Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Slov. Bistrica  Že dopoldne z brisačo čez ramo – nazaj domov ...  Stran 3 Politika Ormož  Vršič prestal rešetanje svetnikov  Stran 5 Podravje Cirkualne  Potepuškim mačkam in psom bo odklenkalo  Stran 8 Ljudje in dogodki Ptuj  Mestni kino z novimi načrti in dogodki  Strani 10 in 11 Šport Nogomet  Tekma za čisto desetko in najboljši kazalnik poti Aluminija v prihodnosti  Stran 13 Ptuj, torek, 14. julija 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 55  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Magna Hoče  Stroji bodo stali do konca leta, delavci začasno v Avstrijo  Stran 2 Ptuj  Najprej neprimerne stojnice, zdaj še nefunkcionalni zabojniki  Stran 5 Aktualno Destrnik, Podravje  Občina mu plačuje zavarovanje, on potuje  Stran 3 V središču Podravje  Pije 77 odstotkov mladih, kadi petina  Strani 6 in 7 Podravje  Odkupna cena pšenice določena mimo vednosti kmetov Kartelni dogovor na kosilu v gostilni Kmetje in mlinarji se v začetku prejšnjega tedna niso uspeli dogovoriti o letošnjih odkupnih cenah pšenice, saj sta obe stra- ni ostali vsaka na svojem bregu. Pogajanja naj bi se sicer nadaljevala, a se niso, zato so kmetje prepričani, da so bili znova izigrani. Več na strani 3. V središču Podravje  V Kidričevem lani za en oddelek manj rojenih otrok  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  14. julija 20202 Aktualno Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Če bi bile razmere na trgu običaj- ne, bi se v hoški Magni te dni vese- lili prve obletnice poslovanja. A je vse drugače, kot so načrtovali: vra- ta tovarne so zaprta, proizvodnja zaustavljena, delavci so bili najprej na čakanju na delo, z julijem so jim ponudili možnost začasne zaposli- tve v Gradcu. 30 sodelavcev ostaja v Hočah, 170 bi jih lahko prezapos- lili čez mejo. Nekateri so ponudbo sprejeli, z drugimi se vodstvo pod- jetja še dogovarja. Tiste delavce, ki dela v Avstriji ne bi sprejeli, čaka odpoved pogodbe o zaposlitvi za- radi poslovnih razlogov. »Tovarna v Hočah bo do konca leta zaprta. Gre za posledico dra- stičnega upada naročil proizvo- dnje. Nedavno smo za sodelavce iz hoškega obrata v Avstriji organi- zirali tako imenovani zaposlitveni dan. Predstavili smo jim delovna mesta in pogoje, ki jim jih v graški tovarni lahko ponudimo. Pokazali smo jim, kje, kako in kaj lahko de- lajo, če bodo delo sprejeli,« so po- jasnili v Magni in poudarili, da jim je temeljnega pomena ohraniti hoški kolektiv. »Želimo, da bi čim več de- lavcev ostalo pri nas, da se ekipa ne razide. Preden smo v Hočah za- poslovali, so se sodelavci predhod- no po nekaj mesecev izobraževali v Gradcu. Delo obvladajo in lahko jutri, če bi prišla naročila, skupaj z njimi v tovarni ponovno zaženemo proizvodnjo. Res upamo in si za to tudi prizadevamo, da bi ekipa os- tala neokrnjena. Kolektiv v Hočah je ob zagonu dejavnosti opravil izjemno delo, še posebej smo za- dovoljni s kakovostjo dela in do- slednim doseganjem zastavljenih rokov.« Načrtov o širitvi dejavnosti niso opustili Kljub trenutno zaostreni situaciji v avtomobilski panogi Magna na- črtov o širitvi dejavnosti v Hočah ni opustila. Vodstvo družbe zago- tavlja, da bodo izpolnili zaveze do države, ki jim je za dobrih 145 mili- jonov evrov vredno investicijo na- menila 18,6 milijona evrov fi nančne spodbude. V zameno za to mora Magna do novembra 2022 zapo- sliti okoli 400, v desetih letih pa tisoč ljudi. O dogajanju v svetovni avtomobilski industriji, predvsem v luči pandemije, pa tudi o stanju in nadaljevanju Magninih investicij v Hočah so se prvi mož Magne Eu- rope Gunther Apfalter, predsednik uprave Magne Steyr Frank Klein in direktor slovenskega dela avto- mobilskega giganta David Adam ta teden pogovarjali s predsednikom vlade Janezom Janšo in gospo- darskim ministrom Zdravkom Poči- valškom. »Magna ostaja zavezana svojim poslovnim in investicijskim načrtom v Sloveniji. Zdaj smo v postopku pridobivanja ustreznih dovoljenj za gradnjo druge faze to- varne,« je za STA povedal direktor Adam. Po neuradnih informacijah Arso trenutno obravnava vsebino vloge za okoljevarstveno soglasje in pripravlja prva stališča do načr- tovanega projekta. Podravje  Aktualno o poslovanju hoške Magne Stroji bodo stali do konca leta, delavci začasno v Avstrijo Avtomobilska industrija je ena od panog, ki je že v lanskem letu stopala po tankem ledu. Letošnja pande- mija koronavirusa je celotno panogo pahnila še v globlje brezno. Situacijo krepko občutijo tudi v Magnini lakirnici v Hočah, kjer proizvodnja stoji že štiri mesece. Tako bo ostalo vsaj do konca letošnjega leta, so povedali v podjetju. Foto: M24 30 od 200 Magninih sodelavcev ostaja na delu v Hočah, ostalim je vodstvo družbe