štev- 23 — Letnik IV.      PTUJ, 15. .junija 1951       Cena din 5,—
Poštnina pTagana v gotovini
Uredmttro io uprava Ptuj, MLO, II, nadstropi« — Telefon
itev. 156 — Čekovni r&iua pri Narodni banki Ptuj ster.
643-90322-0 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ured-
nik Vrabl Jože — Rokopisov ne vračamo — Me«eena
naročmjna od 1. maja 1951 dalje 20 din, celoletna naročnina
208 din. Naročniki, ki so plačali din 156.— ra celo leto
doplačajo din 25.—, — Tiska Mariborska tiskarna.
S posvetovanja predsednikov delavskih svetov
in upravnih odborov trgovskih podjetij
Na prvem posvetovanju predsednikov
(jelavskih svetov in upravnih odborov
li-govskih podjetij, ki je bilo v začetku
lega meseca v Ptuju v sindikalni dvo-
rani podjetja OGRAD, so udeleženci
'obravnavali predloge za uspešno go-
spodarjenje po novem sistemu pa tudi
možnosti posameznih proizvodnih In
trgovskih pKjdjetij za uresničevanje
gospodarskih nalog' v okviru novih
pogojev.
Poverifenik za trgovino tov. Vobič
Ivan je v kratkem podčrtal prednosti
novega sistema v sledečem:
Ako se spomnimo dobrega pol leta
nazaj, moramo priznali, da so se v tem
času izvršile v našem gospodarstvu in
naši upravi velike spremembe. Pri pod-
jetjih so se ustanovili delavski -sveti in
upravni odbori, ki so prevzeli podjetja
v svoje roke. V skladu s tem se je re-
organizirala tudi naša zvezna vlada,
takoj za tem pa tudi republiške vlade
in ves ostali upravni aparat.
Ta reorganizacija je torej korak na-
prej k procesu družbenega razvoja, ki
se je začel z ustanovitvijo delavskih
svetov in upravnih odborov. Ta proce«
po pravici imenujemo proces pre-
obrazbe državne lastnine kot nižje pri-
niitivne oblike v splošno ljudsko imetje
pod upravo neposrednih proizvajalcev.
Ta proces pomeni sistematično in raz-
meroma hitro odmiranje državnih funk-
cij na področju družbenega gospodar-
stva in hkrati s tem uničevanje gmot-
nih korenin birokratizma ter birokra-
cije kot družbenega pojava, nevarnega
za razvoj socialistične demokracije in
za sam socializem.
Sistem delavskih svetov in upravnih
odborov, ki že pomeni, čeprav je šele
v začetku svojega razvoja, dejansko
združevanje neposrednih proizvajalcev,
potemtakem pa tudi resnično sociali-
stično vsebino in socialistično obliko
naših dAižbenih odnosov, je napravil
s sprejetjem zakona o delavskih svetih
bistven korak naprej. Delavski sveti in
delavski upravni odbori zdaj ne le da
delujejo po vseh osnovnih podjetjih,
marveč delujejo tudi v večini naših
glavnih direkcij. S sprejetjem novega
finančftega sistema, ki bo zagotovil, da
bodo družbeni presežek dela na temelju
okvirnega splošnega ljudskega načrta
upravljali neposredni proizvajalci, bomo
imeli vse temelje za popolni razmah
delavskih svetov in unravnih odborov.
Dosedanji razvoj delavskih svetov in
upravnih odborov je omogočil prenos
cele vrste državnih funkcii na področju
gospodarstva na neposredne proizva-
jalce, na niihova združenja, na niihove
organe, kakor tudi bistveno skrčenje
državnega aparata. S tem pa prevze-
majo naši liud^e nove nalose. ki zahte-
vajo zrelosti, discipliniranosti in neneh-
nega strokovnec^a izpopolnjevanja vsa-
kega posameznika.
Pcsebno važno na je omenjeno ob
uveljavlianiu novih ukrepov, ob po-
stopni ukinitvi obveznih odkupov, ka-
kor tudi drupf^^h ukrenov. ki so bili
izvedeni v zadnjem času ali r>a še
bodo v kratkem uveljavljeni. Ce ho-
čemo pravilno razumeti pomen spro-
stitve obveznih odkupov, moramo vse
spremembe v našem družbenem živ-
ljenju gledati povezano s spremem-
bami v našem blagovnem prometu.
Doseženi usnehi v industrijski proiz-
vodnji so pmos;očili naglo sprostitev
tistih elementarnih ekonomskih zako-
nov, ki edini lahko privedejo do usta-
ljenosti v blagovnem prometu ter
vskladijo in sprostijo odnose med me-
stom in vasjo in potresni o in proiz-
vodnjo, ^ato je uveljavljanje zakona
ponudbe in povpraševanja temeljna
naloga, ki jo mora razen proizvajalca
razumeti zlasti trgovsko omrežje.
Trgovski anarat mora ooznati celotno
jugoslovansko proizvodnjo.
Stvar naše trgovine torej ni več v
uradniškem disooniranju, amnak v spo-
sobnosti trgovanja. To se odraža tudi
v spremenjenem sistemu planirania. ki
bo, moral obdržati v trgovini le še
orif-ntacijsko smer. Tudi novi finančni
sistem bo s svoje strani zagotovil na-
čelo prostega trgovanja. Zato se mo-
rajo naša trgovska podjetja boriti, da
čim bolj razvijejo komercialno delav-
nost, kajti podjetja, ki se ne bodo bo-
rila za čim nižjo nabavno ceno, za
kvaliteto in kulturnost v trgovanju,
bodo propadla. Trgovskemu kSdru daje
spodbudo tudi nov način nagrajevanja,
katerega verjetno že poznate iz Urad-
nega lista.
S 1. majem so bila iz sistema med-
sebojnega vnovčevanja izločena držav-
na trgovska podjetja, kmalu nato pa
je ves ta sistem ukinjen. Narodna banka
izvršuje nakazila le še po nalogih dolž-
nikov samih. Ta izločitev iz sistema
medsebojnega plačevanja je privedla
do začasnega zastoja v naši trgovini,
največ zaradi tega, ker so se podjetja
v času triletnega obstoja tega sistema
navadila na vnovčevanja, pri katerem
kupec ni imel nikakih skrbi s plačeva-
njem faktur, prodajalec pa ne z izter-
jevanjem. Kupci bodo morali sedaj
urediti svoja obratna sredstva. Doslej
se mnoga podjetja za nje niso zani-
mala. Ce je bil kredit prekoračen, so
pač plačevala penale ali pa celo prišla
na črno listo. Obratna sredstva niso
bila uravnalec nabav in zalog. Zato so
podjetja premalo gledala na kakovost
pri nakupu in ne dovolj skrbela za
zniževanje zalog, kjer se je nabiralo
neidoče blago. Tega ne bo več. Obratna
sredstva bodo uravnala nakup in kupec
bo kupil samo tako blago, ki poj de
hitro v denar. Za sezonsko blago bo
Narodna banka stavila na razpolago
sezonske kredite ali pa primerne pla-
čilne roke.
Novo plačevanje bo tudi šola za so-
lidno poslovanje. Ce bodo podjetja
hotela redno dobivati blago, bodo mo-
rala skrbeti za redno poslovanje ozir.
plačevanje in upoštevanje kupnih po-
gojev Prodajalci bodo morali skrbeti
za dobro izdelavo in kakovost izdelkov,
za primemo ceno, pravočasno odpremo,
pravilno količino itd., sicer bodo težko
našli kupca. Razmerje med prodajal-
cem in kupcem bo temeljilo na načelu
medsebojnega zaupanja enega in dru-
gega. Zavedati se bomo morali glavnih
načel trgovanja ki so: podjetnost, so-
lidnost, stalnost in spoštovanje pogodb.
Posebno važna v tem poslovanju bo
ažurnost knjigovodstva. Brez te si ni
mogoče zamisliti dobrega poslovanja,
saj knjigovodstvo ni nič drugega kot
evidenca poslovanja, iz katere mora
biti dnevno razvidno stanje podjetja,
to na ie osnova za pz"avilno usmerjanje
podjetja.
Naloga poverjeništva za trgovino je
med drugim tudi ta. da vam nudi ob
prehodu na nov način poslovanja vso
možno pomoč. Do danes nismo imeli
potrebnega stika, predvsem ne z uprav-
nimi odbori in delavskimi sveti, ki
imajo veliko odgovornost pri poslova-
nju podjetij; povezali smo se le z di-
i'ektorji, odnosno upravniki podjetij, s
katerimi smo reševali probleme, ki se
postavljajo pred nas. Podjetja pa bodo
le tedaj dobro delala ozir. poslovala,
ako bodo dnevno problematiko reševali
upravni odbori in delavski sveti, ki pa
morajo biti na to nalogo pripravljeni.
Da bo pa naša pomoč res lahko ko-
ristna, smo na današnje posvetovanje
pozvali poleg direktorjev in upravnikov
podjetij tudi poslovodje trgovin ter
predsednike delavskih svetov in uprav-
nih odborov, da se medsebojno pogo-
vorimo o težavah, ki jih imate, kakor
tudi o načinu vašega dela. Prepričanj
sem, da bo ta način sodelovanja pri-
nesel dobre rezultate ter bo pripomogel
k utrditvi samih upravnih odborov in
delavskih svetov, kakor tudi k čim
hitrejši prilagoditvi poslovanja novemu
sistemu .trgovanja po eni strani ter*
čim boljši zadovoljitvi potreb našega |
potrošnika na drugi strani. ,
Za njim je predsednik sveta za indu- j
strijo In obrt tov. Zadravec Jurica v\
kratkem prikazal občutne  spremembe
v finančnem poslovanju proizvodnih in
trgovskih podjetij.
, V diskusiji so dali predstavniki de-
lavskih svetov in upravnih odborm^
več predlogov za bodoče praktično ures-
ničevanje novih gospodarskih spre-
memb, pri čemer so priznali poverje-
niku tov. Vobiču, da bodo mnogo kori-
stila taka periodična posvetovanja kot
je bilo to prvo posvetovanje. Potom
njih bo dosežena boljša koordinacija
dela. Sindikalne podružnice bodo po-
spešile svojo dejavnost. Laže bo pre-
magovati objektivne težave pri pro-
dukciji in trgovini. V diskusiji so se
oglasili predstavniki delavskih svetov
Okrajnega magazina, potrošniške za-
druge, okrajne zveze kmetijskih za-
drug, podjetja za odkup poljskih pri-
delkov, podjetja za odkup živine, pe-
rutnine in klavnice.
Končno je bil potrjen predlog, da
bodo taka posvetovanja vsaki prvi če-
trtek v mesecu, posvetovanja z direk-
torji in upravniki podjetij pa bodo
vsaki tretji četrtek v mesecu. Po istem
načinu bodo posvetovanja z račomo-
vodji in knjigovodji podjetij zaradi
enotnega izvajanja načel finančnega
zakona.
To posvetovanje je bilo v Ptuju prvo
posvetovanje, kjer je prišla resno do
izraza nujnost vpoštevanja delavskih
svetov in upravnih odborov pri reše-
vanju važnih gospodarskih vprašan.j. in
v svrho najširše demokratizacije na-
šega gospodarskega razvoja. Nedvomno
bo že to prvo posvetovanje vplivalo na
živahnejše delo delavskih svetov in
upravnih odborov, ki so edini upra-
vičeni obra\mavati vprašanja glede
uspešnejšega gospodarjenja v družbeno
in lastno korist. ■       -bi
/. ptujska mladinska delovna brigada
, Jožeta Potrča' je bila med najboljšimi
na mladinski progi Doboj-Banja Luka
v nedeljo 10. t. m. zvečer se je vrnila
z mladinske proge Doboj—Banja Luka
I. ptujska mladinska delovna brigada
»Jožeta Potrča«, v kateri so bili zbrani
mladinci in mladinke iz ptujskega,
murskosoboškega in mariborskega okra-
ja, ki so se pred dvema mesecema in
pol odzvali vabilu mladinske organi-
zacije in odšli 27. marca t. 1. kot prva
slovenska mladinska brigada na grad-
njo tretje mladinske proge.
Brigada je prispela na 14. odsek
III. sektorja na področju vasi Buko-
vice in je s pomočjo sosednjih brigad
— bitoljske, klajčevačke in srebrničke
brigade — spremenila travnik v tabo-
riščni prostor z barakami, z drogi za
brigadne zastave in vsemi značilnostmi
mladinskega delovnega taborišča, ki
jih že poznamo iz dosedanjih mladin-
skih delovnih akcij.
»Lep teren imate,« so jim zatrjevali
člani sosednjih brigad, ko so mladinci
in mladinko it. mesta lii vasi odstra-
njevali rušo in pripravljali zemlji.šče
za gradnjo nasipa. V veliko oviro jim
je bilo pogosto deževje, ki je iz ilov-
nate zemlje ustvarilo lepljivo in težko
gmoto, katero je bilo skrajno težko
kopati in prevažati Utrujenost po delu
in žulji na rokah so dokazovali, da se
brigadirji bore za to, da bi v odmer-
jenem času leni. a zaostali Bosni čim
več koristili. To ni bilo za brigadirje
I. ptujske MDB nikaka ovira za vse-
stransko udejstvovanje v prostem času
na kulturnoprosvetnem polju, v fiz-
kulturi, predvojaški vzgoji in drugod.
Ob koncu maja je brigada v celoti
izpolnila svojo obveznost. Vendar pa
se je večina brigadirjev odločila, da
ostane na delu še 10 dni več kakor je
bilo predvideno. Tako se je brigada
vrnil^ domov šele po dvo in polmeseč-
nem delu, ki je bilo nad vse uspešno.
Malokateri brigadi je uspelo, da bi si
priborila trikrat časten naziv udarne
brigade, poleg tega pa so bili enkrat
pohvaljeni. To je največje priznanje
I. ptujski MDB za njeno vsestransko
požrtN^ovalno delo. Brigada je bila po
kvaliteti dela na III. sektorju najbolj-
ša. Redno pa je, posebno še v zadnjem
mesecu, presegala delovno normo za
50 do 100 odstotkov. Posamezni briga-
dirji, ki so se pri delu posebno izka-
zali, so prejeli ob koncu zasluženo pri-
znanje.- Devet članov ptujske brigade
je bilo razglašeno za udarnike, 16 jih
je bilo pohvaljenih, 20 brigadirjev pa
je prejelo diplome za uspešno delo v
posameznih panogah Časten naslov
udarnika so si priborili: Zeka Avgust,
Smerdel Zofija, Pajnkihar Matija, Stre-
lec Alojz, Mataj Ančka, Lesjak Sla-
vica.' Rajh Drago in Vesel Milan.
V kulturnoprosvetnem delu je bri-
gada dosezala na svojem sektorju naj-
lepše uspehe. Na festivalu brigad prve
izmene 27. maja je pevski zbor I. ptuj-
ske MDB zasedel na tekmovanju pev-
skih zborov prvo mesto. Enak uspeh
so dosegli tudi recitatorjl ptujske bri-
gade. Brigada je večkrat nastopila s
kulturnim sporedom pred lastno bri-
gado, sosednjimi brigadami in ob ta-
bornem ognju. I. ptujska mladinska
delovna brigada »dr. Jožeta Potrča« ni
delala in živela mimo okoliškega bo-
sanskega prebivalstva. Trikrat so go-
stovali v vaseh ob trasi. Folklorna
skupina brigade je bližnje bosanske
kmete in zadružnike seznanila s slo-
venskimi pesmimi in običaji, kar je
tamkajšnje podeželsko prebivalstvo
prisrčno pozdravilo. — Brigada se je
še v fizkulturi uvrstila med najboljše.
