanuje s Svojo 671etno ma- terjo Lucijo Vasecto. Lucija jc napravila svoji vnukinji posteljo v kuhinji. Franc, ki je bil precej vinjen, jc sei v svojo sobe, to- da ponoči je priscl v kuhinjo k svoji neča- kinji. Tu se jc odigrala tragedija. Franc dc Grandis jc že na svatbi nckam čiidno gledal svojo ncčakinjo, vino je še bolj raz- dražilo njcgove živinske nagone, in ubc- ga dekliea je postala žrtev ujegove stra- sti... Revica se je morala obupno braniti, kajti njena ebleka je vsa raztrgana in po obrazu in telcsu se sc vidijo znaki hudega ho]iv. Kako je prišlo domriora. ni šc znano. Bržkcne jc hotela pokojnica zbezati, pri čemer se je vnel boj z nasilnikom, katerc- ga sta strast in strah zaradi svojega čina tako omamila, da jc svojo žrtev zaklaJ. Njcno truplo je potem nesel na ulico, da- leč od svoje hise, in ga pustil tarn v jarku, misleč, da bo s tem prevaril oblasti, ki bodo mislilc, da gre za roparski napad1. Toda izdali so ga sledovi krvi, ki so pri- peljali orožnike naravnost v njegovo hišo. Orožniki so zaprli tudi njegovega brata, toda bržkone ga izpustc, kajti zdi se, da nf niecsar vedel o zločinčevih namcnili. Are- tirani zločincc t-iji svoj zlcčin. Kihai, da boš zdrav in vesel! 'ako svctujc ljudstvu londonska zdravnica dr. Octavia Lcwinova, znana spccialistka za nosne bclczni. Dr. Lcwinova jc prepriča- na, da mora človek tolikokrat kihati, koli- krat le more, zakaj kilianjc jc dar, ki ga jc dala narava človeku, da bi se na uspe- sen in pri tem prijeten način ubranil nc- varnim bacilcm. Lewinova ob so ja razva- de potlačevanja kihanja ter svctuje Ijn- dem, naj se nauče kar največkrat kihati. Svoj im prijateljem in znancem dajc zdrav- nica nasvete v kihanju. Nevarne nogavice. V neki vasi neda- leč 15adna je našla kmetica precejšen pa- ket volne, ki jo je bilo tarn pustiloi nenusko vojaštvo nri svojem umikanju. Dobra že- nica nič slabcga slutcča jc izpredla volno ter si napravila iz nje par nogavic za zi- 1110. Ko je te dni kuhala na ognjišču, je ma- lioma švignil planien v njo in nogavice so stale vse v plamenu; bile so namreč sple- tene iz strelne volne. Uboga žena ima zdaj na nogah strašne opekline in silne bcle- činc. Nenavadna nesreča. Pri Kopehagnu na Danskem se je pripetila nenavadna to- da straša železniška nesreča, cna najbolj presenctljivih, kar se jih je še kdaj pripe- tilo. Neki materi jc padlo skozi okno malo detc in to je povzrceilo smrt okrog tride- setim ljudem, a mnogo je ostalo ranjenih. Neka danska delavska obitelj se jc peljala z vlakom in mati jc sedela z otrokom v na- ročjii pri cdprtem oknu. Naenkrat se dete iztrga iz rok in pade iz vlaka. Nekdo od potnikov je potegnil za komunikaeijsko vrv, zavorc so ustavilc vlak in dcšli spre- vodnik jc rckel materi, da nai izstopi in gre z njim do mtsta, kjer je padlo dete iz voza. Strojevodja jc polagema vozil nazaj in koneno so iiašli otroka skoraj neposko- devanega ob progi. Nenadoma pa se pri- kaže brzovlak. Strojevodja ga je opazi! sele, ko je bilo prepozno. Iz ebeh vlakvjie v trenutku nastala velika podrtija. Mati in dete sta bili reseni. toda oče in ostalih pet {)trok je bilo zmečkanih do smrti. Brzo- vlak je s polno silo drobil vozove počasi vozcčega vlaka in se keneno sam prevrnil preko visokega nasipa. Pod nasipom se je parni kotel razpočil in nekoliko oseb se je naravnofet skuhalo v pari. Vprašanja