ponudilo začasno zaposlitev v Gradcu. Za delavce so organizirali ogled avstrijske proizvodnje, kjer so jim s prve roke predstavili njihova nova potencialna delovna mesta. Podatki z omenjene aplikacije namreč ne zajemajo t. i. vikend turistov, ki prihajajo iz BiH na hrva- ško obalo samo za en dan. Čeprav v BiH in Srbiji število oku- ženih z novim koronavirusom hitro narašča in tam dnevno beležijo po več kot 300 novih okužb, Hrvaška delu njunih državljanov tako še naprej dovoljuje nemoten prihod, to pa utemeljuje »z bitko na čim boljšo turistično sezono. Hrvaška se je sicer v petek odlo- čila poostriti nadzor na meji s Srbi- jo in BiH. Potniki, ki želijo vstopiti iz tretjih držav, morajo po novem v obvezno samoizolacijo, če niso med izjemami. Med slednjimi pa so vsi državljani EU ne glede na prebivališče kot tudi člani njihovih družin ter državljani tretjih držav, ki imajo dolgoletno prebivališče ali pravico bivanja na podlagi vizu- mov. Med izjemami so tudi Hrvati, ki živijo v BiH in imajo tudi hrvaško državljanstvo. Tako lahko državljani Srbije in BiH, če imajo obenem tudi drža- vljanstvo katere od držav članic EU, še naprej brez omejitev priha- jajo in dopustujejo na Hrvaškem. Na Hrvaškem medtem beležijo rekordno število novih okužb s koronavirusom - po podatkih, ob- javljenih v soboto, so jih v 24 urah pred tem potrdili kar 140, dan prej jih je bilo 116 - in napovedujejo za- ostritev ukrepov za zajezitev viru- sa. Več hrvaških epidemiologov, med drugim Branko Kolarić, meni, da bo verjetno število na novo okuženih še naraščalo in bi lahko doseglo tudi na 200 dnevno. Kola- rić meni, da je začela vlada strožje zajezitvene ukrepe sprejemati dva ali tri tedne prepozno. Trenutno je sicer na Hrvaškem po uradnih podatkih okoli pol mili- jona tujih gostov. Na prvem mestu po številu so Nemci, nato Avstrij- ci, Slovencev na tretjem mestu je 92.000, sledijo jim Čehi, Madžari in Slovaki. Letošnje število nemških turi- stov na Hrvaškem je zaenkrat na približno 90 odstotkih lanskega. Hrvaški mediji medtem že opo- zarjajo, da zaradi hitrega širjenja okužb na Hrvaškem nemški mediji z Bildom na čelu že več dni vodijo kampanjo proti počitnikovanju na Hrvaškem. Madžarski premier Vik- tor Orban pa je Madžare pozval, naj ne dopustujejo na Jadranu, am- pak raje na Blatnem jezeru. Hrvaška, Slovenija  Hrvaška meja ni povsem zaprta za prihode iz Srbije in BiH Na hrvaški obali te dni pol milijona turistov Hrvaška ni povsem zaprla svojih meja za državljane Bosne in Hercegovine in Srbije; po podatkih Hrvaške turistične skupnosti je v državi trenutno 5000 turistov iz Srbije in 11.000 iz BiH. To so le tisti, ki so se prijavili preko aplikacije evisitors, v resnici jih je še več. Foto: Profimedia/M24 Slovenija  Kako (ne)varno je lahko kopanje Zastrupitev v bazenu Kopališča vseh vrst so priljubljen način zabave in spro- stitve, v poletnih dneh pa tudi ohladitve, in po podatkih fi nančne uprave je bilo največ turističnih bonov v prvih dneh njihove veljavnosti unovčenih prav na Obali in v termah. Slednje so dandanes seveda nekaj povsem druge- ga in drugačnega od nekdanjih toplic, a ne gre pozabiti, da sproščujoče namakanje v bazenih z za zdravje sicer blagodejno termalno vodo skriva tudi nekaj nevarnosti. Najpogostejše okužbe v kopališčih so okužbe prebavil, ki imajo za posledico splošno slabost, bruhanje in drisko. Po nekaterih ocenah se po kopanju v sladkih vodah (tudi termalnih) akutna driska pojavi pri 3–8 odstotkih ljudi. Eden od krivcev je bakterija E. Coli (ki je navadno posledica vnosa fekalij) ali proti kloru odporni paraziti, kakršen je npr. cryptosporidium, ki povzroča drisko, v klorirani vodi pa preživi tudi do deset dni in je po nekaterih ocenah povezan z več kot 50 % izbruhov okužb v bazenih in vodnih parkih. V bazenu lahko staknete tudi okužbe dihal, s simptomi, ki so zelo podobni tistim pri gripi, in okužbe kože. V bazene s toplo vodo in atrakcijami, pri katerih se tvori aerosol (na primer whirlpooli), lahko zaide tudi bakterija legionela, ki se najbolje počuti prav v takšnem okolju, povzroča pa tako imenovano legionarsko bolezen. Kriva je kombinacija klora in nečistoče kopalcev Upravljavci bazenov za njihovo dezinfekcijo večinoma poskrbijo s klorom oziroma klorovimi preparati. Saj poznate tisti njegov značilni vonj, kajne, ki je malce neprijeten, vendar pa nam hkrati vzbuja občutek, da smo v bazenu varni pred tistimi malimi hudobnimi stvori, ki bi lahko ogrozili naše zdravje. Tudi pred koronavirusom, denimo. Kar drži, mikroorganizmi stika s klorom večinoma ne preživijo, za človeka pa v majhnih in nadzorovanih količinah sam po sebi načeloma ni nevaren. Zaplete pa se zaradi reakcije prostega klora v Foto: M24 10. julija bi zaznamovali prvo