V tekmah v odbojki je brigadno mo-
štvo odločilo več srečanj z drugimi
brigadami v svojo korist, na fizkultur-
nem tekmovanju 1. maja pa so briga-
dirji Lesjakova, Letonja in Podkrižnik
postali v posameznih športnih discipli-
nah prvaki tekmovanja.
Se dobro so nam v spominu veliki
uspehi ptujskih mladinskih delovnih
brigad, ki so v prejšnjih letih sodelo-
vale na regulaciji Pesnice, mladinski
progi Brčko—Banoviči. Samac—Sara-
jevo, Novem Beogradu, Avtocesti in
drugod. Ptujske brigade so se iz teh
akcij vselej vračale večkrat udarne,
vselej so bile med najboljšimi. Okrajni
komite LMS hrani več redov dela, ki
so si jih priborile, prehodne zastavice,
ki so j-ih dobile v trajno last in drugo.
Iz usroeha prve letošnje brigade vi-
dimo, da je tudi ta nadalievala slavno
tradicijo ptuiskih delo\Tiih brigad in
dostojno predstavljala mladino V7.hod-
nesa dela Slovenije.
Predviden je bil svečan sprejem bri-j
gade v nedeljo opoldne in niena razou-|
stitev. Ker pa ie na zagrebški želez-;
niški postaji prišlo do nesporazuma z\
železniško upravo glede rezerviranega!
vagona za brigado, se je ta razcepila;
in šele zvečer prišla v Ptuj deloma i
preko Zidanega mosta in deloma preko
Cakovca. Vsled tega je nameravani^
sprejem izostal. mk
•k
VELIKO UMETNO JEZERO
V MAKEDONIJI
V Makedoniji bodo letos dogradili
velikansko zemeljsko pregrado, ki bo
zaprla mavrovsko kotlino. Tako se bo
začelo polniti velikansko umetno jeze-
ro, ki bo zajelo 284 milijonov kubikov
vode. Po kanalu bodo v to jezero na-
peljali reko Beličico, ki se zdaj po reki
Rodiki steka v Jadransko morje. Je-
zero se bo polnilo leto dni, v začetku
leta 1953, pa bo začel obratovati prvi
agregat centrale pri Vrutoku z zmog-
ljivostjo 35.500 kilovatov. Ta glavna
centrala bo imela vsega skupaj 4 agre-
gate.
WM ličliili delovnih iM ili na nove imMi \\m
Pri tolmačenju novih ukrepov
za usmerjanje našega gospodarstva
ostanejo odprta nekatera vprašanja.
Odgovore na nje pričakujejo po-
nekod iz najbližje prakse, drugod
pa jih dajejo poedinci, ki so va-
jeni tolmačiti vse po svoje, mar-
sikje v korist ali pa v škodo na-
predka.
Vsekakor bi radi pomagali pred-
vsem delovnemu ljudstvu na vaseh
s konkretnimi odgovori. V tej želji
objavljamo tolmačenje koristnosti
novih ukrepov, kot ga je napisal
direktor glavne uprave za zadruž-
ništvo tov. Jože Ingolič.
V kolikor bi nam kmetje in za-
družniki na jfoedine utemeljitve
odgovorili s konkretnimi predlogi
za novo prakso, bi te objavili v
prihodnjih številkah. ,
Nove 'ukrepe v usmerjanju na$eg»
gospodarstva smo začeli delno uveljav-
ljati že lani, ko smo izročili tovarne v
upravljanje delavcem. Letos v januarju
smo sprostili industrijsko blago, ki se
od takrat prodaja po zakonu o ponudbi
in povpraševanju. Kmalu bomo spro-'
stili še prodajo investicijskih dobrin,
opustili podrobno planiranje in spre-
menili finančni sistem, ki je postal za
realiziranje novih proizvodnih odnosov
spričo izročitve tovarn delavcem že
ovira. Vsi ti ukrepi so globoko odjek-
nili tudi v kmetijstvu. Ti novi ukrepi
v našem gospodarstvu so sad naših ve-
likih zmag na političnem in gospodar-
skem področju in omogočajo še hitrejšo,
graditev socializma.
PREDNOSTI NOVEGA
SISTEMA
Naši novi gospodarski ukrepi se zrca-
lijo predvsem v sprostitvi obveznih od-
kupov. Obvezno bomo odkupovali v\
celoti le še žito in mast, meso pa samo:
delno Zrcalijo se v novem sistemu cen, |
po katerih lahko vsi kmečki proizva- i
jalci prodajajo svoje pridelke po eko- !
nomsko formiranih cenah, to se pravi
po cenah, formiranih na podlagi za-
kona o ponudbi in povpraševanju. Naši
gospodarski ukrepi se zrcalijo tudi v
sistemu dohodnine. Le-ta se bo razliko-
val od dosedanjega v tem. da bodo
kmetovalci vedeli, koliko morajo pla-
čati dohodnine za leto naprej in da se
bo dohodnina obračunavala tako, da se-
bodo upoštevali povprečni donosi. To
bo za kmetovalce vzpodbuda, da bodo
pridelali čimveč nad povprečkom, ki se
bo upošteval pri odmeri davkov. S tem
viškom nad možnim povprečkom bodo
prosto razpolagali, ne da bi plačevali
od njih dohodnino. Ti ukrepi se zrcalijo
v ugodnostih pri prodaji kmečkih pri-
delkov preko kmečkih zadrug za inter-
vencijo oziroma v velikih ugodnostih
pri prodaji kmetijskih pridelkov, ki jih
prodajajo kmečke delovne zadruge.
Kaže se tudi v velikih možnostih,, ki jih
imajo kmečke delovne in druge zadruge,
ko Uhko izvaiajo svoje pridelke, za
katere jim ostane določen del deviznih
dinarjev, da lahko z njimi kupujejo v
zamejst\Ti poljedelske stroje.
Gospodarski sistem glede k«jetijske
proizvodnje se je torej močno spreme-
nil. Spričo tega pa si moramo biti na
jasnem, »da nas ni šele zdaj srečala
pamet, da ne delamo tega na ukaz z
Zahoda, oziroma da niso prišli ti ukrepi
prepozno itd.», kakor govorijo razni
zmedenci, pa tudi naši sovražniki, am-
pak da so bili pogoj za ta sistem uspehi,
ki smo jih že dosegli pri graditvi naše
države. Biti si moramo na jasnem, da
je naše vodstvo, že ko se je odločilo za
obvezne odkupe, davke itd. po starem
sistemu vedelo, da so ti ukrepi, ki bodo
omogočili najhitrejšo graditev socia-
lizma pri nas, preračunani le na nekaj
let in da bo prišel čas, ko bodo potrebni
za razvoj in napredek našega gospodar-
stva drugačni ukrepi.
KORISTNOST DOSEDANJEGA
SISTEMA OBVEZNIH
ODKUPOV
Oglejmo si pobliže dosedanji sistem
obveznih odkupov. Osnovni nalogi na-
šega petletnega plana sta industrializa-
cija in elektrifikacija. S tem se bodo
v celoti utrdili socialistični odnosi v
vseh važnejših panogah našega gospo-
darstva, razen v kmetijstvu. Z indu-
strializacijo in elektrifikacijo se bo tudi
povečala in utrdila obrambna moč naše
države. Ce pa smo hoteli izpolnjevati to
osnovno nalogo našega petletnega plana,
smo morali vzeti iz kmetijstva v vsej
državi nad 900.000 ljudi, v Sloveniji pa
okrog 250.000 S tem se je spremenila
socialna struktura prebivalstva za IS^/o,
medtem ko se je spremenila od leta
1909 do 1939, tore.i malone v 40 letih,
samo za 10" o. Število nekmečkega pre-
bivalstva je zelo naraslo. Razen., večjih
količin surovin, ki jih daje industriji
kmetijstvo, smo potrebovali tudi mnogo
večje količine hrane. Preskrbe teh ljudi
nismo mogli prepustiti špekulaciji, kajti
v tem primeru ne bi mogli tako hitro
in izdatno spremeniti socialne struk-
ture, ne bi mogli Izpolniti cenovnih na-
log petletnega plana. To smo lahko sto-
rili samo pri takšnem sistemu kakrš-
nega smo imeli.
Toda obvezni odkupi in dosedanji
sistem dohodnine so nam bili potrebni
ne le zaradi nujne garantirane preskrbe
nekmečkega prebivalstva, ampak so
nam služili tudi kot sredstvo za boj
proti kapitalističnim elementom na vasi.
Prav z odkupi in davki smo namreč
te elemente gospodarsko tako oslabili,
da nam zdaj pri sprostitvi ne morejo
biti nevarni v nadaljnji graditvi socia-
lizma. Njihova gospodarska moč je tako
izpodrezana, da je zdaj v rokah malih
in srednjih kmetov ne samo večina
zemlje, ampak tudi večina živine in
prašičev. Zato ponovna krepitev ostan-
kov kapitalističnih elementov na vasi
v obliki naraščanja njihove proizvod-
nje nc pomeni, da se krepe kot kapi-
talistični izkoriščevalci, saj smo jim
onemogočili večje možnosti izkoriščanja.
To pa ne pomeni, da smo jih kot izko-
riščevalce povsem izrinili. Saj vemo,
da je na vasi še vedno nekaj »dekel in
hlapcev«. Toda to izkoriščanje je v pri-
meri s predvojnimi razmerami malen-
kostno in v nadaljnji graditvi socia-
lizma ga ne bo težko odpraviti.
Ostankom kapitalističnih elementov*
na vasi nismo onemogočili izkoriščanja
samo 6 tem, da smo jih gospodarsko
zelo oslabili, marveč tudi s čedalje hi-
trejšo industrializacijo. Saj bodo na
primer samo tovarne, ki bodo začele
obratovati v Sloveniji že v letu 1952
in 1953, potrebovale novih 60—70.000
delavcev in uslužbencev z družinskimi
člani. Le-ti bodo prišli v industrijo iz
vasi. Tu nc bodo vključeni samo tisti,
ki jih ostanki kapitalističnih elementov
na vasi še izkoriščajo, marveč tudi
mnogi mali kmetje, ki jih bo prav naša
gospodarska sprostitev čedalje hitreje
vodila v našo socialistično industrijo. S
tem, ko odpiramo nove tovarne, pa se
bo pomanjkanje delovne sile na vasi
še bolj zaostrilo. S tem se bo povpra-
ševanje po delovni sili še povečalo,
vrednost delovne sile, ki jo na vasi že
izkoriščajo, bo narasla. Prav tako pa
onemogočajo izkoriščanje vaške delov-
ne sile tudi ugodni  delovni pogoji v
(Se nadaljuje na 2. strani)
Mestni ljudski odbor Ptui ie rešil
vrsto ^gospodarskih vprašanj
Izvršni odbor MLO v Ptuju je na
predzadnji seji rešil vrsto več ali manj
Važnih gospodarskih vprašanj kot na
Primer: Kje naj gradi podjetje ODPAD
skladišče za kosti? Komu bo najbolj
koristila mesnica v Lackovi ulici (prej
Urban)? Kako bo preprečena škoda, ki
"zastaja prebivalstvu iz Stukov in Re-
belčje vasi po krivdi poedincev iz JA''
Komu bo izročena gostilna Titov dom
Po izselitvi melioracijske šole?iKatere
Pekarne bodo v Ptuju na razpolag« za
Peko domačega kruha in peciva na
Prostem trgu? Kje bo dodelil MLO
prostor za otroško igrišče na Bregu-?
. Po diskusiji o teh in drugih vpra-
šanjih je IO MLO Ptui potrdil pred-
Ipse. da zgradi ODPAD skladišče za
^*^sti na parceli IVILO vzhodno od
"^^ja (Mestni log), da oljdržijo mesnico
^ Lackovi ulici Mestne gostilne,  da
oceni posebna komisija škodo v Stuki
in Rebelčji vasi sporazumno s pred-
stavnikom JA, da se dodeli gostilna v
Titovem domu po izselitvi melioracij-
ske šole Korenjaku Dušanu v sociali-
stični zakup. Potrjen je bil tudi pred-
log, da bi bili u^karni Kozel na Ormo-
ški cesti in Korošec na Sp. Bregu za
peko domačega kruha in peciva na
prostem trgu. Za otroško igrišče na
Bregu bo MLO dodelil parcelo pri
Roku.
Med zavrnjene prošnje spada med
drugim prošnja Lebna Janka, da bi
mu bila vrnjena hiša. ki mu je bila
pravomočno in pravilno zaplenjena.
V četrtek 14. t. m. je IO MLO na seji
obravnaval vrsto novih gospodarskih
problemov, o katerih bomo pisali pri-
hodnjič. •      -ak
Stran 2
^PTUJSKI TEDNr'«
Ptu), 15. junija 1951
Perspektive kmečkih delovnih zadrug
(Nadaljevanje s 1. strani)
naši socialistični industriji. Vsakdo,'
kdor bi bil izpostavljen izkoriščanju
na vasi, se bo laiiko tako vključil v de-
lovne kolektive naših tovarn, kjer ni
izkoriščanja
Drugo, kar je važno za našega ma-
lega in srednjega kmeta, pa je močan
in razvit socialistični sektor kmetijstva,
ki smo ga prav zaradi našega pravil-
nega dosedanjega gospodarskega sistema
že ustvarili in ki tudi onemogoča ostan-
kom kapitalističnih elementov na vasi,
da bi Izkoriščali male in srednje kmete.
V tem oziru bodo imele zlasti delovne
zadruge kpt del našega socialističnega
kmetijstva prav spričo novih ukrepov
važno vlogo, saj se bodo začeli vanje
čedalje bolj vključevati prav revnejši
in srednji kmetje. Tako bo čedalje bolj
naraščal socialistični sektor kmetijstva,
s tem pa tudi njegova gospodarska moč,
ki bo tudi sama bolj in bolj omejevala
možnost izkoriščanja na vasi Prav zato,
ker smo ustvarili in ustvarjamo takšne
objektivne pogoje v našem gospodar-
stvu, ki bodo vodili tudi naše kmetij-
stvo v hitrejšo graditev socializma,
prav zato, ker smo ostanke kapitali-
stičnih elementov tako oslabili, nam
njihova večja proizvodnja, h kateri jih
zdaj vzpodbujamo, samo koristi. Vsak
stot žita, krompirja, masti itd., ki ga
dobimo s teh posestev, nam omogoča
in pomaga k hitrejši graditvi socia-
lizma. Čimveč proizvodnje tudi na zem-
lji ostankov kapitalističnih elementov
pomeni razen stimulacije teh posestni-
kov hkrati izpodkopavanje njihovih go-
spodarskih temeljev za izkoriščanje.
KAJ SMO DOSEGLI S STARIM
SISTEMOM V KMETIJSTVU?