in odgovori. A. B. Čezsoški log. Zastalih vojaških pedpor sedanje oktipaeijske oblasti ne pri- znavajo in nočejo izplačevati. Sicer pa to vprašanje še ni rešcno. ker je stvar pred- ložcna gencralncmu civ. komisajjatu v Trstu. Napravite zopet prašnjo na polit. kemisarjat v 'l'olminu. F. B. Pcdkraj. (ilede zadolžnic avstr. voi. posojila ni več mogočc doseči žigosa- nja. Skušajtc jih naročiti. Prenuj z:i vojno zavarovnajc ni mogcče dobiti nazifj. J. H. P. Za zločine vojakov ni država odgovorna. 'Odguvorni so stt.rilci, in njih sc jc držati radi odškodninc. M. Č. Rihenberk. Obrnitc se na zavod, od katcrega dobivatc rente, da Vam po- tom banke nakaze zastalc obroke. in tudi \r bodocc nakazuje. A. «d. Breg. Oscba, ktcra je bila od recue granate bre:: svoje krivde moeno ranjena, da jc postala invalidna, bo imcla pravico do vojne odškodnine, ktera se pa ne izplačuje še vsled nepojašnjcnili držav- ncpravnih razmer. Začasno ima ])ravico do podporc, za ktero naj prosi na civ. kom. potoni županstva. Županstvoi naj scstavi zapisnik, v kterem navede način in vzrok |)oškodbe, ter premozcnjske raz- incrc prosilca. Navcdbc mcrata potrditi naimanj 2 priči. Samopcmoč, Bovec. Pravila \ seh dru- stev sc nahajajo pri n:imestniStvu v Tr- stu, kjcr jih jioiščcte, seveda ne s pismom, kcr bi tc najbrze ne imelo vspclia. Lorain Ohio. Iz (jorice Vam ne mo- rcmo dati natančnih podatkov. Obrnitc se na: Christophilis. Hotel de la Ville, Trst. A. K. Idersko. Italijanska vojaška uprava-je zidala z lastnim materijalom hi- šo na Vašem svetu. V smislu obč. drž. zak. je vse, kar je zidano na Vase svetu, Vaša lastnina. toraj tudi hiša. ki jo je zidala Hal. voj. uprava. To stališče zastopajte tudi napram voi. upravi. Ako nastaticjo v tem spori. cbrnite se na, nas z vprašanjemi. Žiinnik. Renče. ^iede med vojno po- grcšanili vojakov se obrnite na ital. rudeči križ v Rinni. I. K. Strmec. Odgovcr na Svoje vpra- šanje najdete žc skoraj v vsaki prejšnjih stevilk! Le pogleite! Samo, d.ai je m,€st° Vascga imena in Vašega bivališča nave- deno drugo! Strmec. Za Vas velja isto, kakotr za prejšnje vprasanje. Ravno v zadnji stevil- ki sino vprašatclju B. B. Straža natančno odgoVorili, kako se plačujejc dolgovi! Za svoj dolg, ki znaša 210 K, placate 126 lir! K. S. Sv. Križ-Cesta. Vi imate pravi- co, zalitevati za svoje ličer, katero je po- vozil vojaški automobil, odškodnino), se- veda samo. ako s pričami lahko dokažete, da jc to bil vojaški avto. Napravitc ncmu- doma vlogo na polit. koniisarjat v Oorici. v katcrcm mu naznanitc slučaj. Ako vestc. h kateremu oddclku spada avtomobil, na- znanitc slučaj s priporo-čnim dopisorn tudi dotičncmu povcljništvu. Obrazložitc svoje zahteve in navedite price. T. S. Podmelec. Po tukaj veljavnih za- konih ima pač slovenščina pravico, biti na prvem mestu tudi na napisih trafik. Radi tcga le pogttmno varujte naše narod- ne pravice. Ako se bedo delale*' sitnost', inora protestirati županstvo! L A. D. Pazin. Pri najemnih pogodbah, ki še niso zapadle vsled poteka rcka, n. pr. ako je najemna doba dogovorjena na 5 let, katera še niso doitckla, sc plačuje najemni- na s 60% lire za I K. Pri poKodbali, ki so> podaljšane vsled odloka v varstvo najcin- nikuv, ali take, ki so skleiijene na nedolo- ueri rok, da jih lastnik v zakonitcm času la- hko odpove, pa sine lastnik zahtcvali liro za K in sine