obletnico Magnino lakirnico v Hočah so po nekaj zapletih s pridobitvijo pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja slovesno odprli 10. julija 2019, poskusna proizvodnja je sicer tekla že od lanskega marca. Lakirali so karoserije, namenjene avtomobilu znamke Jaguar. stiku z delci umazanije oz. z dušikom v njih, ki jih v bazen prinesejo kopalci – znoj, slina, delci kože, prhljaj, urin, ličila, kreme, fekalni delci …, ali stika z drugimi snovmi, kot so, npr., čistila na osnovi amonijaka in podobno. Ob tem se namreč sproščajo trihalometani (THM) oz. kloramin ali kombinirani klor, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje, saj gre za zelo strupene izdelke, ki lahko dolgoročno vplivajo celo na celični DNK. Vonj po kloru je slab znak Najočitnejši dokaz, da je bazenska voda preobremenjena s THM, sta močan vonj po kloru in motna voda. Močnejši ko je vonj bazenske vode, bolj nezdrava je. Posledice visokih koncentracij THM so lahko zelo neprijetne: razdražena koža, pekoče oči, boleče grlo, močan kašelj, slabost, omotica, bruhanje, driska ... Pogosto je potrebna zdravniška pomoč, zlasti kadar pride do hujših težav z dihanjem, zato morajo biti na onesnaženost vode s THM še posebej pozorni astmatiki, pa tudi drugi kronični bolniki, nosečnice in seveda otroci. Delci THM se iz telesa izločijo šele po 24 urah ali celo več, kažejo raziskave, največ pa jih pride v naše telo skozi kožo (60 %), 30 % jih vdihnemo, 10 % pa zaužijemo. Najvišje koncentracije THM so zaradi njihove hlapnosti tik nad vodno gladino bazena, saj so težji od zraka, zato je nujno potrebno dobro prezračevanje bazenskega kompleksa. Torej – če je bazen napolnjen s higiensko ustrezno vodo, če ima upravljavec kompleksa dobro urejeno pripravo vode ter skrbi za njeno dezinfekcijo in pravilno kroženje, če skrbi za redno in dosledno higiensko vzdrževanje površin in naprav ob bazenu (v Sloveniji za vse to po podatkih NIJZ menda kar zgledno skrbijo), če se kopalci pred vstopom v bazen zares stuširajo in bazen ni prenatrpan, potem ni razloga, da ne bi v bazenih in vseh atrakcijah ob njem sproščeno uživali. Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  14. julija 2020 3Aktualno Da se jim s plačilom za pšenico letos ne piše dobro, so pridelovalci zaslutili že z izračunom stroškov pridelave, ki ga vsako leto pripra- vijo na Kmetijskem inštitutu Slove- nije in ki služi kot osnova za dolo- čanje odkupne cene. Tega so s 148 evri označili za sramotno nizkega, saj je bil strošek pridelave že pred desetimi leti ocenjen na 181 evrov. Zaradi suše bo letošnji pridelek že tako za približno 30 odstotkov manjši od lanskega, pa tudi pšeni- ce v najvišjem, tako imenovanem premijskem kakovostnem razre- du,praktično ne bo. V zakulisju že vse jasno Nižje odkupne cene pšenice ter manjši in slabši pridelek so kombi- nacija, po kateri bodo kmetje tež- ko pokrili stroške, kaj šele da bi s pšenico kaj zaslužili. Zato vztrajajo, da odkupne cene ostanejo na ravni lanskih, ko so za tono pšenice do- bili od 140 evrov za krmno do 185 evrov za najboljšo pšenico. »Uradno še nič ni znano, med pridelovalci in predelovalci ni bil sklenjen noben dogovor, nihče nas o ničemer ni obvestil, bojim pa se, da je v zakulisju že vse jasno,« pra- vi Franc Küčan, prekmurski kmet in predsednik komisije za odkup in prodajo žit, ki jo sestavljajo člani kmetijsko-gozdarske zbornice, za- družne zveze in sindikata kmetov. »Komunikacijo med nami je prev- zela gospodarska zbornica, ven- dar, kot že rečeno, na sestanku v Murski Soboti nismo ničesar rešili; še več, v bistvu se s kmeti ni hotel nihče niti pogovarjati, saj si za nas niso vzeli niti pol ure časa.« Previdnost ni odveč Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je po kratkem sestanku pred tednom dni v imenu kupcev pojasnila, da je nova koronaviru- sna bolezen spremenila položaj na trgu tudi pri surovinah, zato so »podjetja v skrbi za trg in kupce kupila dovolj surovin za krizni čas, bolj polni silosi kot običajno pa tudi vplivajo na začetek odkupovanja«. Dodala je, da Slovenija po njenem mnenju pridela le toliko pšenice, kot je lahko mlini ob strpnem po- govoru odkupijo. »Lani je bilo to okoli 50.000 ton, kar je sprejemlji- va količina, ki jo lahko mlini pora- bijo, želijo pa odkupiti vso pšenico na trgu. Vendar se moramo pri tem zavedati, da prihaja v Sloveni- jo pšenica z vseh strani, predvsem iz sosednjih držav, konkurenca pa je izredno močna. Kar tako ni mo- goče določiti visoke cene pšenici. Glede na razmere mislim, da je še prezgodaj, informacije tudi kažejo, da okoliške države nastavljajo nižje cene, zato ni odveč previdnost,« je še povedala. Blef in norčevanje Küčan je povedano ocenil kot navaden blef in vnovično izigrava- nje