S starim sistemom v kmetijstvu smo
torej v celoti dosegli to, kar smo pla-
nirali, in sicer: z obveznimi odkupi
smo zagotovili hrano našemu nekmeč-
kemu prebivalstvu, oslabili vse kapita-
listične elemente na vasi, da nam ne
morejo pri tem sistemu škodovati, raz-
širili in utrdili smo naš socialistični
sektor v kmetijstvu kot važen činitelj
pri tej sprostitvi in zagotovil, da kme-
tijska proizvodnja ni nazadovala. Vsi
novi gospodarski ukrepi pa so usmer-
jeni tudi v kmetijstvo, da se iX)veča
kinetijska proizvodnja na vseh sektor-
jih, vsi ti ukrepi v celoti pospešujejo
socialistično preobrazbo vasi. S temi
ukrepi ne bo prenehal boj z vaško špe-
kulacijo, namreč se bo spremenila le
njegova oblika. Težišče boja proti špe-
kulaciji bo preneseno na sam trg, kjer
se dnevno srečuje industrijski monopol
v rokah delovnih ljudi, ki imajo tudi
oblast, z monopolom zemlje. Očitno pa
Je, da bo v tem boju zmagal tisti, ki
je bolj produktiven, ki ceneje proiz-
vaja.
V tem boju industrijskegu blaga s
kmečkimi pridelki pa bodo razen držav-
nega kmetijskega sektorja zelo izdatno
pomagale tudi naše delovne zadruge,
saj je velika večina že leta 1949 pre-
brodila neogibne začetne težave. Zdaj,
ko se je utrdila zadružna lastnina,
prehaja večina delovnih zadrug že v
moderne, dobro urejene socialistične
obrate z razmeroma visoko mehaniza-
cijo, katere rezultat je že velika pro-
duktivnost dela. Večina delovnih za-
drug že uporablja razne agrotehnične
ukrepe in zato dosegajo mnogo večje
hektarske donose kakor privatni kmet-
je.
DELOVNE ZADRUGE
SO POKAZALE VELIK
GOSPODARSKI NAPREDEK
Velik gospodarski napredek naših de-
lovnih zadrug vidimo tudi v tem, da
so oddale lani državi na ha orne zem-
lje že več poljedelskih pridelkov kakor
privatni sektor kmetijstva. Tako so od-
dale na primer krompirja na hektar
orne zemlje dvakrat več, vina pa celo
trikrat več. Ce primerjamo obvezno
oddane količine, ki so jih oddale de-
lovne zadruge lani, s količinami, odda-
nimi predlanskim, vidimo, da so oddale
lani že 40 odst. več žita, 79 odst. več
krompirja, 100 odst. več masti in 160
odst. več mesa. To nam kaže, kako
hitro narašča kmetijska proizvodnja v
delovnih zadrugah, kaže nam pa tudi,
da je bilo potrebno razmeroma malo
časa za njihovo gospodarsko konsoli-
dacijo.
Čeprav so imeli zadružniki v primeri
s pi-ivatnimi kmeti večje obvezne od-
daje, so dosegli v Sloveniji povprečno
zadovoljivo vrednost delovnega dne, ki
je znašala 102 din in 22 bonov na de-
lovni dan, povrhu pa so imeli zadruž-
niki še dohodke z ohišnic. Zato lahko
trdimo, da so dosegle delovne zadruge
povprečno že višji življenjski standard,
kakor so ga dosegli privatni kmetje,
, čeprav so znašale lani njihove investi-
ciji okrog 260 milijonov din, od česar
je odpadlo na njihova lastna sredstva
okrog 130 milijonov, kar je tudi šlo na
račun vrednosti delovnih dni.
Velik gospodarski ;iapredek delovnih
zadrug pa se kaže tudi v črpanju banč-
nih obratnih kreditov. Medtem ko so
potrebovale lani za spomladanska dela
pr nižjih cenah produkcijskega gradi-
va okrog '70 milijonov kreditov, je bil
letos kredit potreben le dvema- tretji-
nama zadrug, ki so izkoristile doslej
samo 36 milijonov din, ostale pa imajo
pri banki 40 milijonov din dobroimetja.
Spričo takšnih uspehov postajajo de-
lovne zadruge za naša individualna
kmečka gospodarstva čedalje bolj pri-
vlačne in prav zato se je dvignilo njih
število letos v Sloveniji na 380, med-
tem ko je naraslo število za delo spo-
sobnih zadružnikov več ko za ^ 500.
Hkrati so delovne zadruge povečale
površino obdelovalne zemlje skoraj za
14 odst. Tudi iz tega vidimo, da naše
delovne zadruge Ifetos niso narasle le
po številu, marveč da so pritegnile tu-
di precej novih kmečkih gospodarstev.
Vsi ti uspehi, ki so jih delovne za-
druge že dosegle, pa -so sad vsako-
dnevnih naporov velikanske večine za-
družnikov pri delu, pa tudi ureditve
notranjih vprašanj. V večini delovnih
zadrug so zadružniki v glavnem že iz-
bojevali zmago novih zadružnih, to se
pravi socialističnih odnosov, ki se ka-
žejo v razmejitvi zadružne in privatne
lastnine, v socialistični organizaciji de-
la, v socialističnem sistemu nagrajeva-
nja itd. Ta boj za nove socialistične
proizvodne odnose v' delovnih zadru-
gah pa bo treba še letos uspešno kon-
čati tudi v ostalih delovnih zadrugah,
saj vem«, da brez novih sacialističnih
proizvodnih odnosov v delovnih zadru-
gah še vedno prihaja do izraza privat-
na lastnina z vsemi njenimi posledica-
mi, ki zadruge rahlja, zavira in onemo-
goča njihov napredek ter lahko posta-
ne nevarnost za njihov nadaljnji ob-
stoj.
Zadružnikom pa morajo pri njihovem
boju za dokončno zmago socialističnih
odnosov v zadrugah pomagati bolj
kakor doslej zadružni sveti in njihovi
upravni odbori. To mora postati nji-
hova osnovna naloga. Zadružni sveti so
tisti po zadružnikih izvoljeni zadružni
organi, preko katerih bodo zadružniki
čedalje bolj vodih zadružništvo, kar bo
moralo priti' do izraza že po predvide-
ni reorganizaciji okrajnih izvršilnih od-
borov v tej zvezi z organizacijo kme-
tijskih poverjeništev. Zato je treba po-
svetiti aktivizaciji zadružnih svetov vso
pozornost in takoj jih moramo začeti
usposabljati za vse naloge, ki jih ča-
kajo. Zavedati se moramo, da pomeni
razvijanje zadružnih svetov nadaljnjo
demokratizacijo, nadaljnjo krepitev so-
ciahstičnih odnosov v zadrugah, med-
tem ko pomeni zanemarjanje zadružnih
svetov krepitev birokratskega sistema
v "zadružnih organizacijah aU krepitev
privatne lastnine oziroma starih proiz-
vodnih odnosov..
Z NOVIM SISTEMOM
NOVE MOŽNOSTI
ZA ZADRUŽNIŠTVO
K še večjim uspehom delovnih za-
drug pa bo pripomogel novi gospodar-
ski sistem, ki postavlja delovne zadru-
ge tudi na trgu v boljši položaj naspro-
ti privatnim kmečkim gospodarstvom.
To se kaže konkretno v ugodnostih, ki
jih imajo kmečke delovne zadruge pri
prodaji svojih pridelkov, bodisi- po
tržnih ali po intervencijskih cenah, saj
prejemajo 15 do 30 odst. bonov, fa ob-
vezno oddajo pa dobijo bone za 150
odst. vrednosti obvezno oddanih kme-
tijskih pridelkov. Ze sama ta pomoč,
ki jo nudi država zadrugam, da dosega-
jo ob enakih proizvodnih pogojih, to
se pravi na enakih površinah in ob
enakih hektarskih donosih približno
za 30 odst. več dohodkov kalior pri-
vatni kmetje, omogoča njihovo nadalj-
njo in še hitrejšo gospodarsko krepitev
že v letošnjem letu, omogoča njihovo
večjo razširjeno reprodukcijo. Upošte-
vati pa moramo še to, da pomaga drža-
va delovnim zadrugam z umetnimi
gnojili, da dosežejo večje donose, da
jim pomaga s stroji, ki pocenijo kme-
tijsko proizvodnjo, da participirajo pri
devizah, da bodo lahko kupovale kme-
tijske stroje. Kmečke delovne zadruge
so veliki socialistični obrati, ki lahko
uporabljajo vse agrotehnične ukrepe in
bolje organizirajo delo, kar omogoča
cenejšo kmetijsko proizvodnjo. To so
prednosti, ki jih imajo kmečke delovne
zadruge pred privatnimi kmeti. Te
prednosti so tako velike, da lahko pri-
čakujemo, da se bo število kmečkih de-
lovnih zadrug letos še povečalo. Prav
tako se bodo že letos še bolj razširile
že obstoječe delovne zadruge, saj mali
in srednji kmetje že zdaj dan za dnem
vlagajo pristopne izjave, čeprav je novi
gospodarski sistem šele začel delovati.
KOMU ŠKODUJEJO
POSAMEZNIKI
Ker ^velikanska večina zadružnikov
razume' bistvo novih ukrepov in ker vi-
di v njih nov vzvod za krepitev delov-
nega zadružništva, jih je sprejela z ve-
likim veseljem in zadovoljstvom. V
vrstah zadružnikov pa imamo tudi po-
sameznike, ki niso računali, da so do-
seženi gospodarski uspehi in socialistič-
ni proizvodni odnosi že tako utrdili naše
delovne zadruge. Imamo tudi posamez-
nike, ki vseh novih ukrepov niso razu-
meli, razen ^ega pa so jih zbegali razni
' špekulanti, ki so začeli ponekod hitre-
je, kakor naši zadružni kadri ter front-
ne in partijske organizacije tolmačiti
nove gospodarske uprepe po svoje, češ
da so se kmetje prenaglili z ustanav-
ljanjem zadrug, da delovne zaduge ni-
majo perspektive itd. Sovražno delo-
vanje posameznih špekulantov pa je
rodilo malenkostne uspehe in še te le
za toliko časa, dokler niso bili zadruž-
niki informirani, za kaj gre. Da so bili
sadovi tega sovražnega delovanja ma-
lenkostni, nam pove število Izjav o iz-
stopu iz zadrug. Doslej namreč od 37
tisoč zadružnih članov niso prijavili iz-
stopa niti 3 odst. kljub veliki aktivno-
sti maloštevilnih sovražnikov, ki so se
povezali v svojem razbijaškem delu tu-
di z župnišči in nekaterimi advokati.
Očitno je, da gleda večina zadružni-
kov na takšne razbijače sovražno in
da se že najostreje bori proti njim s
sredstvi, ki jih ima na razpolago v sa-
mi zadrugi, z doslednim izpolnjeva-
njem zadružnih pravil. Zadružniki pa
tudi vedo, da jim bo pomagala čuvati
njihove zadruge tudi država s svojimi
zakon;. Zadružniki vedo, da določa tu-
di novi kazenski zakon stroge kazni,
celo zapor do 15 let in zaplembo pre-
moženja. Za vsakogar, ki bi zadrugo iz-
podkopaval. oviral njeno delo m njen
red ali organizacijo dela, oviral izpol-
nitev njenega plana, povzročil kako
drugo škodo v delovni zadru;?i itd. Za-
družniki že zahtevajo prek javnih to-
žilstev    uveljavljenje    teA   zakonitih
predpisov proti razbijačem delovnih
zadrug, s katerimi se bo treba še vedno
boriti z administrativnimi in sodnimi
ukrepi.
SLABE IZKUŠNJE
POSAMEZNIH ŠKODLJIVCEV
Prav tako pa zadružniki niso zane-
marili svojih dolžnosti, ki jih imajo za
čiščenje razbijačev iz svojih vist. Tako
so zadružnki delovne zadruge v Trni-
čah sklicali občni zbor takoj po izstopni
izjavi, ki jo je dal neki špekulant, še
preden mu je potekel rok v zadrugi.
Zadružni zbor je soglasno obsodil tega
»zadružnika« kot razbijala delovne za-
druge in ga izključil z vsemi posledi-
cami, ki jih dovoljujejo zadružna pra-
vila in zadružna zakonodaja. Takoj so
mu po ocenjeni vrednosti, po nižjih ce-
nah plačaU v-o živino lO 'n<-.iiiii% k:
ga je prinesel v delovno zadrugo in ki
je postal z njegovim pristopom zadruž-
na lastnina, čeprav ni bil pla^'in. Vse
to so mu izplačali, čeprav pravila do-
voljujejo izplačilo v 10 do 15 letih.
Zemlje mu niso vrnili in mu 'e tudi
po treh letih ne bodo, dokler ne bo
poravnal vseh obveznosti do zadruge,
to se pravi, dokler ne bo poravnal tudi
škode, ki jo je povzročil zadrugi, ko je
slabo delal v njej, dokler ne bo po-
vrnil zadrugi vseh stroškov, ki jih je
imela pri izboljšanju njegovega zem-
ljišča, na katerem dosega neprimerno
večje hektarske donose, kakor jih je
dosegal ta »zadružnik« pred vstopom v
zadrugo. Na občnem zboru so sklenili,
da se bodo glede vrnitve zemlje znova
sestali, ko bo ta »zadružnik« poravnal
svoje obveznosti. Takrat se bodo dogo-
vorili, katero zemljo mu bodo vrnili,
da ne bo prizadeta njihova kompleksa-
cija in arondacija zemlje, ki so jo iz-
datno že dosegli. Njltiov sklep glede
vrnitve bo nedvomno tak, da mu bodo
dali zemljo enake vrednosti, kakor je
njegova, tam, kjer delovni zadrugi že
zaradi oddaljenosti in razdrobljenosti
ne ustreza. Zadružni zbor pa je hkrati
sklenil prijaviti tega razbijača javnemu
tožilstvu, da mu bo odmerilo kazen, ki
jo za razbiianje zadruge po naših za-
konih zasluži.
Ko je ta špekulant videl, kako so
zadružniki nastopili proti njemu, se je
začel izgovarjati, da ni vedel, da vse
to predvideTsajo zadružna pravila, za
katera je sam glasoval in jih tudi pod-
pisal. To je bila le pretveza, da bi pri-
šel nazaj v zadrugo. To pa se mu ni
posrečilo in se najbrž tudi nobenemu
takemu špekulantu ne bo ix)srečilo.
Tak enotni in odločni nastop zadruž-
nikov proti razbijaču zadruge, ki je ho-
tel s svojo izstopno izjavo pred določe-
nim rokom sejati negotovost glede ob-
stoja zadruge, pred tem pa oviral delo
in napredek zadruge s tem, da ni hotel
hoditi redno na delo, je v celoti pravi-
len in zakonit. Tak nastop proti razbi-
jačem pa je s strani zadružnikov, ki s«
za zadruge bore in vlagajo za njihov
napredek ves svoj trud, tudi upravičen.