tudi povišati najeinnino za .10%. V slučaju spcra o primcrnosti na- jemnine razsoja posebna'razsodniska ko- misija, ki itna svej sedcž pri okrajni soil- niji! I. V. Sv. L. Ako se hiše ne obnovi od tal. temveč samo popravi, nima cestna uprava pravice zahtevati, da se s liiso limaknete, niti za 2 metra, niti za 2 ccnti- metra. Ako pa licčejo, da se uinaknete. naj sc z Vami nogodijo za primerno odškodiii- no. Zahteva drzavnega inzenirja je tarej nczakonita. -- Zahtcvajte pismen sklep, proti katerenm sc poteni pritcžitc. Za kralek čas. Zaradi miru. - Sodnik: »Vi stc bili pri vsem prctcpu najlnijši. Mcdteni, ko so vsi drugi udarjali same s pestmi, stc Vi zagnali tczak stol ined nje.« - Obtožcnec: »Da, Ropod sodnik, to pa ie tako-le: Jaz sem hotel narcditi mir; in ec bi iaz ne bil udaril vines s stolom bi ne bili še ncluili prctepat se.« Stvar okusa. - (»ospod baron sc je raz- govarjal s svojim oskrbnikom o gospodar ¦ stvu. Pa ga vpraša baron: »Povejte mi, katcri gnoj ]e holisi, umetni giu:j ali na- ravni gnoj?« - Oskrbnik mil na to odgo- vori: »Vestc kaj, gospc-d baron, to je — stvar okusa!« Zviti oče. (lospodična Roža svoji se- stri: »Jaz ne razumem. kako. da je naš ^čc zdaj zniira] tako slabc volje?« - »O, jaz pa razumem' to! Ali ves, da je nama oče obljubil, da najti popelje na pies, kadar bo enkrat dob re volje. Zdaj se pa kesa te svoje obljube in se zato samo dela, kakor bi bil slabe volje!« TEDENSKI KOLEDAR. FEBRUAR. 15. Nedelja, 3. predp., Favstin in Jovita. 16. ponedeljek, Julijana; 17. torek, Pust. - Donat in tovariši; 18. sreda, t P c p e 1 n i c a. Simeon, škof; 19. četrtek, Julijan, Konrad, (Debeli čet.); 20. petek, Elevterij, škof; 21. sobota, Maksimilijan, Eleonora. v ------:---- ! EMarija U2eban : ZMatflo Osjčič danes poročena Tolmin 10/2 1920. OBVESTILO. Zaradi zopetnega pevisanja mezde ti- skarskemu osebju in ponovnega dviganja cen papirju se cene tiskarskim izdclkom sorazmcrno zvišajo. öarica, 10. febr. 1920. «Narodna Tjskarna« v Gorici. Tiskarna G. Iuch v Gorici. Tiskarna »Sociale« v Gorici. Priporočain svojo knjIgoveznisM)! BEDNARIK Via Croce 6 (nasproti „Šolskega Doma"). Oskar Bruggnaller T Gorici, Nun&ka ulica St. 6. Velik a izbiia rskev, umet ^ nih vencev in drugih po- ! grebnih poirebščin. .._. Dfelo ¦ domače cene zmerne. Naročtla se izvršujejo točno. | Kmofnitnlri I I I Proda se sto voz kojn- RiilETOValCI ! ! ! Skega GNOJA na Kopitarjevi cesti 24, zraven kurilnice drž. kolodvora, SOLKAN. ------CENA PO DOGOVORU. ------ : Oobroznana oseba ki je vzela na : : : : : : zabavi v : : : : : : CENTRALU : 7 ^srpi, nsj jih takoj prinese v uprav- : : ništvo „Goriške Straže". : : Jraliio društvo Mm v DoL Tribuši : : : : : vabi na ohčni zbor : : : : : dne ZZ t. m. ob 3. uri popoldne v dmštveiiili prostorih (St.* 115.) K obilni udeležbi vabi OD0OR. n l išče edno ali 2 sobi ItOiS|IO(1 prazni ali s pohištvom, UVTV event, s hrano. Ponudbe na upravo „Goriške Stražeu. Krojaškega pomočnika : sprejme takoj krojaški mojster : f RANG KL1NEG V VIPOLŽAH pri KOZANI (Brda). Za prcdtlske, rlsbe »n vezila za zaročence, obleke i. dr. se priporoča, ztigolavljajoč lične izvršbe, dipl. učiteljlca ročnih del, Gorica, iil. Rašlelj 3, II. nadstr. Pevski zbor v Lokavcu prircdi v soboto 14 t. in. ob 7. uri zvefier in nedeijo 15 t. in. ob 4. uri po- poludlio v proslonh skladišča gosp. župana HMELAKA veliko veselico na kateri se uprizoro : 2 šaljivi igri, pel je, de- - - klamaeije i. t. d. - - K obilni udeležbi uljudno vabijo PEVGI. 