kmetov. »Potem ko niso imeli časa, da bi prisluhnili našim argu- mentom, se je elita GZS udobno namestila za mizo v gostilni Marič v Sebeborcih in se ob dolgem ko- silu očitno vse dogovorila. Prav žal mi je, da se nisem zapeljal tja in jih fotografi ral, kajti le dve uri po tem kosilu sta Mlin Korošec iz Zabov- cev in Panvita iz Rakičana začela odkupovati pšenico po za približno 10 evrov nižji ceni od lanske, prid- ružili so se jim še Špilarjev mlin iz Grahovega ter Mlinarstvo in oljar- na Premoša iz Turnišč. Tudi Karel Pojbič, direktor soboškega Mlino- peka, na primer, se je razburjal in preklinjal, kako da stvari niso fer, ko smo še sedeli skupaj, potem pa tekel na to skrivno kosilo. Pogoji odkupa pšenice se med omenjeni- mi morda sicer za malenkost raz- likujejo, da niso povsem identični in ni do neba očitno, da je šlo za kartelno dogovarjanje. Pogajanja z nami so bila ena sama farsa, do- besedno norčevanje in zavajanje, saj so nas znova pustili na cedilu. Najbrž bo zdaj vsak mlinar zase ob- javljal odkupne cene, nadaljnji do- govori s kmeti pa po vsej verjetno- sti odpadejo. Ne nazadnje je zdaj že tudi precej pozno za pogajanja, saj kombajni pšenico intenzivno žanjejo; če bi bilo vreme lepše, bi bila polovica že požeta, saj letos z žetvijo zamujamo.« Podravje  Odkupna cena pšenice očitno določena mimo vednosti kmetov Kartelni dogovor v gostilni Marič Kmetje in mlinarji se v začetku prejšnjega tedna niso uspeli dogovoriti o letošnjih odkupnih cenah pšeni- ce, saj sta obe strani ostali vsaka na svojem bregu. Pogajanja naj bi se sicer nadaljevala, a se niso, zato so kmetje prepričani, da so bili znova izigrani. Destrnik  O plačevanju zdravstvenega zavarovanja Občina mu plačuje, on potuje Na seji sveta lokalnih skupnosti CSD Spodnje Podravje, ki se je je udeležil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, so govorili o izkorišča- nju plačevanja osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Občine so namreč dolžne prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje poravnati brezposelnim osebam, ki jim je Center za socialno delo (CSD) izdal odločbo o upravičenosti do takega zavarovanja. »To samo po sebi seveda ni sporno,« pravi Franc Pukšič, destrniški župan in predsednik sveta, ki je kolegijski posvetovalni organ CSD Sp. Podravje, sestavljajo pa ga predstavniki lokalnih skupnosti z območja delovanja centra. »Težava pa nastaja, ker je vse več takih, ki to pomoč izkoriščajo, čeprav jim po pravici ne bi smela pripadati. V preteklosti so se vloge za plačevanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja sprejemale na občinah, zdaj se na CSD, ti pa o svojih odločitvah občine samo seznanijo. Centri nimajo tako natančnega pregleda nad dejanskim stanjem na terenu, kot ga imajo občine.« Na Destrniku, navaja Pukšič, kjer trenutno zdravstvene prispevke plačujejo 70 občanom, je takrat prispele vloge pregledala komisija, ki so jo sestavljali predstavniki vseh tamkajšnjih vasi; ti so seveda poznali vse vaščane in je veliko težje prihajalo do zlorab, saj je bilo ljudi sram, da bi lagali sosedom. Vloge naj spet sprejemajo občine »Danes se o tem odloča v neki pisarni, zato je stvar bolj v zraku in je posledično tudi več lumparij. Absurdno je, da ni tako rekoč nobenega odziva, ko iščemo snažilke ali delavce za režijski obrat, po drugi strani pa plačujemo brezposelnim. Ni prav malo takih, ki jim občina zaradi tega, ker naj bi ostali brez zaposlitve, plačuje zdravstveno zavarovanje, v resnici pa delajo na črno. Še več, imamo primer gospoda, ki je že od lani na občinskem proračunu, na družbenih omrežjih pa reklamira turistično agencijo, katere vodnik je, ter veselo objavlja fotografi je s potovanj, počitnic in izletov.« Da bi se izognili takim in podobnim primerom, ki jih je, kot ugotavljajo člani sveta, vse več, so od ministra Cigler Kralja zahtevali, da se sprejemanje tovrstnih vlog s centrov za socialno delo vrne na občine. Foto: Črtomir Goznik Franc Pukšič: »Ni prav malo takih, ki jim občina zaradi tega, ker naj bi ostali brez zaposlitve, plačuje zdravstveno zavarovanje, v resnici pa delajo na črno.« Foto: Črtomir Goznik Kot kaže, so se mlinarji kartelno, povsem mimo kmetov dogovorili za letoš- nje nižje odkupne cene pšenice. »Letos je zanimanje resnično iz- jemno,« je dejal direktor zavoda za šport Marjan Štimec. Tega ne gre pripisati le visokim temperaturam, temveč tudi odločitvi svetnikov, da je letos kopanje za občane brez- plačno. Bazen sicer sprejme 300 kopalcev, a zaradi protikoronskih ukrepov jih je lahko naenkrat v ba- zenskem kompleksu le 100. »Zgodi se, da je že ob 11. uri, ko odpremo bazen, ta številka izpol- njena, kar pomeni, da ostali čakajo v vrsti pred bazenom, da se kdo odpravi domov.