Zaradi dobro opravljene jesen.ske
setve in spomladanskih del v delovnih
zadrugah in ugodnosti, ki jih imajo za-
druge pri prodaji svojih pridelkov, bo-
de^ letos naši zadružniki dosegli rekord-
no vrednost delovnega dne. ki bo zna-
šala povprečno v Sloveniji 160 dinar-
jev in 40» bonov. To vrednost delovnega
dne pa bodo zadruge dosegle kljub po-
večanju svojih skladov in investicijam
iz lastnih .sredstev za dobrih 300 miU'
Jonov. To pa zagotavlja našim zadruž-
nikom nadaljnji razvoj in krepitev nji'
hovih zadrug, jim zagotavlja »nšji živ-
ljenjski standard, kakor ga oodo do-
segli povprečno privatni kmetje.
Produkcija ptujske glasbene šole
v dneh od 4. do 9. junija t. 1. se je i
k trem produkcijam tukajšnje nižje*
glasbene šole zbralo prebivalstvo Ptuja;
in okolice v izredno velikem številu
in s tem pokazalo pravilen odnoe do
naporov glasbene šoJe in njenih mar-j
Ijivih učencev in učenk. Ljubka dvo-j
rana« je bila nabfto polna, česar tal
hiša doslej še ni doživela. Zanimivo je'
ugotoviti, da smo pri udeležbi imelii
vtis, da glasbena šola nI privilegij ne-'
katerih izbrancev, marveč so vrata te^
šole na široko odprta najširšemu krogu |
mladih ljudi, ki imajo za glasbo in \
petje veselje in zanimanje. To dejstvo \
potrjuje tudi socialni sestav učencev J
V tej dvorani do tokrat še ni bilo opa-i
žiti kmečke naglavne rute, kar priča, i
da je glasbena šola pognala korenine!
tudi izven mesta Ptuja.
V ptujski glasbeni šoli se mladina;
ne uči samo glasbe, ampak je pravi
uspešno začel z vajami tudi pevski;
zbor, ki sestoji iz pionirjev in mladin-i
cev in ki sta se nam pod vodstvom]
tov. Petka prva predstavila. Cisti in j
jasni glasovi malih pionirčkov so nas i
navdušili. Kontakt, ki smo ga dobili s '
temi mladimi ljudmi, ni popustil vse \
do konca. Mahoma je izginila vsaka ]
trema pri učencih in nastopali so toč- \
ko za točko sproščeno, svobodno in di-
sciplinirano, morda malce preresno;'
manjkal je rahel nasmešek na ustnicah ;
mladega človeka, ko se prikaže pred i
publiko z instrumentom in ko se za- ;
hvaljuje za zasluženi aplavz. ;
Poleg pevskega zbora, odnosno dveh •
pevskih zborov, ki sta nastopila na i
vseh treh produkcijah, so nam poka- '
zali plodove obojestranskega truda ^
učenci klavirja, ki jih je bilo največ. 5
Vsem se pozna skrbna in sistematična j
glasbena vzgoja, kar nam garantira, 1
da bodo izšli iz šole absolventi s so- \
lidnim znanjem kot podlago za nada-;
Ijevanje študija, bodisi na višji šoli j
ali pa se bodo mogli izpopolnjevati pri- j
vatno. Naravnost čudili pa smo se zna- ;
nju, ki so ga pokazale učenke VI. raz-
reda glasbene šole tov. Weigl Silva, i
Kuhar Silva in Alenka Majer. Slednja ;
je že kar virtuozjio zaigrala Mozartovo'j
Fantazijo v d-molu in Rahmaninov j
preludij v cis-molu. Uspeh teh treh ab-
solventk ptujske glasbene šole nam je \
najboljši dokaz uspešnega dela šole. ;
' Ravnateljica tov. Srolova je ob svo- i
jem nastopu takoj posvetila mnogo po- ,
zoj-nosti tudi violinskemu pouku. Raz-,|
veseljivo je dejstvo, da so tudi ti učen- j
ci pokazali prav lep uspeh pod Iz-'
kušeno in zanesljivo roko tov. Hasla. \
Kdo od navzočih bi se bil mogel otre- ]
sti slutnje, da ne tiči v malem in od-'
ločnem Krčku še velik violinist, ko je
pa tako sigurno vodil lok po svoji mali j
violini, posebno če ve, da je dečko;
redno prihajal k vaji ob vsakem vre-^
menu sedem kilometrov daleč? Ko se;
je lanska jeseni prišel vpisati v šolo,;
se je učiteljskemu zboru predstavil z;
ubranim igranjem na saksofon In har-
moniko. '
Presenetil nas je tndi mladinski or-'
kester, ki nam je pokazal, koliko je mo- \
goče napraviti v tem pogledu že z za- j
četniki v violini, če jih vodi dobra ro- ^
ka. Tovarišu Haslu se pozna, da nI samo
učitelj teh otrok, ampak tudi najbolj-
ši vzgojitelj. Mladini ne podaja le suhe
teorije pouka, marveč jih vzgaja tudi
v ljubezni do glasbe. Igranje v orke-
stru je učencem najboljša vzpodbuda,
da bodo tudi doma sami mnogo va-
dili, saj vsi vemo, da vsak instrument
zahteva vaje in zopet vaje, če hočemo,
da kaj znamo, violina pa še prav po-
sebno. Pri tej priliki svetujemo star-
šcm,_ da dajo svojim otrokom čim več
prilike za vičenje violine, ker nam je
okupacija tudi na glasbenem torišču
zapustila globoke vrzeli; saj tako redko
naletimo na mladinca-vlollnlsta.
Udeleženci vseh javnih na«topov
učencev ptujske glasbene šole znamo
ceniti napore in požrtvovalnost učite-
ljev glasbe, še posebej pa ravnateljice
tov. Srolove in se jim za njihovo delo
prisrceo zahvaljujemo. S. K.
Novi prispevki za Kulturni dom
v Trstu
v tekmovanju za 10-letnico Osvobo-
dilne fronte Slovenije zbrana denarna
sredstva so nekatere sindikalne podruž-
nice v ptujskem okraju namenile za
gradnjo kulturnega doma v Trstu ter
ga pred kratkim v ta namen tudi na-
kazale. Po višini prispevka je prva sin-
dikalna podružnica Okrajnega magazi-
na v Ptuju s 5010 din, ki ji sledijo:
Ekonomija Minčo Hristov Ptuj s sioo
din, Okrajno avtoprevozništvo z 2600
din, Zdravstveni delavci z 2567 din. Me-
hanična tkalnica z 2140 din, Okrcijno
gradbeno podjetje s 1625 din. Odkup
poljskih pridelkov s 1200 din, drž. po-
sestvo Turnišče s 1000 din, Okrajni
mlini Ptuj s 500 din, Mestne pekarne v
Ptuju s 500 din in Uprava cest v Ptuju
s 500 din.
Ob 3. nastopu gojencev vseh oddel-
kov Glasbene šole v Ptuju v soboto,
9. junija t. 1. v dvorani Glasbene šole
sta vstopnino zbranih 2000 din ko-
lektiva profesorjev in gojencev odsto-
pila fondu za zgraditev Slovenskega
kulturnega doma v Trstu.
Gornji primer dokazuje, da podpira
pri nas mlado in odraslo Slovence v
Trstu, moralno in materialno, da bo na
mestu požganega slovenskega kulturne-
ga doma v Trstu stal nov dom.
Ali niso kazni za pretepel
prem i le? I
Za nočni napad s koli v začetku l^,
tošnjega leta v Sakušaki na Plohi An!
tona in Plohi Franca iz Rotmana
bili 8. junija t. 1. pred okrajnim sodi.
ščem v Ptuju obsojeni Matjašič Jane;
iz Sakušaka na 2 leti strogega zapora
Gomjec Jakob iz Rotmana 55 na 1 let,
strogega zapora, Gomjec Anton iz Jur,
šine, Šori Anton in Sori Vincenc j;
Rotmana 13 pa po 8 mesecev zapora
Plohi Anton Je dobil v tem napadi
rane udarnine na glavi, na levi rok:
in na ramenu ter pretres možganov
Plohi Franc pa rano udarnino na glav;
in pretres možganov.
Matjašič Janez in ostali obsojenci
bodo tudi plačali nad 25.000 din oa«
škodnin za bolečine, za prevozne if
bolniške stroške.
Obsojeni »e b<5do pritožili na Okrožne
sodišče. —ra
@0 FETOM DO PETKA
Petek, 8. junija
Na seji zunanjepolitičnega odbora
Ljudske skupščine FLRJ je ob priliki
razprave o korejski vojni govoril zuna-
nji minister tov. Kardelj ter dejal, da
bo vlada FLRJ še vnaprej podpirala!
vsako akcijo, ki bo imela namen na|
miroljuben način zaključiti korejski)
spor. V nadaljnji razpravi je bilo ugo-=
tovljeno, da naši diplomatski predstav-
niki v Madžarski delajo pod nemogo-
čimi pogoji.
★
Na rednem zasedanju Ljudske skup-
ščine LR Slovenije je bil sprejet Za-
kon o proglasitvi 22. julija za narodni
praznik Ljudske republike Slovenije.
V Londonu so izjavili, da sta dva
angleška diplomata Izginila neznano
kam. Predvidevajo, da sta po vsej ver-
jetnosti odpotovala onstran »železne za-
vese«.
Sobota, 9. junija
Velike predele ob rekah v Hrvaški
je zadela velika nesreča zaradi poplav,
kot jih ni bilo zadnjih petdeset let.
Do sedaj znaša škoda že mnogo dese-
tin milijonov dinarjev.
★
Koča Popo\'ič, načelnik generahiega
štaba Jugoslovanske armade, se je v
WashIngtonu razgovarjal z obrambni-
mi oficirji ZDA o značaju in oborožitvi
Jugoslavije. Pred tem je obiskal nekaj
vojaških ustanov in arzenalov.
, ★
Ameriški obrambni minister Marshail
je obiskal korejsko bojišče ter izjavil,
da je zadovoljen s sodelovanjem ame-
riške armade z ostalimi enotami dru-
gih držav Združenih narodov.
Nedelja, 10. junija
Na zasedanju Gospodarske komisije
za Evropo so po razpravi o splošnem
gospodarskem položaju v Evropi spre-
jeli jugoslovansko resolucijo o bodo-
čem delu te ustanove.
*
Britanski veleposlanik v Kairu je
izročil egiptovskemu zunanjemu mini-
stru odgovor britanske vlade na po-
slednje egiptske predloge glede revizije
starih pogodb med obema državama, ki
je v teku.
*
Namestnik sovjetskega zunanjega mi-
nistra je izročil veleposlaniku ZDA
noto sovjetske vlade, v kateri ta pro-
testira proti namenu ZDA, da bi skle-
nila sepaVatno mirovno pogodbo z Ja-
ponsko ter zahteva, da tako pogodbo
sklenejo zunanii ministri ZDA, Velike
Britanije, ZSSR in LR Kitajske, ne pa
tudi vse države, ki so sodelovale v
vojni proti Japonski. ^
Ponedeljek. 11. junija 1
Cetc OZN so prodrle globoko V'
ozemlje Severne Koreje, globlje kot
pred velikim kitajskim umikom v pre-
teklem decembi-u. To jim je bilo pred-
vsem mogoče zaradi padca ključnih
mest Corvona in Kumhve na osred-
njem bojišču.
•k
Predstavnik ameriškega zunanjega
ministrstva je izjuvil, da bo po novem
zakonu o trgovskih sporazumih z dru-
gimi državami predsednik ukinil ali
omejil izmenjavo   dobrin sSovjetsko
zvezo in državami pod njenim nadzoN
stvom. Po drugih poročilih pa baje tudj
britanska vlada razpravlja o možnosti
spremembe trgovinske pogodbe s So^
vjetsko zvezo in nekaterimi vzho(Jno^
evropskimi državami. 1
Torek, 12. junija
Čete združenega poveljstva so nt-
redovale tako daleč, da so že v topov
skem dometu mesta Fenjanga.
*
V Italiji je policija odkrila namen
neznancev, da bi ubili predsednika re-
publike Einaudija, vojnega misnistra
Picciardija ter še trideset drugih viso-
kih državnih funkcionarjev. Svoj nr
men so neznanci hoteli doseči z bomba
mi, ki so jih |>odtaknill pod tribuno, i
katere je predsednik opazoval vojaško
parado, ki pa niso eksplodirale.
★
Zahodno nemška vlada je povišala'
svoje generalne konzule v Parizu, Lon-
donu in New Yorku v odpravnike po-
slov z diplomatskimi pravicami.
*
Generalni tajnik Združenih narodov
Trygve Lie je v krajšem času že tretjič
pozval, naj bi se spopad na Koreji
čimprej končal. Predlagal je preneha-
nje sovražnosti na 38. vzporedniku.
*•
V razpravi Gospodarske komisije ZN
za Evropo je zopet govoril jugoslovan-
ski predstavnik dr. Vilfan ter opozoril
svet na dejstvo, da je nadaljnji razvoj
svetovnega gospodarstva odvisen od
uspešnega razvoja zaostalih držav.
Sreda, 13. junija «
Radio OZN poroča iz New Yorka,
da sta Velika Britanija in Fran-
cija odgovorile na lanskoletno novem-
brsko resolucijo Generalne skupščine,
v kateri je pozvala vse članice OZN, da
med svojimi oboroženimi silami določe
vojaške enote, ki bodo v primeru na-
pada lahko takoj skupno nastopile pod
okriljem OZN zoper napadalca. Obe
državi sta odgovorili, da so njih enote
na Koreji že vključene v skupno akcijo
OZN proti napadu, obenem pa sta po-
novno izrazili svojo podporo načelu
skupne varnosti In obveznosti držav
članic do tega načela. Velika Britanija
in Francija pa nista v svojih odgovorih
podrobneje določili svojih vojaških enot
za potrebe Združenih narodov.
Na resolucijo Generalne skupščine so
doslej odgovorile Kanada, ZDA, Velik«
Britanija in Francija.
Četrtek, 14. junija
Britanski zunanji minister Morrison
je nastopil proti prikrivanju nekaterih
informacij v sovjetskem tisku in tisku
njegovih satelitov.
Kakor poroča agencija »France Pres-
se«, je Morrison v svojem govoru v
združenju novinarjev poudaril, da med-
narodna napetost ni samo posledica
napadalne zunanje politike držav sov-
jetskega . bloka, temveč tudi rezultat
sistematičnega, enostranskega obveiščc-
vanja javnosti v teh deželah*. Morrison
je navedel primer, da je sovjetski tisk
objavil samo kratke vesti o noti zahod-
nih držav, ko so predlagale konferenco
štirih velesil, medtem ko je sovjetski
odgovor na to noto objavil v celoti. rCe
nekdo v resnici želi ohraniti mir — je
končal Morrison — tedaj mora dovoliti
svobodno zamenjavo informacij in mi-
šljenja.«
Ptuj. 15- junija 1951
•PTUJSKI TEHNIK.
Stran 3
Tudi mali bolniki so bili deležni skrbi
v Tednu matere in otroka
v Tednu matere in otroka Je uprava
)5>olnišnlce pripravila svojim malim
bolnikom prisrčen praznik. Povabili so
lutliarski krožek na osnovni šoli v
ptuju, da pridejo gostovat z Rdečo
kapico.