15-17 letnega mladenica sprBjmE tahoj b službo = PR. HAMSEM == VIALE XXIV MAGGIO (Va Tre Re) št. 9. Knjigorna Kat. tish. društva GORICA (Montova hiša) priporoča : Getzemani in Golgota. Premišljevanja in molitve v cast bridkega trpljenia in smrti našega Gospi da Je/usa Knstusa — cena v platno vezano 6 L* Večna molitev pred Jtzusom v Zakramentu ljubezni - cena v platno vc/.ano 6 L. Solski molitvenik cena v p'alno vezan 3 L. Apostolski molitvenik cena v platno vezan 2 L. Marija Kraljica src. Nank blažencjja (jritijana Monlfarskega o pravi pnboftnosii do Mütere božje • cena v platno vezano 3 L. Avstrijski denar, bodisi srebrn al! papiraat se sprejine po dogovorn po »ajvišjih od- stütkih. Informacije samo do 20. febru- varja v GORICI Corso Verdi N. 30 na dvunSi'ii Icvo pri ---------- FRANCU ISTENIČ. ---------- O WILDE. PRAVLJICE iz angležčine poslovenil dr. AI. GRADNIK so izšle v založbi „Narodnc Tiskarne" v üoricl. Dobc se ravnotam in v knji^arni Kat. Tisk. Drnštva po L 3. broširane, in po L. 4 50 trdo vezane. Po pošti 20 st. voč. Nova krcjadiica Andre] Mauriö na Travntku št. 22. se priporoča slavncmu občinstvu za obilna naročila. V zalogi ima raznovrstno sukno, kakor izgotovljene obleke. Nove obleke se izvršujejo točno po merah in po zmernih cenah. Cyclostil skoraj nov, z veliko množino voščenega papirja je na prodaj. Naslov pove uprava :: :: MIHA KOZMAN Gorica, Via Rastello 27 Bogata zaloga kmetijskih, lesnih — kakor tudi zaloga liišniii in kuhinj- skih potrebščin. Velika izbera kro- gel] za balincanje, steklenih izdelko1 — — in ilnatih posod. — : Peter Gruden J Gorica - Piazza Grande 6 - Gorica. Priporoča svojo zalogo najboljših vin nieša- nega blaga. Postrežba točna in ¦ solidna- Po okolici tudi na dorn. " HnjigarnaKüt Tish.Drušfva- Gorica, Montova hiša. Zaloga na drobno in na debelo : Pisarniških in šolskih potrebsčin. Cigaretni papir, Svalčice za cigarete. Razglednice, Pisemski papir. Podobe vokvirjih inbrez okvirjev Rožni venci, svetinje itd. Slovenske leposlovne knjige. Dr. Valjavec, Italjansko slovenski slovar in Iskravec, Slovensko- italjanski slovar. Kleinmayer pl. Ferdo : Priročna slovnica italijanskega jezika. Slovenski koledar. | . x Vedež, *fo!Sj0 O Žepni koledar, | 1920' S u ______________ « „Goriška ljudska posojilnica" v Gorici riaznanjdt da posluje v svojih uradnlh prostorih Corso Verdi št. 37 začasno vsaki pondeljek, četrtek in soboto predp Hdnß Sprejema hranHae vloge ter daje posojila. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ulica 24 Ma^gfo (prej ulica Tre Re) štev. 9 (v bližini kapucinske cepkve) 7 ordinirata od 8z/ä do 6 nre -:- ob nedeljah od 9 do 1 ure. Brezbolestno izdiranje in piombiranje zobov. ==e= Uinetni zobje po najnovejši tehniki. ^^ ------------------© Q @------------------ Dr. Bačar izvršuje ravnotam svojo splošno zdravniško prakso. Podružnica Ljublj. Kred. Bänke v Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom.4* Obrestuje vloLe na knjižice po 3 l-> °o, na daljšo odpoved vezane vloge po doLovoru. Nakup In prodaja vsakovrstne^a tujega deisurja. Nnka/Jla v Jugoslavij« In iiiozeiiistvo po dnevneiii'kur/iii. lllüJVd KID\i Alojzija Fogar se ie zopet odprla na pol poti proti SOLKANU