« Sicer pa je zaradi varnosti ko- palcev začel bazen obratovati po novem urniku, ki predvideva trikra- tno razkuževanje bazenskega kompleksa. »To pomeni, da kopali- šče izpraznimo, nato pa razkužimo sanitarije in ležalnike, torej celotno kopališče. Koliko bo znesel ta do- datni strošek, še ne vemo,« je de- jal direktor in dodal, da o dodatni omejitvi kopalcev za zdaj v zavodu še ne razmišljajo in da je ta odloči- tev kot tudi odločitev o zaprtju ba- zena v domeni občine. Župan Ivan Žagar je zagotovil, da število okužb redno spremljajo (v sedmih dneh so jih zabeležili 10) in da se štab civilne zaščite sestaja vsak dan. »Drži, da v Slovenski Bi- strici opažamo povečanje okužb, vendar jih lahko, po naših neura- dnih informacijah, velik del pripiše- mo dogodkom v Mariboru.« Sicer pa župan občanom odsvetuje upo- rabo otroških igral ter jih poziva k upoštevanju higienskih priporočil in predvsem k samoodgovornosti, dom za upokojence pa je že pred dnevi zaradi varnosti ponovno zaprl svoja vrata. Kot omenjeno, letos vodne osvežitve željne kopalce vabi pre- novljen bazen. Od starega kopali- šča ni ostalo nič, v celoti je bila za- menjana školjka bazena in nameš- čena najnovejša bazenska tehnika. Naložba je vredna okoli 655.000 evrov, okoli 60.000 evrov je pri- spevala Fundacija za šport, ostali denar je zagotovila Občina Sloven- ska Bistrica v svojem proračunu. Slovenska Bistrica  Obnovljeno mestno kopališče na tnalu omejitev Že dopoldne z brisačo čez ramo – nazaj domov ... Prenovljeni mestni bazen v Slovenski Bistrici v teh vročih poletnih dneh kopalcem nudi osvežitev, a povzroča tudi nejevoljo pri kopanja željnih občanih. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 je število kopalcev omejeno na 100, kar pomeni, da se morajo številni z brisačami v rokah vrniti domov. Foto: MV Pogajanja preklicana Dogovarjanja med proizvajalci in predelovalci za uskladitev odkupne cene pšenice niso več smiselna, saj jo mlinarji že odkupujejo, in to po 10 do 12 evrov nižji ceni od lanske. To so v petek popoldan komisiji za odkup in prodajo žit sporočili z zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri GZS, zato so nadaljnja pogajanja preklicana. Po besedah predsednika komisije Franca Küčana ga takšna odločitev žalosti, je pa bila pričakovana. Kmetje bodo o tem, kako so jih »naplahtali« kupci letošnje pšenice, v kratkem spregovorili na tiskovni konferenci. V Sloveniji sicer letno porabimo okoli 150.000 ton pšenice. Po podatkih agencije za kmetijske trge je sicer pridelamo okoli 80.000 ton, od tega 50.000 ton krušne. Ob dobrih letinah je kmetje pridelajo okoli 110.000 ton. Foto: SD Franc Küčan, predsednik komisije za odkup in prodajo žit Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 4 bo s pitno vodo so v KP Ormož dolžni skrbeti za njeno kvaliteto. „Nadzor nad neoporečnostjo vode poteka na dveh nivojih. V sklopu notranjega nadzora je bilo odvzetih 156 vzorcev in le eden je bil neskladen. Do tega primera je prišlo zaradi hišnega omrežja, za katerega pa mora uporabnik poskrbeti sam. Ni pa šlo za neskla- dnost, ki bi lahko pomenilo tvega- nje za zdravje. Na drugem nivoju pa se izvaja državni monitoring. V tem sklopu je bilo odvzetih 24 vzorcev in vsi so bili ustrezni. Vzor- ci za izvajanje državnega monito- ringa so bili odvzeti v šolah Sveti Tomaž in Miklavž pri Ormožu ter v vrtcu Središče ob Dravi,“ je raz- ložila Bogdana Kolbl iz KP Ormož in predstavila oceno: „Glede na rezultate notranjega nadzora in državnega monitoringa lahko zak- ljučimo, da je voda zdravstveno ustrezna, primerna za pitje, pri- pravo živil in podobno.“ Izgubilo se je skoraj 270.000 m3 vode Medtem ko so na eni strani raziskave prinesle razveseljujo- če rezultate, pa je na drugi strani podatek o izgubah pitne vod skrb vzbujajoč. V letu 2019 so v KP Or- mož načrpali 1.046.269 m³ vode, a se je več kot četrtina izgubila. Pomemben vzrok za vodne iz- gube so okvare na vodovodnem omrežju. Kolblova je pojasnila: „Kar se tiče vodnih izgub, smo na nivoju leta 2018. V letu 2019 smo na javnem vodovodnem omrežju zabeležili 223 okvar.“ Prav to dej- stvo je Cvetka spodbudilo, da je na seji občinskega sveta dejal: „Glede izgub smo tam, kot smo bili leto poprej. Žal še vedno nimamo pro- jekta, da bi izgube bistveno zmanj- šali, saj ni sredstev, s katerimi bi gradili novo vodovodno omrežje.