V eredo 6. junija so ee začeli malo
pred tretjo uro zbirati v obednid
otroci z otroškega oddelka in otroci
bolniških nameščencev. Lepo jih je bilo
^ndeti! Prihajali so vsi v bleščeče belih,
lepo zlikanih haljah, skrbno počesani,
z belimi pentljami v laseh v spremstvu
skrbnili negovalk. V posteljici pred
odrom je uscdio pet ljubih otročlčkov,
j^i 6o zvedavo opazovali nenavadno
življenje okrog sebe. Vseh }o bilo okrog
60 in vsi so težko čakali začetka. Po-
gled na praznično skupino je vplival
na mlade lutkarje, da so hoteli po-
sebno lepo zaigrati, zato so od začetka
govorili z nekim čudno milim glasom.
Celo volk je skuSal biti nežen, da ne
bi morda prestrašil malih gostov. Pa
se niso kar nič bali in so z velikim
zanimanjem in raznimi komentarji sle-
dili znani pravljici o Rdeči kapici.
Po predstavi so bili vsi mladi gostje,
pa tudi lutkarska skupdna, obilno po-
goščeni. Vsak je dobil poln krožnik
okusnega peciva In čašo mallnovca. Z
veliko ljubeznijo in pKJžrtvovalnostjo
so Jim ga pripravile tovarišice kuharice
Pepca in Micka ob pomoči pridnih to-
varišic Rezike, Miclke in Kristine. Pek-
le so po svojem obilnem vsakodnevnem
delu in celo ponoči, da bi bil otrokom
ta dan čim lepši. Vsi, ki so pomagali
pri izvedbi tega dneva, so pokazali ve-
liko ljubezen do malih bolnikov.
V Ptuju smo zaključili Teden matere
in otroka z zabavno prireditvijo v
Mladiki. —^ka.
„SneguIjčica*' v Cirkovcih
Prejšnjo nedeljo so pionirji iz Clr-
fcovc uprizorili pravljično igro »Sne-
gtiljčico«.
Pred nabito polno dvorano je prire-
HitfV dobro uspela, kajti tako pionirji
kot pionirke so se v svoje ^ioge res
poglobili in jih podali s tisto prisrč-
nostjo, ki je lastna samo otrokom. To
velja zlasti za pionirko Unukovo, ki je
v vlogi Sneguljčice, zlasti v drugem
drfanju. spravila marsikomu solze v
oči. Kraljico je odlično podala pionirka
Klasinčeva. Njene kretnje, njen govor
in njena samozavest so pokazale,
kakšne sposobnosti skriva v sebi to
dekle. Izmed pionirjev sta gledalcem
najbolj ugajala Frice In Frače, Tudi
škrate in njihovega vodjo Klasinčevo
je treba pohvaliti, kajti s svojim ve-
selim nastopom pred Sneguljčico so
si pridobili večino gledalcev. Ostalim
moškim razen marSala in poveljnika
straže se pa vidi, da Jim še manjkajo
Izkušnje.
Igro je dobro zrežirala tov. JevSo-
varjeva, ki ima največ zaslug zraven
tov. Knafeljca, Slednji je vodil scenc-
ri.}o in pokazal, da je res odrski moj-
ster. Kraljeva soba kol Škratov dom
sta nas ob odlični razsvetljavi preselila
v resnične pravljične prostore. Ce oce-
njujemo prireditev na splošno, lahko
rečemo, da so pionirji dosegli res lep
uspeh. To so jim priznali gledalci s
ploskanjem. Njihov trud in napor nista
bila zaman. Dobro bi bilo, da bi tudi
ptujski otroci videli igralce iz CIrkovo
na ptujskem odru.
Tudi dvakratno ponovitev je obiskalo
število ljudi, kar je zopet znak veli-
kega uspeha, obenem pa plačilo pio-
nirjem in njihovim vzgojiteljem.
Po prireditvi so imeli pionirji skupno
večerjo, na kateri so se mnogi izkazali
s samokritičnostjo. Priznali so nekatere
pomanjkljivosti pa tudi poudarili šte-
vilne vrline.
Po teh nastopih lahko priznamo, da
pričakujemo od teh mladih igralcev,
da bodo tudi na odru predstavljali ta-
ke socialistične ljudi, na katere se so-
cialistična država lahko v vsakem oziru
naslanja.
Ob tej priliki bi morali spomniti
mladinsko dramatsko skupino, da bi
tudi ona prikazala ljudstvu uspehe
svojega dela in truda, ,ki ga vlaga v
dramatsko delo, sicer bo zaostala za
pionirji. Žeka
TELOVADNO DRUSTVO V MAR-J
KOVCIH, priredi v nedeljo, 17. junija'
v proslavo iletletnice svojega obstoja,
velik telovadni nastop.
V soboto, dne 16. junija ob 12. uri
kolesarske dirke na progi Markovci,
Ptuj, Vid. Cirkulane, Bori, Markovci.
V nedeljo, dne 17. junija ob 15. url
na letnem telovadišču v Markovclh ve-
lik telovadni nastop vseh oddelkov.
Po nastopu veselica s plesom, sode-
luje godba na pihala. V slučaju dežja
bo nastop naslednjo nedeljo.
Odbor.
MKUD „Miran Jarc" iz Ljub-
ljane bo nas obiskal
Mladinsko kultumo-umetniško dru-
štvo »Miran Jarc«, ki združuje dijake
VIII. ljubljanske gimnazije, je eno naj-
uspešnejših mladinskih kulturno-umet-
niških društev v Sloveniji in ima mno-
go zaslug pri tem. da je mladina VIII.
gimnazije v Ljubljani močno zaintere-
sirana in agilna na kulturno prosvetnen\
polju in se kot taka uvršča med naj-
boljše srednješolske mladinske orga-
nizacije .
MKUD »Miran Jarc« je v preteklem
šolskem letu izdal lično urejeno lite-
rarno revijo, ki je žela priznanje v
kritikah priznanih ljubljanskih kriti-
kov. Veliko kvaliteto je pokazala dra-
matska skupina tega društva, v kateri
sodelujejo predvsem dijaki višjih raz-
redov, ki se pripravljajo na študij na
igralski akademiji V preteklem letu je
ta igralska skupina naštudlrala Gogo-
Ijevo »2enltev«, ki jo Je ljubljanska
publika in kritika sprejela z odobra-
vanjem.
V soboto 23. t. m. bo igralska sku-
pina MKUD-a »Miran Jarc« gostovala
v Ptuju, kjer bo nastopila v Mestnem
gledališču ob 20. uri. V nedeljo bo obi-
skala Stmišče in tam nastopila v okviru
dneva učencev v gospodarstvu, nakar
bo verjetno še nastopila v Majšperku.
Kljub temu, da smo »Zenitev« od Go-'
golia pred dvema letoma videli v iz-'
vedbi ptujskega teatra, bo gostovanje
mladih igralcev, ki so so pripravili v
režiji Potokarja, le kulturni dogodek
za Ptujčane, ki so prav poredkoma de-
ležni kulturnega izživljanja v gleda-
lišču. Gotovo pa bo zanimivo primer-
jati tudi igro mladih igralskih talentov
s staro izvedbo Ptujčanov, videli pa
tudi bomo, kal zmore ljubljaneka gim-
nazijska mladina. '      mk
SKUD »Slava Klavora« iz Maribora, priredi v soboto, dne 16. Jtmija, 1951,
ob 20. uri v Mestnem gledališču V Ptuju
VEČER NARODNIH PESMI IN PLESOV
Na sporedu so gorenjski . koroški -štajerski - panonski - bunjevački na-
rodni plesi in kola. Sodelujejo folklorne skupine v originalnih narod-
nih nošah In vaški kvartet SKUD-a  »Slava  Klavora«   iz  Maribora.
Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni Mestnega gledališča.
Vrnite sposojene knjige
iz ptujske knjižnice
Prosim bralce, ki že Imajo več kot
1 mesec sposojene knjige iz Okrajne
knjižnice v Ptuju, da te knjige takoj
vrnejo. V kolikor pa gre za bralce, ki
sposojenih knjig kljub večkratnim opo-
minom doslej niso vrnili, jih bomo tem
potom imenično pozvali na vrnitev
knjig, če jih tekom 8 dni ne vrnejo.
Uprava knjižnice.
Zahvala oskrbovancev Doma
onemoglih Muretinci Vinarski
zadrugi v Ptuju
v Domu onemoglih v Muretincih živi
120 starih in onemoglih, torej starčkov,
ki smo vsled izčrpanosti postali za delo
nesposobni in nismo v stanju se sami
preživljati.
Dobra večina nas je, ki smo pod sta-
rim režimom bili viničarji, dekle in
hlapci pri vaških mogotcih. Mnogo nas
je iz Haloz, kjer smo ustvarjali vino-
grade, jih obdelovali tako dolgo, dokler
nismo klonili. Naša nova ljudska oblast
je poskrbela, da smo prišli v Dom za
onemogle, v katerem preživljamo svoje
zadnje dni.
Spominjamo se večkrat žlahtnih vin,
ki rastejo v lepih Halozah in smo v me-
secu aprilu 1951 zaprosili upravni odbor
vinarske zadruge v Ptuju, da nam po-
dari kak skromni prispevek v vinu. —
Upravni odbor vinarske zadruge nas je
razumel ter nam podaril 112 litrov'
žlahtnega vina, s katerim smo se po-i
krepčali.
Za to darilo se uprava in oskrbovanci
Doma onemoglih v Muretincih uprav-'
nemu odboru Vinarske zadruge v Ptuju
iskreno zahvaljujejo in ji želimo obilo
uspehov v bodočem delu še za večji
procvit zadruge.
Oskrbovanci Doma onemoglih
Muretinci.
Ogledali smo si novo mesto
Stmišče
Tudi pionirji iz Ptuja se zelo zanima-
mo za graditev tovarn, zato smo ob-
iskali koncem maja t, 1. Stmišče ter si
tam ogledali tovarno >glinice in alumi-
nija.
Čudili smo se, ko so nam v Strnišču
povedali, da je stal pred nekoliko leti
gozd, kjer stojijo sedaj velikg tovarni-
ške stanovanjske zgradbe. Zavidali smo
pionirjem iz Strnišča, ki imajo tako
lepo urejeno igrališče sredi majhne-
ga gozda. Na tem igrišču se zelo dobro
počutijo tudi cicibani. Zibelka, konj in
drugo bi tudi nam pionirjem iz Ptuja
dobrodošlo.
Utrujena sem se vrnila v družbi
ostalih pionirjev in pionirk iz Strnišča,
saj nisem mogla vsega doumeti, kar
sem tam videla. Zelo sem srečna, da
rastejo te velike stvari na ozemlju
naše domovii^e, ob trudu naših delov-
nih /moči.
Pulko Ivanka, Ptuj.
Buldožer — gigant
V Zedinjenih državah severne Ame-
rike so zgradili nov tip buldožera, ki
lahko izkoplje in prenese v eiii uri
okrog 800 kub. m zemlje.
Po delovnem učinku je ta novi bul-
dožer desekrat močnejši od doslej naj-
močnejšega tipa buldožerja. Težtk je
28 ton, motor pa ima 180 konjskJi sil.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo za požrtvo-
valno zdravljenje in nego primariju
dr. Piskemiku, ki ml jo je izkazoval
v času moje težke bolezni srca v bol-
nišnici v Ptuju ter me rešil neizogibne
smrti. Iskreno hvaležni Vogrinčič Ja-
nez, Jelena in sinček Dušan.
Letošnja izdaja založbe
„Kmečka knjiga"
Založba »Kmečka knjiga« bo i/c'ala
letos zelo zanimivo in za vsakega kmeč-
kega človeka koristno knjižno ziiiiko.
Zbirka bo vsebovala pet knjig:
»Kmečki žepni koledar za leto 1952«.
Koledarček bo za vsakega kmcia in
kmetijskega strokovnjaka nepogrešljiv.
Izhaja že več let, letos pa bo še po-
sebno praktično in smotrno uicjen.
Vseboval bo vsakovrstne strokovne ta-
bele in zapiske za dnevno uporabo ter
razne zanimivosti. Ime! bo tudi rekaj
praznega prostora za kmetovalceve za-
piske.
»Zreja mladih živali«, knjiga znanega
veterinarskega znanstvenika dr. Marja-
na Pavšiča bo prav posebno razveselila
naše kmetovalce in živinorejce. V njej
nam pisec v prijetnem slogu opisuje, ka-
ko naj ravnamo z mladimi živalm: —
govedom, konji, svinjami, kozr^mi in
drugimi — od njihovega rojsrva do
zrelosti. Vzroki zgodnje umrljivosti in
različnih bolezni pri mladi živaii so
ponavadi ti-le: nepravilno hran'enje,
neprimerni, t. j. vlažni in premalo zrač-
ni hlevi, slaba paša in razne druge
okoliščine. Na vse to nas opozarja
knjiga: »Zreja mladih živalic. Ta knji-
ga bo opremljeni z mnogimi slik:imi in
je že v tisku.
»Kaj so videli kmetijski strokovnjaki
po svetu« je knjiga, ki nam bo odprla
pogled v širni svet. Naši strokovnjaki
so potovali po Angliji, Ameriki, Švici,
Holandiji, Nemčiji in še drugod. Mno-
go, mnogo zanimivega so videli, be po-
sebno so proučevali živinorejo, sadjar-
stvo, poljedelstvo. • 'O vsem tem pišejo
poljudno, poučno in tudi zabavno.
»Gospodinjski nasveti«. Tudi za naše
gospodinje bo nekaj. Prav vsaka žena
si želi knjigo, ki bi jo poučila, kako naj
si uredi svoj dom In kako bo v pjem
vzdrževala red in snago. Tu bo našla
nasvete tudi za pranje, likanje, čišče-
. nje madežev in še sto drugih praktič-
nih nasvetov. Knjiga bo dobro služ"la
vsem gospodinjskim tečajem in gospo-
dinjskim šolam.
V »Zali«, povesti Ivana Tavčarja bo
knjiga, ki jo bo vsakdo z veseljem pre-
čital in težko odložil. Ze dolgo m bilo
na knjižnem trgu spisov priljubljenega
pisatelja Ivana Tavčarja, zato vam bo-
mo z njo prav gotovo zelo ustregli
Zbirka bo lepo opremljena. Koledar-
ček bo v platno vezan, ostale knijge
bodo tudi ilustrirane. Kdor bo ibirko
naročil in takoj plačal, prejme že v ju-
liju prvo knjigo: »Zreja mladih ži\ra'5«,
ostale po konec novembra. M. K.
Popravek
Dne 8. junija 1951 izdana številka
»Ptujskega tednika« je bila po vrsti 22.
ne pa 24. kot je bilo navedeno.
★
V članku glede izzivanj škofa dr.
Držečnika, ki je bil objavljen v Ptuj-
sekm tedniku z dne 8. junija 1951, gre
za vsebino resolucije Iz Stojnc in VI-
tomarc, ne pa iz Juršinc kot je pomoto-
ma navedeno.
_ ★ _
Okrajno gledališče Ptuj
Sobota, 16. junija ob 20. url: Slavko
Desetak: »Deseti brat«. Tretjič.
Nedelja, 17. junija ob 15. uri: »Veseli
večer«, II. program. Stiriinštirideseti«.
Gostovanje v Križevcih.
Torek, 19. Junija ob 20. nrl: »Veseli
večer«, II. program. Petinštiridesetič.
Gostovanje v Rogaški Slatini.
Sreda, 20. junija ob 20. uri:  »Veseli
večer«, II. program. Šestinštiridesetič.
Gostovanje v Šmarju pri Jelšah.
Četrtek, 21. junija ob 20. url: »Veseli
večer«, II. program. Sedeminštirido-
setlč. Gostovanje v Rogatcu.
Petek, 22. junija ob 20. url:  Slavko
Desetak: »Deseti brat«. Četrtič.
Ptuj dobi stalno Zadružno
lutkovno gledališče
Vse premalo se zanimajo naši ljudje
za lutkovno gledališče, ki je za vzgojo
in razvedrilo naših najmlajših nujno
potrebno. Ne mislim pri tem trditi, da
v Sloveniji nimamo lutkovnih gleda-
nšč. To ne, toda grajati moramo, da
jih je premalo, in da je še od teh (32
lutkovnih gledališč) samo eno poklicno
(Mestno lutkovno gledališče v Ljublja-
ni). Zdaj se bo pridružilo ljubljanske-
mu Mestnemu lutko\Tiemu gledališču še
ptujsko Zadružno lutkovno gledališče,
ki bo najbrž pričelo z delom že v novi
sezoni. Imelo bo redne tedenske pred-
stave ob sobotah popoldne in nedeljah
dopoldne, to je takrat, ko imajo otroci
največ časa. Gledališče nosi naslov za-
družno, kajti gledališče bo last »Umet-
niške izdelovalne zadruge z o. J.«
Zadružno lutkovno gledališče so usta-
novili v Ptuju ljubitelji pionirjev, ne-
kaj lutkarskih in gledaliških strokov-
njakov ter nekateri igx'alci Okrajnega
gledališča.
Program zadruge je nenavadno ob-
ziren, saj bodo poleg stalnega in po-
tujočega lutkovnega gledališča v Ptu-
ju izdelovali še lutke vseh vrst, odre,
uredili knjižnico lutkovnih iger itd. De-
la, ki jih bodo uprizarjali, v svojih
gledališčih, bodo največ vzgojna, po-
tem pravljice, pripovedke in basni; vse
tisto, kar otroka najbolj zanima. Sko-
da, da je z ureditvijo lutko\aiega gle-
dališča toliko dela in tudi časa
ter bomo morali čakati še dolge me-
, scce do prve lutkovne predstave z vi-
sečimi lutkami. Zadruga bo nadaljevala
uspešno delo predvojnega lutkovnega
odra, ki je bil v »Mladiki'< in le bil
takrat najboljši v Jugoslaviji. Ce ga
bodo po umetniški in tehnični strani
dosegali, bo njihov namen popolnoma
dosežen. —o
Kritiku kritike nekaj v odgovor
V zvezi z objavo enega izmed priza-
detih v kritiki o delu ptujskega gleda-
lišča, bi opozoril na nedoslednost in ne-
premišljeno stališče, ki ga je zavzel pi-
sec članka: Nekoliko kritike o gledali-
ški kritiki.
Dr. Remca preseneča: prvo, da je
kritika destruktivna in ne konstruk-
tivna, z drugimi besedami, da moja
kritika ne gradi, temveč ruši. — Ta
predpostavka se ml zdi dvomljive vred-
nosti. Kajti menim, da grajanje napak
in poizkus prikazati vsaj nekoliko bolj-
ši način dela (kar je v kritiki jasno
označeno) n i destruktivnost. Potemta-,
kem bi bila tista kritika pozitivna, ki
vsevprek hvali, s čimer se pa ne mo-
rem strinjati l
Drugo, kar pisca preseneča, je ugo-
tovitev, da se baje nisem niti podpisal
in: «da se skriva za anonimno značko«.
V rokopisu sem se podpisal s polnim
imenom, jasno in čitljivo, kajti ni bil
moj namen zahrbtno napadati, kot se
to nekaterign dozdeva. Ker pa Je ured-
ništvo tednika ime brez moje vednosti
skrajšalo na -r.-, je piščeva obdolžitev,
kar se tega tiče, neumestna. Čudno se
mi zdi, da imenuje dr. Remec otipljiva!
dej.«;tva, ki sem jih navedel — »težke,
očitke in ostre izpade«. Menim, da je
tako naziranje nepravilno.
Kritik kritike se je nekoliko dalje;
časa zadržal ob enem samem stavku,
katerega tukaj ponavljam: »Vprašanje
je tudi, če ni bila uprizoritev Miklavž-
kovih vragolij preomamljiv lek za mla-
dino, ker ni nihče pomislil na vzgojni
vpliv te ,pravljice' na otroka«. — Iz
tega stavka dr. Remec ne more sklepati,
da sem proti pravljicam,   kjer nasto-
pajo ljudje iz vsakdanjega življenja In ,
ne princi in razna zverjad. Kljub temu, ,
da sem sam pristaš prvih in kot tak ne ;
bi mogel nastopati proti njim, pač pa 1
proti različnim faktorjem, ki v n^ih na- i
stopajo, niti pomislil nisem na >aomeo- i
patična zdravila, brezbarvne in brez-J
okusne kapljice iz bajnega zlaganega ■
sveta«, ter druge naštete pesniške me- '
tafore. Iz tega stavka se ne more po- i
vzeti trditev, da je treba gledati samo.!
na vzgojno plat pravljice. Tako so ta :
kritiki podvržena mnenja popolnoma^
neosnovana.
Slučajnostne, neživljenjske scene, gi- 's
banja in kretanja pa ne veljajo samo \
za groteskne. Miklavžkove vragolije, !
temveč za vse premiere letošnje sezo- i
ne, vključivši »Desetega brata«. Mne-
nja sem, da je to vsakemu objektivne-
mu opazovalcu in poznavalcu dramske j
umetnosti vidno. — Sem pa še vedno \
pristaš mnenja velikih gledaliških'.
strokovnjakov (Stanislavski itd.), da ni ;
gledališka umetnost dekla smeha in za- j
bave. Kajti za to skrbi dandanes »Vese- i
lo gledališče«. Citat Sergeja Jutkevi-^
ča: »Jaz vztrajam na tem, da je smen!
polnovredno orožje...« bo veljai k j
večjemu za satiro ali komedijo, ne pa \
za gledališko umetnost kot celoto. Za- ]
to navedeni citat prav nič ne s pada K j
v kritiki obravnavanemu vprašanju.     j
Pravilno pa bi bilo, da bi dr. Remec ;
v eni izmed prihodnjih številk tednika;
opisal pozitivnost svoje dramatizacije, i
nakar bi rade volje analiziral vzgojni \
vpliv in to predvsem Miklažkovih vra- ]
gollj, kot to v objavi tudi želi. |
Sprager V.;
Historično-geografsAi razvoj Vtu]a
Franjo Baš. Maribor
(Po Časopisu za zgodovino" in narodopisje)
6
Ce sedaj ponovimo dejstvo, ki nam
omogočajo rekonstrukciji srednjeveške
Drave in z njo zvezanega položaja
srednjeveškega Ptuja, imamo:
810: Drava na zahodu od Sturmovca.
977—1057: zahodno dolnje in vzhod-
no gornje mesto.
1202: Drava ob hajdinski terasi.
1230: že obstoječi dominikanski sa-
mos-tan.
1290: že obstoječi minoritski samo-
stan.
1331: Drava ob Bregu; most čez
Dravo pod Bregom.
1443: Drava ob Bregu.
1473: Drava ob Bregu.
Iz tega moremo izvajati: Pred osem
sto leti je Drava začela prodirati izza
hajdinske terase proti severni Vičavi,
kjer je obalo denudirala. Od tam je
tekla proti jugu na vzhodu od današ-
"^jega kolovoza, ki vodi od mlina ob
Studenčnici na sever k Drvi, in to ob
^izki terasi, po kateri poteka danes
omenjeni kolovoz. V nadaljevanju
Prešernove ulice proti severozahodu
P3 se je širila v snieri proti južnemu
^lUjučku terasne površine nižja tcra-
na kateri je ležalo zahodno nižje
rnesto. Od mlina pri Studenčnici je
tekla Drava pod vplivom rokava, ki je
^^kel  med  obema   površinama  med
Studenčnico in dana.šnjo Dravo proti
južnemu delu mesta, in ga sedimen-
tirala, medtem ko se je stržen vode
valil vzhodno od mlina ob Studenčnici
na Breg. Zahodno od glavne sti-uge pa
je 1202 vodil na vznožju hajdinske
terase zadnji dravski rokav, kateremu
sledi danes Studenčnica. Obenem z
zaključeno sedimentacijo južnega me-
sta In ko je Drava denudirala in od-
plavila teraso pod današnjim muze-
jem in erodirala obalo pri (jornjem
in Spodnjem Bregu.
Da bi bil v XIV in XV. stoletju
mišljen pri Bregu hajdinski rokav
Drave, je nemogoče, ker 1331 imeno-
vani most ni vodil čez dravski rokav,
ampak čez Dravo kot reko. Lep dokaz
za mejo denudacljskega in sedimen-
tacijskega gibanja Drave je nos. na
katerem stoji današnji muzej In kateri
tvori mejnik v delovanju dravske
vode.
Srednjeveški Ptuj je po kontinuiteti
poseljenosti od starega veka dalje do-
bil nove razvojne možnosti kot sredi-
šče salzburških posestev na Dravskem
polju in kot sedež ptujskih gospodov.
Razvoj denarnega gospodarstva pa je
v srednjem veku dvignil mesto k
trgovsko-obrtnl delavnosti Važen čini-
telj v razvoju in v izobliki srednje-
veškega Ptuja je bila cerkev, zlasti s
samostani.
Mejnika, med katerimi se je razvijal
srednjeveški Ptuj, sta bila most in
grad. Vmes med njima se je razvilo
tržišče na diluvijalni terasi z osnovni-
no na Prešernovi ulici in Slovenskem
trgu, med mestno župnijsko cerkvijo
in današnjim muzejem. Pri župnijski
cerkvi imamo rimske najdbe, pri mu-
zeju temelje rimskih poslopij Iz dveh
gradbenih dob, tako da je, neup^teva-
joč rimsko cesto v Podravino, osnova
srednjeveškega Ptuja rimska. Legi mu-
zeja in mestne župne cerkve sta si slič-
nl. Tako muzej kakor mestrta cerkev
ležita na vznožju gradu; muzej na
nosu, ki izstopa proti Dravi, mestna
župnijska cerkev pa proti vzhodu proti
Grajeni, ki je za časa nastajanja juž-
nega Ptuja tekla pod sedanjo mestno
župnijsko cerkvijo preko Florijanskega
in Minoritskega trga na jug v Dravo in
ki je ob zidanju srednjeveškega Ptuja
služila v svojem dolnjem toku kot
mestna jarek. Na vzhodu od obzidja pa
je 'Grajena na slični način denudirala
teraso kakor Drava na zahodu od mu-
zeja. Poleg mostu, gradu, mestne žup-
ne cerkve In dominikanskega samosta-
na Je minoritski samostan kot peti či-
nitelj vplival na razvoj in izobliko
srednjeveškega Ptuja. Vmes med temi
osnovnimi ptujskimi zgradbami pa je
zagrnilo prostor trgovsko-obrtno me-
ščanstvo.
Predno preidemo na zgodovinska raz-
vojne činiielje, ki so ustvarili srednje-
. veški  meščanski   Ptuj,   se moramo v
zvezi s potekom mestnih delov po po-
sameznih geomorfoloških izoblikah
ozreti tudi na slog srednjeveškega Ptuja
kot selišča. Po "VVengertu je Ptuj edi-
no štajersko mesto, ki ima karakteri-
stično podolžno tržno ulico, katera se,
obratno od ostalih naših mest, ne raz-
širi v trg kot tržišče, kar priča na
zgodnji nastanek tega mestnega jedra
ob Prešernovi ulici. Slovenski trg pri
sramotilnem kamnu je nastal kot sti-
kališče ' Prešernove in Krekove 'lice,
Florijanskl trg pa kot križišče radgon-
ske in ogrske ceste; oblika obeh trgov
kaže na zgodnji nastoj. Wengert izvaja
nastoj in razvoj Ptuja iz predpostav-
ljenega daljnega prometa na veliki ori-
entalski cesti, ki da je prišla po osvo-
jitvi Carigrada 1204 do posebnega po-
mena. Pri tem precenjuje pomen dalj-
nega prometa v srednjem veku ter ne
upošteva dejstva, da so imela trgovino
z vzhodom skoro v monopolnem zaku-
pu italska mesta. Zemljepisno smo Ptuj
v njegovem srednjeveškem izvoru že
označili kot podolžno selišče na terasi,
kakršnih najdemo celo vrsto na drav-
sko-poljsklh terasah.
Drugače pa nam življenjski tip «red-
njeveškega Ptuja najlepše označujejo
imena ulic in trgov, ki so osredotoče-
vali posamezne gospodarske panoge.
Najstarejši listinsko znani nam mestni
predel je vicus cerdonum 1291. predel
strojarjev, ki je bil ob Dravi, nato pa
sledijo 1332 auf dem Stein, 1329 di Tra-
gasse. 1334 di Judenstrazz, 1350 im
Winckhl. 1391 die Nwnngezzlein, das
auf zu der vest geht, 1423 di Kchir-
gasse, 1440 der Rindermarckht, 1443 die
Pekhgasse, 1447 der Rindermarckht,
1481 die Ledergassen in 1495 die Aller-
heilengasse. Ce k tem imenovanim
mestnim delom prištejemo še das Pir-
ga^^sertor 1448 proti Kaniži, acies prope
Traham in die Gasse iz 1405, potem
imamo v XV stoletju v Ptuju znanih
15 ulic, trgov in mestnih predelov. Ce
primerjamo današnje ulice in trge v
starem mestu, jih imamo 26; in če upo-
števamo, da vse srednjeveške ulice v
Ptuju gotovo niso ohranjene v listln-
skih zapiskih, potem lahko iz razmerja
današnjih in do XV stoletja znanih
ulic in trgov s sigurnostjo sklepamo, i
da je bil Ptuj v XV, stoletju že konč-
noveljavno jzgrajeno mesto. Obstoj,
predmestij hnamo dokazan 1321 za
Kanižo, za Vičavo 1309 in za Breg 1322.
Ptuj je bil po tej naši primeri že kon-
cem sredrfjega veka tako izgrajeno
mesto, kakor je ostalo do začetka XIX.
stoletja. Po dovršeni Izgradnji prosto-
ra med obzidjem pa se s Ptujem v
tej dobi ne more primerjati nobeno
naše mesto; blizu mu je Celje, najbliže
pa Radgona Življenjska slika, ki je
tudi zunanja slika posameznih mestnih
delov v začetku novega veka — tudi
Žitne, današnje Prešernove ulice — pa
kaže na obrti in trgovino, ki ima stike
z neposredno mestno okolico in ki iz-
haja naravnost iz nadprodukcije l-me-
tijstva. Po trgovini in obrtih, ki se raz-
vijajo v srednjeveškem Ptuju, je Ptuj
eden izmed predstaviteljev naših na-
prednejših mest
(Dalje prihodnjič)
Stran 4
*PTUJSKT TE^-'K«
Ptuj, 15, junija 1951
SRECALA STA SE V KROMPIRiSCU
Sosed je dobil soseda na svoji njivi,
ko mu je kradel krompir. Da bi si na
njem otresel jezo, ga je zmerjal, da je
tat. Ko se je sosed naveličal zmerjanja,
je rekel sosedu:
»Res je, da si me našel na svoji nji-
vi, ko sem kopal tvoj krompir. Tudi
je res, da sem te videl skritega v zeli,
ko sem prišel na tvojo njivo. Ce bi mi
prepovedal kopati krompir, ko sem pri-
šel na njivo, ga gotovo ne bi kopal,
tako pa si bil tiho in n^^i ničesar rekel.