“ Kot kaže, pa bo prihodnje leto pri- neslo nekaj novosti. „Kar se tiče odseka Vičanci–Kostanj, upamo, da se bo v prihodnjem letu tam glede vodovoda premaknilo na boljše,“ je omenil Cvetko. Približno polovica prebivalcev iz naselij Vitomarci, Gibina, Rjavci in Hvaletinci se oskrbuje v lekarni v Juršincih, za kar je andraški občin- ski svet občini Juršinci že leta 2006 izdal soglasje. Še zmeraj pa druga polovica občanov, gre za 617 prebi- valcev naselij Drbetinci, Novinci in Slavšina, nima zagotovljene oskr- be z lekarniškimi storitvami. Zato pozdravljajo odločitev sosednje občine Cerkvenjak, da odpre lekarno, saj bi s tem v Drbe- tincih, Novincih in Slavšini slednjič imeli lekarno v bližini. »V Cerkve- njaku izpolnjujemo pogoje za pri- dobitev lekarniške dejavnosti, in sicer v obliki podružnične lekarne. Za koncesionarja smo izbrali Le- karne Špringer, ki že imajo poslo- valnice v Gornji Radgoni, Apačah, Razkrižju, in Rogašovcih. V okviru postopka ustanovitve podružnice nas je zdravniška zbornica pozva- la, da si v občinah, ki obsegajo naše gravitacijsko območje, gre za del občin Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici in Sveti Andraž v Slo- venskih goricah, pridobimo soglas- je oziroma sklep občinskih svetov, da bomo v Cerkvenjaku tudi zanje zagotavljali lekarniško dejavnost oziroma lekarniške storitve,« je pojasnil cerkvenjaški župan Marjan Žmavc. Andraški svetniki so sklep o iz- vajanju lekarniške dejavnosti na območju občine, ki za tri naselja pomeni uporabo cerkvenjaške po- družnice, sprejeli na zadnji dopisni seji. torek  14. julija 20204 Podravje Območje občine Sveti Tomaž tako kot Ormož, Središče ob Dra- vi in del območja občine Ljutomer s pitno vodo oskrbuje Komunalno podjetje Ormož (KP Ormož). Kot izvajalec javne službe za oskr- Sveti Tomaž  Več kot četrtina načrpane pitne vode se izgubi Dotrajano vodovodno omrežje terja davek V Sloveniji najdemo veliko območij, kjer se ubadajo z dotrajano infrastrukturo vodovodnega omrežja. Na območju Spodnjega Podravja je ta težave postala stalnica. Vedno pogostejša so mnenja, da z obnovo več ne gre odlašati; tokrat se je oglasil tudi župan Mirko Cvetko. Foto: KG „Obnova vodovodnega omrežja je velika stvar in bo izgube bistveno zmanj- šala,“ je prepričan župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko. Foto: SD Del prebivalcev občine Sveti An- draž se bo po zdravila vozil v novo cerkvenjaško podružnico. Slov. Bistrica  Vrtovec napovedal začetek gradnje Na Bistriškem dve veliki gradbišči V jeseni naj bi se po napovedih infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca zaslišal težko pričakovani zvok delovnih strojev na gradbišču zahodne obvoznice v Slovenski Bistrici, za katero pravnomočno gradbeno dovoljenje pričakujejo v kratkem. Obeta pa se tudi začetek gradnje enega pomemb- nejših infrastrukturnih projektov za regijo – modernizacija železniškega vozlišča Pragersko. Na Pragerskem gre za več kot 80 milijonov evrov vredno investicijo, za katero si država skoraj polovico denarja obeta iz evropskih skladov. Izvajalec je že izbran, direkcija za infrastrukturo čaka le še (že tri leta!) na okoljevarstveno soglasje Agencije RS za okolje. Ta investicija bi se morala že začeti, je ob obisku ene največjih podravskih občin poudaril Vrtovec, ob tem pa ostro nadaljeval: »Vendar se zaradi neravnovesja med javnim interesom in interesom okoljevarstvenih organizacij že predolgo vleče. To je neodgovorno do gospodarstva.« Zato je v Slo- venski Bistrici ponovno pozval Arso, da čim prej oziroma do jeseni izda okoljevarstveno soglasje, »da končno rešimo to železniško zaga- to oziroma ozko grlo. Gre za pomemben odsek za celotno regijo in Slovenijo, še posebej če želimo govoriti o zalednih logističnih centrih v okolici Maribora.« Vrtovec se namreč boji, da lahkov nasprotnem pri- meru pride tudi do plačevanja morebitnih zamudnih kazni, saj je med drugim gradbeni izvajalec izbran že nekaj časa. Še posebej pa si ne predstavlja, da bi se vse skupaj vleklo tako dolgo, da bi lahko izgubili že zagotovljena evropska sredstva. »Ne želim, da bi bil prihodnje leto ponovno v Slovenski Bistrici in da stroji še ne bi brneli.« Foto: Mojca Vtič Minister Jernej Vrtovec z ekipo je obiskal Slovensko Bistrico. Da sta direkcija za infrastrukturo in Arso vendarle že korak bližje, pa je povedala poslanka Karmen Furman. Okoljevarstveno soglasje za ureditev železniškega vozlišča je namreč že v fazi zbiranja mnenj in pripomb v okviru javne razgrnitve, dokumentacija je na vpogled do 27. julija. »Čez tri tedne pričakujemo odločbo o izdaji okoljevarstvenega soglasja,« je dejala Furmanova. Na občini bodo zastavljene roke budno spremljali, saj si želijo, da se stroji vendarle pojavijo na gradbiščih obvoznice, ki bo pomembno izboljšala kakovost življenja v mestu, in na Pragerskem. Govorili pa so na srečanju župana Ivana Žagarja in ministra Vrtovca ter njegove ekipe tudi o drugih infrastrukturnih projektih, saj skozi to občino pelje kar nekaj regionalnih cestnih povezav, ki jih bo v prihod- nje prav tako treba obnoviti. Ob tem je župan izpostavil, da je treba poskrbeti tudi za tretjo fazo