Zato sem si mislil: «Ce mi ne prepove
kopati in me gleda, kako kopljem, mi
pač ne more reči, da sem mu kradel«.
moCno meketanje
Pred kratkim sem se med prvo in dru-
go uro zjutraj vračal domov. Nočno tiši-
no je trgalo meketanje koze. Bil sem
radoveden, pa sem šel gledat, kje je ta
koza in zakaj ne spi. Kmalu mi je bilo
jasno, da gre za pozabljivost. Koza je
tisti večer nastopila z »Desetim bra-
tom« pa so jo pozabili pri gledališču.
Reva bi gotovo našla sama domov, če
bi ne bila • privezana.
Dolgo nisem mogel zaspati, ker sem
še vedno slišal po mestu od daleč:
»Meeeeee...«
SLABA ORIENTACIJA
V nedeljo zvečer se lahko marsikomu
zgodi, da bi na poti med Halozami in
Ptujem našel v grabi spečega pijanca,
kot se je to nedavno zgodilo. Trezen
možakar je hotel zbucjiti pijanega, ki je
ležal v obcestni grabi zraven svojega
kolesa. Ko ga je potegnil za nogo, je
začel pijani:
»Kako si samo smel priti v mojo spal-
nico. Ce se takoj ne pobereš skozi vra-
ta, te vržem- ven skozi okno...«
Trezen mož se je nasmejal in šel jk)
poti dalje, pijanec pa je nemoteno da-
lje ležal v grabi.
ZDRAVLJENJE DEDNE BOLEZNI
Bolan mož je prišel k zdravniku na
temeljito preiskavo. Ko ga je zdravnik
pregledal, mu je pojasnil:
»Kakih posebnih znakov bolezni ni
mogoče ugotoviti razen te in te bolezni,
ki ste jo podedovali...
Mož je počakal, da je zdravnik kon-
čal, nakar je dostojno odgovoril zdrav-
niku:
»Kar se preiskave mojega zdravja
tiče, menda ne bo nič stalo, za ugotovi-
tev dedne bolezni pa prosim zahtevajte
plačilo stroškov preiskave od mojega
dedeka...«
tr2ne CENE NA PTUJSKEM TRGU
T sredo, dne 13. junija 1951
V naslednjem navajamo cene po vrst-
nem redu, ta sicer za privatni sektor,
zadružni sklad, mestno ekonomijo in
vrtnarstvo Hristov Minčo
Zelenjava:
Solata 60—70, 20, 20, 20 din; kolera-
ba —, —, 30, 30 din; špinača 30—60, —,
24, — din; čebula (nova) 40—60, 40, 40,
40 din; česen (novi) 60—80, 50, 50, 60
din; krompir 25—30, —, —, — din;
krompir (novi) 100, —, —, — din; ku-
marice —, 80, —, — din; korenje —,
—, 30, 40 din; peteršilj —, —, —, 60 din;
fižol 70, —, —, — din.
Sadje:
Suho sadje 100, —, —, — din; črešnje
50—70, —, —, — din; jagode 100—150,
—, —, — din.
Perutnina:
Kokoši 500, —, —, — din za komad;
piščanci 300—500, —, —, — din za par.
Mlečni izdelki.:
Mleko 20, —, 18, — din za liter; sme-
tana 100—120, —, —, — din za liter;
sir 100, —, —, — din za kg.
Mesni izdelki:
Prekajeno meso 350—380, 350, —, —
din za kg; klobase 300, 400 (salame),
—, — din za kg; zaseka 400, —, —, —
din za kg; mast 450—500, —, —, — din
za kg; sveža slanina —, 350, —, — din
za kg; prekajena slanina —, 380, —,
— din za kg.
Sveže meso:
Govedina —, 100, —, — din za kg;
teletina —, 120, —, — din za kg; svi-
njina —^ 220, —, — din za kg.
Mlevski izdelki:
Bela moka 180—200, krušna moka 140,
r/ena moka 120, koruzna moka 70, aj-
dova moka 120, koruza 60—70, ajdova
kaša 120, prosena kaša 100 din za kg.
Razno:
Jajca 8—10, 7, 7, — din za komad;
jedilno olje 700, —, —, — din za liter;
med 400, —, —, —; sladkor 500, —, —,
—; orehi 140, —, —, —; zelje kislo 30,
20, —, —; milo 170—190 din za kg; žga-
nje —, 400, — din za liter; gobe
80—100, —, —, —; grah 60—80, —, —,
40 din za kg.
Gostilne:
Gostilna v Ljudskem vrtu 200, go-
stilna »Moskva« 190, gostilna Brenčič
186, gostilna pri »EMI« 175 in 190, go-
stilna »Korošec« 180, gostilna »Stajerc«
160 do 180, gostilna pri »Ribiču« 175,
zadr. gostilna pri »Roziki« 172, gostilna
»Breg« 170, gostilna pri »Pošti« 170,
Mestni obrat (Bračičeva) 170, gostilna
»Dravska klet« 170 din za liter vina.
BOLNIŠKE IZKUŠNJE
Glavobol
Skoro vsak drugi bolnik, ki pride v
zdravnikovo ordinacijo, toži, da ga boli
glava. In vendar je še mnogo takih, ki.
na glavobol sploh pozabijo in ga zdrav-
niku niti ne omenjajo, ko naštevajo
svoje številne težave. Glavobol je na-
mreč nekaterim nekaj tako samo ob
sebi umevnega, kot na primer uživanje
hrane, pitje in spanje. Kar nerodno jim
je zaradi te »malenkosti« nadlegovati
zdravnika in si raje j>omagajo s table-
tami in praški ter tako preganjajo
glavobol, ki jih ovira pri delu in pa
seveda tudi v prostem času.
Kakor je glavobol razširjen, tako
različni so tudi njegovi vzroki. Le ma-
loštevilni so primeri glavobola, ko gre
res samo za glavobol in kjer glavobol
ni samo znak kake druge motnje in
obolenja. Motnje vida so eden izmed
najpogostejših vzrokov glavobola. Ce
opaziš, da te pri finem delu, pri branju
drobnega tiska ali pri šivanju bolijo
oči in postanejo rdeče, vprašaj za svet
očesnega zdravnika, ki bo v večini pri-
merov pregnal glavobol s tem, da ti
bo predpisal primerna očala.
, Ljudje, ki mnogo sedijo, zlasti urad-
niki in šivilje, tožijo pogosto o bole-
činah v zatilju, ki jim povzroča krče-
vita napetost vratnega mišičja. Ogreva-
nje in rahla masaža preženeta te vrste
glavobol. Preprečimo ga p5, če sprosti-
mo telesno mišičje in če se pravilno
držimo. Težko si predstavljamo pravega
mačka po prečuti noči. v kateri smo
zaužili prekomerno količino alkohola,
brez glavobola. Ob takem glavobolu
okolica niti ne sočustvuje z »bolnikom«,
niti ne ve pravega nasveta za zdrav-
ljenje. Naj ti svetujem: močne žeje. ki
spremlja mačka, ne gasi z vinom, tem-
več z vodo. na glavo si polagaj hladne
obkladke ter se dobro naspi! Najbolj
sigurno sredstvo na je: Nikdar no pij
ve^  kot preneseš!
Neprijetne so zbadajoče bolečine v
čelu in sencih, s katerimi se navadno
jcivlja vnetje čclnične votline. Bole-
zen nastona v akutni ali kronični obli-
ki. Bolečine sicer lahko olajšamo z
različnimi tabletami ter odpremo za-
rnašen nos s kamilično paro, vendar je
pa v resnejših primerih potrebno, da
se posvetuješ z zdravnikom, ki bo z
oppi"ati\'Tiim poseeom pregnal bolečine.
Visok krvni pritisk ie p(»foston vzrok
trdovratnemu glavobolu. Običajno ie
plavobol naimornejši ziutraj. proti pol-
riiipvii se pa začne polagoma zgubljati.
Bolnik ie truden, razburljiv in toži o
omotici. Ce se krvni pritisk zmanjša,
kar se doseže s pravilnim tiačinom
živMenja. glavobol avtomatično izgine.
O fjiersičnem glavobolu govorimo pri
preobčutljivih ljudeh, ki ne prenesejo
nekatere vrste hrane. Zdravljenie gla-
vobola te vrste ni težko, notrebno ie
samo imoto\nti tisto škodljivo jed, ki
povzroča bolezensko stanje, in jo iz-
ločiti iz prehrane.
Izredno pogost je tudi glavobol živč-
nega izvora, ki ima svoj bistveni vzrok'.
v modernem načinu življenja. Vsak-
danje živjenje povzroča polno živčnih
in duševnih pretresov in ni čuda, da se
ta živčna razdražljivost pojavlja v
trdovratnem glavobolu. Kdo ne pozna-
na primer migrene, ki povzroču ne-
nadne bolečine običajno ene same po-
lovice glave, preobčutljivost do svetlo-
be in zvoka ter privede ob koncu na-
pada do bruhanja. Migrena je bolezen
živčno razdražljivih ljudi, ki jemljejo
življenje pretežko in so običajno tudi
preobremenjeni z delom. 2e vsaka naj-
tnanjša sprememba v vsakdanjem živ-
ljenju lahko izzove napad. Proti mi-
greni uspešno uporabljajo preparate iz
rženih rožičkov ter kofein.
Večina otročkih bolezni, kar velja
zlasti za ošpice, mumps in škrlatinko,
a tudi za razne prehlade in pljučnico,
se pričenja z glavobolom. Ce ima
otrok poleg glavobola še vročino, je
treba poklicati zdravnika. Posvet z
zdravnikom je priporočljiv tudi v dru-
gih primerih, kajti le zdravnik more
ugotoviti globlje vzroke glavobola, ki
lahko koreninijo v najrazličnejših ob-
likah bolezni.
LOVSKE PATRONE IZDELUJEMO  ;
DOMA
Invalidsko podjetje v Kranju je edi-
no v državi, ki izdeluje lovske patrone.
V tovarni je zaposlenih 23 delavcev, ki
delajo 8 ur dnevno na 15, strojih. De-
lavci so proizvodnjo tako povečali, da
krije potrebo vse države in nam lov-
skih patron ne bo treba več uvažati
iz inozemstva.
2000 LET STARA KOVASKA OBRT
Ob vznožju Sar planine leži Prizren,
kjer cvete že 2000 let stara kovaško-
zlatarska obrt. Izdelke prizrenskih
mojstrov izredno cenijo v Severni Ev-
ropi in plačujejo zanje lepe devize, saj
velja n. pr. samo ena prizrenska zapest-
nica 12 funtov šterlingov. Izdelki so
izdelani z roko, zato je delo zamudno.
KITAJCI ZBIRAJO SREDSTVA ZA
NABAVO OROŽJA
Kitajska vlada je pričela z veliko
akcijo po vsej državi za zbiranje sred-
stev, s katerimi namerava nabaviti le-
tala, tanke, topove in drugi vojni ma-
terial za korejsko fronto.
PREPARAT ZA Z.^TIRANJE
PLEVELA
Ameriški znanstveniki so izumili nov
kemični preparat CAT, ki je zelo učin-
kovit pri zatiranju trajnega plevela.
Novi preparat deluje predvsem na ko-
renine, zato je priporočljiv v času, ko
plevel pronica skozi zemeljsko površino
in ko še dež pospešuje prodiranje.
ŠOLE IZ .^Ll^IVIINIJA
Britansko ministrstvo za vzgojo je
izdelalo načrt za gradnjo montažnega
šolskega poslopja iz aluminija. Pr\'a
šola iz aluminija bo grajena v Coven-
tyru in bo lahko sprejela 560 učencev.
Ali že Imate domačo lekarno?
Vsaka družina naj bi po možnosti
Imela svojo lekarno, ki naj vsebuje
naslednje pripomočke;
Baldrijanove kapljice (50 gr). ki so
dobro sredstvo pri različnih telesnih
težavah, na primer pri želodčnih krčih,
razburjenosti itd. Vzemi 15 kapljic na
koščku sladkorja.
Jodovo tinkturo: steklenica naj bo s
steklenim zamaškom, ker jod razje piu-
tovinast zamašek.
Salmijak: Pri migreni, slabosti več-
krat poduhaj! Pri žuželčnih pikih ta-
koj namazi s salmijakom ujedeno me-
sto. Steklenica naj bo dobro zaprta,
da se tekočina ne izdiši.
Ricinovo olje kot odvajalno sredstvo.
Lizol za razkuževanje: eno žlico na
en liter vode.
Bencin ali špirit za čiščenje ran.
Borvazelin: S tem namazi sterilno
tkanino in položi preko rane, da se
tkanina ne prilepi na rano.
Sterilno tkanino, s katero se pokrije
rana.
Belo vato, katero staviš preko ste-
rilne^gaze.
Zavoje različne širine:  5, 8, 10 cm.
Obliž: Priporočljiv je Levkoplast, ki
vsebuje že nekaj sterilne tkanine.
Jedifno sodo, ki naj se uporablja pri
slabi prebavi itd.
Praške: Aspirin za potenje, Pj'rami-
don proti glavobolu. Kinin proti vro-
čini in kombinirane praške proti raz-
nim drugim bolečinam.
Škarje, pinceto in toplomer za mer-
jenje vročine.
Vsako orodje, ki pride v stik z rano,
ie   treba   prej dobro prekuhati    ali \
zdrgniti  z razredčenim alkoholom.
V zalogi naj bo nekaj čajev. Za-živ-
ce: baldrijan. proti kašlju ajbiš ali
žajbelj; za odvajanje St. Germain. črni
tm in drugo. Proti zlatenici: melisov
čaj. Za potenje: kamilice, črni bezeg,
lipovo cvetje.
Na vsaki steklenici, škatli ali vre-
čici naj bo napisano, kaj ie v njci. da
se v naglici ne zamenja z drugim. Oma-
rica « pripomočki naj bo na vidnem
mestu, da ie lahko dosegljiva v pri-
meru potrebe.
Motorni čolni, ki skačejo
So ljudje, ki radi lete z letalom, pa
tudi takšni, ki se radi vozijo z motor-
nim čolnom. Na Floridi pa se je /jiašla
skupina ljudi, ki dela eno in drugo. v
nekem letovišču-se vršijo dirke n-otor-
nih čolnov, ki v hitrosti 60—80 km na
uro lahko skačejo nekaj metrov visoko
v zrak.
To tekmovanje se ni vršilo sanic na
vodi in v zraku, temveč tudi na su-
hem. Čolni so preskakovali s travo
obrasle jezičke zemlje. Bilo je tudi ne-
kaj nezgod.