obvoznice, ki bo promet speljala na avto- cesto. Sveti Andraž, Cerkvenjak  Izvajanje lekarniške dejavnosti v občini Po zdravila v Juršince ali Cerkvenjak Ker v občini Sveti Andraž nimajo svoje lekarne, občani večinoma uporabljajo tisto v Juršincih, po no- vem pa tudi v Cerkvenjaku. Foto: Črtomir Goznik Arso je konec junija objavil javno naznanilo v postopku izdaje okolje- varstvenega soglasja za ureditev vozlišča na Pragerskem, rok za pri- pombe se izteče 22. julija. Direkcija za infrastrukturo je med desetimi oddanimi vloga na javnem razpisu za gradnjo zahodne bistriške obvoznice izbrala podjetje GMW iz Turjancev, ki je oddalo najnižjo ponudbo. Izbrano podjetje bo obvoznico zgradilo za 4,47 milijona evrov. Gradnjo naj bi po pogodbi končali v 480 dneh. V sklopu projekta bodo med drugim gradili dobrega 1,3 kilometra dolgo dvopasovno cesto s kolesarsko stezo in stezo za pešce na obeh straneh, priključne ceste, križišča ter uredili odtekanje padavinskih in odpadnih voda. Hkrati bodo poskrbeli za vodovodno, plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko omrežje ter elektroenergetsko infrastrukturo. Število uporabnikov pitne vode v letu 2019 Občina Število uporabnikov Ormož 4880 Sveti Tomaž 769 Središče ob Dravi 689 Skupaj 6338 Vir: Komunalno podjetje Ormož Dotrajane cevi prinašajo neugodne posledice vsaj na dveh področjih. Cevi iz azbesta predstavljajo dolgo- ročno tveganje za zdravje, druga posledica pa so izgube pitne vode. Napovedovati, da nam bo lepega dne pitne vode zmanjkalo, se še vedno zdi preveč apokaliptično. Kot družba smo si tako imenova- ni „davek“ za izgube za- enkrat še vedno pripravljeni privoščiti. Po čisto preprosti ekonomski logiki bomo v zvezi z izgubami vode postali previdnejši takrat, ko bo vode manj, njena vrednost pa bo narasla. Pravzaprav bo njena vrednost poskočila hipoma, ko voda iz pipe več ne bo primerna za uživanje. Upajmo, da se nam kaj ta- kega ne pripeti, saj se nam bo v nasprotnem primeru pošteno kolcalo po teh iz- gubljenih 270.000 m³ vode, pomagali pa si bomo lahko le s tisto iz plastenke.K o m e n ti ra m o Žarni zid bo na betonskem teme- lju, na njem bosta dve vrsti žarnih niš, spredaj pa bo kamnita polica za sveče in vaze. V žarnem zidu bo 30 žarnih niš, v vsaki pa bo prostor za štiri žare. Prostor za raztros pepe- la bodo uredili na zelenici, dodali bodo še spomenik z 72 spominski- mi ploščami. Preurejeni prostor bodo primerno ozelenili, namestili bodo klopi in drugo urbano opre- mo. Pokopališče bodo kar precej pre- uredili, saj bodo na novo tlakovali nekaj poti, zasadili ciprese in zame- njali ograjo. Po novem bo ograja okrog pokopališča panelna. Dela bodo izvajali v več fazah, so pojas- nili v vodstvu občine Kidričevo. Foto: MZ Pokopališče v Kidričevem bo dobilo novo podobo. Kidričevo  Urejanje pokopališča Gradili bodo žarni zid V Kidričevem nameravajo jeseni na pokopališču pričeti urejati žarni zid in prostor za raztros pepe- la. Naložba bo veljala okoli 70.000 evrov. Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  14. julija 2020 5Politika Kot smo že poročali, so branjev- ke na novi tržnici najprej dobile povsem neprimeren prostor, nato pa so jim ponudli še prav tako - za prodajo - neprimerne oz. nefunkci- onalne stojnice brez predalčnikov za shranjevanje blaga. Tako so uspeli odgovorni ustvariti še eno težavo več – treba je bilo namreč poskrbeti še za ustrezen zabojnik, v katerem lahko branjevke shra- njujejo svoje prodajsno blago. In kot je na ptujskem v navadi, je zdaj nastala težava še iz tega ... Že na junijski seji je vidno raz- burjena županja MO Ptuj Nuška Gajšek dejala, da je to nespreje- mljivo. Podjetju Javne službe Ptuj naj bi nabavo zabojnikov, ki bi jih zmontirali pod prodajne stojnice, naročila že zdavnaj. „Telefoniram že dva meseca, pa očitno neu- spešno,“ je zatrjevala. Stanje si je ogledala tudi na terenu in branjev- kam obljubila zabojnike, ki bodo služili za deponiranje blaga. Zabojniki premajhni za branjevke V podjetju Javne službe Ptuj so potrdili, da so po naročilu MO Ptuj dejansko naročili en zabojnik kot vzorčni. Prejeli so ga v začet- ku junija, a branjevke z njim naj ne bi bile zadovoljne. »Naročeno je bilo, da zberemo naročila, kdo vse ga želi. Vodja tržnice je zbiral naročila, vendar ni bilo interesa. V primeru naročil bi seveda te za- boje prebarvali. Vrednost enega zabojnika je 65 evrov (brez dav- ka),« trdijo v podjetju, ki upravlja ptujsko tržnico. To bi krilo strošek nabave, raz- log, da ga prodajalci na tržnici niso želeli, pa očitno ni v denarju, pač pa v neprimernih zabojnikih. „Premajhni so se jim zdeli in jih branjevke ne želijo. Zdaj se uskla- jujemo, ker jih je težko zadovolji- ti,“ so razlog pojasnili v podjetju Javne službe