Čolni imajo posebno močno konitruk-
cijo, skoke pa izvajajo tako, da se z
veliko hitrostjo zalotijo po lesenem
mostu — skakalnici ter skočijo do 25
metrov daleč in okrog 6 metrov v'soko.
Z letali Škropijo vinograde
Državna posestva v Banatu so skle-
nila pogodbe z »JAT« za škropljenje
vinogradov z letali. Pred dne\'i so že
začeli škropljenje proti peronospori.
Letalo opravi v treh minutah delo, za
katero bi trije škropilci potrebovali
ves dan. Pomanjkljivost je le v tem, da
je mogoče prenesti z letalom le 160 li-
trov škropiva. Računajo pa, da bo ta
količina z nekaterimi preureditvami po-
večana na 600 litrov. Škropivo — bor-
dojsko brozgo — spuščajo letala na vi-
nograd v obliki megle.
avtomobil bodočnosti
Kakšen bo avtomobil bodočnosti je
pokazal model, ki so ga razstavili na
letošnjem festivalu Velike Britanije.
Pri tem avtomobilu so upoštevali pred-
vsem tri zahteve: varnost, udobnost in
gibčnost. Turbinski motor bo v zad-
njem delu avtomobila in bo imel poleg
sedeža za šoferja še šest sedežev in bo
tako zelo podoben letalski pilotni ka-
bini. Širok bo 1,80 m, vrata pa bodo
manjša kot pri sedanjih avtomobilih.
Razgled bo na vseh straneh mnogo
večji. Sedeži bodo zelo udobni in bodo
imeli premična naslonjala.
567 let stara ura
v Dijonu na Francoskem so leta 1383
vzidali v stolp katedrale uro, ki je še
danes prav dobro ohranjena in kar je
še bolj zanimivo,- kaže prav tako na-
tančno čas, kot ga je kazala pred 567
leti. To je obenem tudi najstarejša ura
na svetu, ki še ni prišla v — muzej.
Siportna stava
v času štednje je tudi fizkultuma
organizacija v naši državi bila postav-
ljena pred dejstvo, da naj se sama
vzdržuje. To je bil eden glavnih vzro-
kov, da je centralni odbor Fizkulturne
zveze Jugoslavije v pričetku tega leta
organiziral v Beogradu centralno
»Športno stavo<t, ki je v večini evrop-
skih-držav uvedena že leta in leta.
Športna stava ima dva namena. Prvi
je ta, da se z njo dvigne zanimanje za
nekatere .športe, ki pridejo pri njej v
poštev, drugi pa, da so fizkultumi
organizaciji nek vir dohodkov, ki so
namenjeni za izgradnjo novih športnih
objektov, za podporo športnim zvezam
in društvom in podobno.
Sistem športne stave, ki s to nedeljo
prehaja že v 31. kolo, je tak: Stavni
listki obsegajo 12 športnih dvobojev
(plus tri rezervna, v slučaju, da ka-
tero srečanje od prvih dvanajstih od-
pade). Naloga udeleženca stave je, da
ugane izid vsake posamezne tekme
(ne rezultat!), tj. ako je mnenja, da bo
zmagalo prvoimenovano moštvo zabe-
leži v za to določeno rubriko »1«, če
misli, da bo zmagalo drugoimenovano
moštvo zabeleži »2«, ako pa je prepri-
čan, da bo srečanje ostalo neodločno
vstavi »x«. Potrebno je na ta način
uganiti vseh dvanajst izidov tekem (en
navpičen stolpec). V tem primeru pri-
pada dotičnemu 1. nagrada, če zadene
le 11 tekem, pa 2. nagrada. Manj kot
11 pravilnih izidov pa pride v poštev
le, če ni nikogar, ki bi zadel vseh 12
pravilnih rešitev. Za vsak tak navpičen
stolpec se vplača 20 din, Ce ta, kdor
stavi, ni prepričan v pravilnost svojih
predvidevanj v prvem stolpcu, lahko
sestavi še eno kombinacijo, t. j. drugi
navpičen stolpec, za vsakega pa je po-
trebno vplačati 20 dinarjev. Z višino
nagrada pa je tako: od celotne vsote,
ki je v enem kolu vplačana (višina
vplačanega zneska v vsakem kolu, ki
je vsako nedeljo, se giblje povprečno
med 6 in 8 milijonov dinarjev), gre 50
odstotkov za nagrade. Od te vsote je
določeno 60 odstotkov za prvo in 40
odstotkov za drugo nagrado. Ce je re-
cimo v vsej državi le 15 udeležencev
pravilno uganilo vseli 12 rezultatov, se
denar določen za 1. nagrado razdeli na
15 delov. Udeležencev z U pravilnimi
rešitvami je običajno znatno več kot
onih z 12, in se vsota določena za drugo
nagrado razdeli med vse, ki so uga-
niU 11 rezultatov. Nagrajen je torej
vsak, ki ugane pravibno 12 ali 11 Iz-
idov teikem. Nagrade za tiste, ki so
zadeli 12 tekem, so običajne po* 100 in
več tisoč dinarjev. Ze š—6 krat pa še
je primerilo, da je 12 rezultatov uganil
le eden in je prejel najvišjo možno na-
grado 500.000 din. Nagrade za 11 pra-
vilnih rešitev pa se običajno gibljejo
od 5 do 50 tisoč dinarjev.
Športna stava se je v naši državi
prav hitro močno razširila, zlasti v juž-
nih predelih, pa tudi v Sloveniji. Na
odziv je naletela tudi v Ptuju, kjer je
zaradi tega ustanovljena podružnica
Športne stave. Stavne listke dobite 10
dni pred dnevom tekmovanja v poslo-
valnici »Triglav« (na Kvedrovem trgu)
po ceni 2 din. Za vsako kolo pa je po-
trebno vplačati istotam do četrtka opol-
dne. Dobi se tudi  glasilo  Centralne
športne stave »Tiket«. — SportAa stava
obsega predvsem tekmovanja državne-
ga nogometnega prvenstva in drugih
športov. Nagrade se izplačujejo po ob-
javi rezultatov v dnevnem časopisju. —
V 28. kolu je stavni listek št. 161.050
iz Ptuja zadel 11 pravilnih rešitev in
prejel nagrado 8816 dinarjev.       mk
NK DRAVA  NA  TRETJEM  MESTU
PO  KONČANEM   POMLADANSKEM
DELU NOGOMETNEGA PRVENSTVA
SLOVENIJE
Preteklo nedeljo se je končal pomla-
danski del vzhodne skupine II. sloven-
ske nogometne lige, v kateri je tek-
moval tudi ptujski NK Drava. Ptuj-
ska Drava se je v zadnjem kolu sre-
čala z Rudarjem iz Velenja, ki je na
lestvici zavzemal nržje mesto od Drave.
Zmagala je zasluženo Drava 4:2 (3:2);
gostje so nastopili le z 10 igralci in bi
domači lahko zmagali še z višjim re-
zultatom.
V pomladanskem delu tekmovanja je
Drava dosegla naslednji rezultat: (šte-
vilke pomenijo odigrane tekme, dob-
ljene, neodločene, izgubljene tekme,
dani in prejeti goli, ter točke):
Drava    6     4     1     1     27:14  9
S tem je Drava zasedla tretje mesto
za Bratstvom iz Hrastnika, ki je tudi
edini premagal Dravo in nabral eno
točko več od nje, in Kovinarjem iz
Maribora, ki ima enako število točk
kot Drava toda za malenkost boljšo
razliko v golih. Kolikor smo videli, bi
Drava prav lahko dosegla v nekaterih
tekmah mnogo višje rezultate, kar bi
ji zadostovalo za drugo mesto, toda za-
radi slabega streljanja na gol je to
izostalo. Upravičeno pričakujemoi, da
bo Drava v jesenskem delu tekmova-
nja dosegla še boljši rezultat in si s
tem priborila vstop v družbo najboljših
slovenskih moštev. To pa bo dosegla le,
če ne bo v času odmora potonila v »po-
letno spanje«, temveč bo nadaljevala s
svojim »prebujanjem«. mk.
Mnogo smo že pisali o NK »Dravi«,
njenih tekmah v Ptuju in drugod, to-:
krat pa se eno pripombo in nekaj pri-
merov:
Brez dvoma se skoraj vsakemu ob-1
iskovalcu nogometnih tekem zdi vstop-
nina včasih nekoliko pretirano, to po-
sebno ob prijateljskih tekmah in tek-
mah med tednom. Tako se za vsako
tekmo na tukajšnjem nogometnem
igrišču plača najmanj 30 din vstopnine,
medtem ko nanese, da se včasih v enem
dnevu igra po več tekem na istem
igrišču (tekma nogometne lige, roko-
metne in še kaka druga). Ob takih pri-
ložnostih običajno pobirajo vstopnino
za vsako tekmo posebej. Znano pa je,
da znaša vstopnina na nogometni sta-
dion, recimo v Zagrebu, 25 do 30 din
(stoji.šče), za kar si je možno ogledati
običajno tekmo 1. republiške lige,
II. zvezne in I. zvezne lige. Podobno
je v Beogradu, kjer ni vstopnina nikoli
višja. Res je, da je v Ptuju tudi raz-
meroma malo obiskovalcev nogometnih
tekem. Nikakor pa jih ne bo več na ta
način, temveč šele takrat, ko jim bo
nudilo obiskovanje tekem resničen
športni užitek (kar je na takšnem igri-
šču, kot je ptujsko, prav malo mogoče).
ZAHVALA ^
Ob bridki izgubi našega sina, brata
rj>oža in očeta NOVAK IVKOTA, trg
pomočnika iz Zg. Brega pri Ptuju, s?
iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikon^
znancem in prijateljem in njegovir^^
sodelavcem, ki so ga v tako častne^i
številu spremili na poslednji poti jj,
mu poklonili cvetje in vence.
Posebno zahvalo izrekamo upravi
sindikatu Potrošniške zadruge ter go,
vernikom za poslovilne govore ob o^,
prtem grobu in  godbi SKUD-a Jožg
Lacko za odigrane žalostinke.
Hkrati se najiskreneje zahvaljuicrrio
zdravnikom, predvsem tov. dr. Radšel^
iz Maribora in dr. Kuharju iz Ptuja
za nesebično požrtvovalnost in pomoj;
v času njegove bolezni. t
V Ptuju, dne 11. VL 1951. ^
Žalujoča žena, otrok, starši, brat in
sestra.       '
Izgubljeno
Najditelja sončnih - očal z rjavii-n
okvirom, prosim, da mi jih vrne. Iva-
nuša Vinko, Ptuj, krojaška zadruga v
Miklošičevi ulici. '
VAŽNO! ^
Prosimo stranke, ki so dale v ke4
mično čiščenje ali barvanje kakšne
tekstilne predmete pred 1. IV. t. 1., da
te v najkrajšem času dvignejo, ker jim
sicer zapadejo in bodo prodani.
Mestna barvarna in kemična čistilnica
Preklicujem neresnične besede, ki sem
jih izrekla o tov. Valant iz Hajdine.
Grabner Lojzka, Ptuj, Ormoška 4.
Razveljavljam izgubljeno Vojaško knji-
žico na ime Rus Vinko, Ptuj, Ra-
beljčja vas.
Crospodinjsko pomočnico, staro nad 20
let, ki zna kuhati navadna jedila in
opravljati ostala hišna dela, iščem
Hrana in plača dobra. Naslov v upra-
vi lista.
Sobo in kuhinjo s pritiklinami na pe-
riferiji Maribora zamenjam za enako 1
v Ptuju ali periferiji Ptuja. Satler, Sed-
lašek 18, pošta Podlehnik pri Ptuju.
Kupim enodružinsko hišo v ptujskem
okraju. Prodajalec naj pošlje svoj na-
slov Roj s Francu, Osek št. 104, p.
Trojica v Slovenskih goricah.
Pozivam tatico, ki mi je 9. junija
ukradla na trgu v Ptuju torbico z de-
narjem, izkaznicami »in dokumenti, da
mi vrne vsaj dokumente. V nasprot-
nem slučaju jih preklicujem. Klun
Amalija, Vičava 2a, Ptuj. i
Preklicujem izgubljeno delavsko knji- '
žico št. 1490916 na ime Šeliga Feliks,
I.onoovtt -voA !7ila_   ----
Najemnika z 2 ali 3 delovnimi moč-
mi za obdelovanje vinograda pod ugod-
nimi pogoji sprejmem takoj. Naslov v
upravi lista.
Trda bukova drva
Lesni qdsek pri Kmetijski zadrugi
Stoperce p. Majšperk, ima na zalogi
trda bukova drva za prodajo po prostih
dnevnih cenah.
Interesenti naj se obrnejo pismeno ali
ustmeno na računovodstvo pri KZ.
Učenca sprejme takoj foto »Drava«,
Ptuj, Minoritski trg.
NATEČAJ
za sprejem učencev v Industrijsko ko-
vinarsko šolo pri Tovarni avtomobilov
v Mariboru.
Industrijska kovinarska šola pri To-
varni avtomobilov v Mariboru sprejme
v šolskran letu 1951-52 učence za sle-
deče poklice:
strojno ključavničarstvo,
orodno ključavničarstvo,
avtomehaniko,
strugarstvo,
rezkarstvo,
brusilstvo,
orodno kovaStvo,
avtokleparstvo.
Učenci imajo možnost udejstvovanja
tudi v različpih krožkih Ljudske tehni-
ke, v fizkulturi in na kultumoprosvet-
nem področju.
Sola ima internat. Stroški za vzdrže-
vanje v njem in štipendije bodo ure-
jeni po novem pravilniku.
Pogoji za sprejem učenca:
Da je državljan FLRJ; da je duševno
in telesno zdrav; da ima 3 razrede
gimnazije ali dovršeno sedomletko; da
bo v koledarskem letu 1951 dovršil
14 let in do dneva vpisa ni dosegel
17 let ter da z uspehom opravi spre-
jemni izpit iz slovenščine in računstva
z geometrijo.
Prošnjo, ki mora biti lastnoročno na-
pisana in kolkovana z 10-dinar«kim
kolkom ter opremljena z natančnim
naslovom (navedite tudi zadnjo nošto!).
pošljite ali prinesite na naslov: Unr^va
Industrijske kovinarska šole pri To-
varni avtomobilov v Mariboru.
Uprava šole bo prošnje sprejemala
do 10. julija 1951.
Prošnji priložite:
1. roistni list;
2. zadnje šolsko izoričevalo;
3. zdravniško izpričevalo:
4. no+.-r!iio o vpisu v državljansko
knjigo;
5. no+rdilo KLO o imovinskem staniu:
6. Obvezo staršev, da bo učenec no
končanem šolanju ostal nri vod-
jetju in da bodo pora\ma1i s+ro^ke
šolanja v primeru izključitve za-
radi nediscipline, samovoljne za-
pustitve šole ali neuspeha iz ma-
lomarnosti.   ^
Uprava šole bo prosile ki i^^aio
po^ojp za sprejem pravo^^n^no oh^ro^
stila, kdaj naj pridejo > —-eiprn^-^^r^u
izpitu. Uprava šole.