Ptuj. V teh vročih dneh so sicer bra- njevke v prostoru, ki je bil prvotno planiran za prodajo, saj je nemo- goče stati na vročem soncu cel dan. Ko se bodo vrnile na ploščad in za lesene stojnice, pa upajo, da jih ne bodo še vedno čakali stari, še nerešeni problemi. Ptuj  Reševanje še ene neumnosti iz »projekta« tržnice Najprej neprimerne stojnice, zdaj še nefunkcionalni zabojniki Pri dragi, 6,2-milijonski investiciji prenove tržnice, se je na nekatere zelo pomembne reči pozabilo. Več kot očitno je, da se funkcionalnosti tržnega prostora ni dajalo zadostne- ga poudarka. Posledica tega je reševanje problemov, ki sploh ne bi smeli obstajati. Med drugimi v te težave spadajo tudi popolnoma neprimerni zabojniki, ki so jih po številnih peripetijah s postavitvami stojnic zdaj ponudili branjevkam. Foto: podjetje Swed mach Takšen zabojnik so naročili kot vzorčni primer, a v podjetju Javne službe Ptuj zatrjujejo, da med branjevkami ni bilo interesa zanj, saj da je premajhen. Kandidat za direktorja An- drej Vršič je svoje načrte in vizijo predstavil v dobre pol ure. Čeprav je bilo videti, da je zbrane s svojim nastopom prepričal, pa je bilo zlas- ti o postopku njegovega imenova- nja slišati kopico pomislekov. »S kakovostjo predstavitve in strokovnostjo kandidata nimam prav nobene težave. Imam pa težave s postopkom izbire in raz- pisom,« se je oglasil svetnik Ferdi- nand Šulek. Župan Danijel Vrbnjak je sicer poskušal ustaviti svetnika s pojasnili, kako poteka postopek izbire, na katerega občinski svet pravzaprav nima vpliva, a je Šulek pribil: » Glasoval bom proti, ker zopet nismo bili sposobni zaposliti svojega občana, pa smo imeli vsaj dva dobra kandidata!« Vrbnjaku je še očital, da govori neresnice: »Ta drugi razpis ni bil objavljen v jav- nih občilih. Problem ni v kandida- tu, ampak v tem, da razpisa spet nismo uspeli izvesti tako, kot se spodobi.« Podobnega mnenja je bil tudi Emil Trstenjak, ki je zatrdil, da je rok za prijavo na razpis bil kar dvakrat spremenjen, in je vztrajal, da se to razišče. »Vršič je odličen kandidat, sploh glede strokovnos- ti. Ampak občutek imam, da je bil od vas nastavljen že sredi januar- ja!« Kopica vprašanj in dvomov Kot je znano, je bil Vršič kar ne- kaj časa direktor ljutomerskega zavoda za turizem. Namigovanj okrog tega, zakaj je bil zavod uki- njen, je veliko in so jih očitno slišali tudi ormoški svetniki. Šulek je zato kar javno izstrelil, da naj bi med Vršičem in ljutomersko županjo Karbovo prišlo do spora. Vršič je to kategorično zanikal: »Tamkajšnji zavod je šel pač v likvidacijo. Ura- dno zato, da bi se prihranilo nekaj denarja. Res pa je, da vsi mislijo, da je prišlo do spora. Vsakomur upam pogledati v oči, mnogi pa meni ne, pa ne vem zakaj. Če bom direktor ormoškega zavoda, se bom prav gotovo najavil pri vodstvu ljuto- merske občine, tudi pri županji, in jih povabil k sodelovanju.« Kdo je Vršiča opozoril na razpis, ostaja neznanka Danila Kosija pa je zanimalo, kako je Vršič sploh izvedel za raz- pis za direktorja zavoda: »Ste raz- pis odkrili sami ali vas je na to kdo opozoril?« »Na tem območju imam dosti prijateljev, s katerimi sem sodelo- val že prej in tudi bom. Prijatelji so me obvestili, da v Ormožu iščejo direktorja, in potem sem poiskal razpis,« je dejal Vršič. Kdo so ti pri- jatelji, Vršič ni razkril. Kljub številnim pomislekom je Vršiča podprlo 13 svetnikov, proti se je izrekel le eden, dva pa ste se glasovanja vzdržala. Ormož  Kup pomislekov okrog direktorja Zavoda za turizem Vršič prestal rešetanje svetnikov Vroča točka dnevnega reda, ki naj bi po namigovanjih bila pravi razlog, da je seja ormoških svetnikov sploh bila prekinjena, je bilo imenovanje oz. podpora novemu direktorju Javnega zavoda za turizem Ormož. Foto: KG »S kakovostjo predstavitve in strokovnostjo kandidata nimam prav nobene težave. Imam pa težave s postopkom izbire in razpisom,« se je oglasil svetnik Ferdinand Šulek. #Okvir Podpri malo, naredi veliko. VABLJEN I K VPISU ! GLASBA ZA OTROKE 3 – 7 LET www.zvocniodnos.si Rad bi osem zaposlenih Andrej Vršič, ki je ljutomerskemu zavodu načeloval 15 let, je ormoškim svetnikom med drugim v svoji predstavitvi povedal: »Zavod mora delovati v smeri spodbujanja turizma, kulture in športa. Oblikovati mora celovito ponudbo na lokalni ravni, produkte, kot so izleti in različni paketi, ter jih prodajati na trgu. Najboljši način za to je, da ima zavod za trženje svojo agencijo.« Odličen potencial za razvoj turizma so po mnenju Vršiča že tradicionalne prireditve. »Programi prireditev so kakovostni, treba jih je spraviti na turistično komponento. To pomeni, da ne nudimo gole zabave, ampak pakete z ogledi, degustacijami in nočitvijo.« Na celotnem območju Jeruzalema je po njegovih besedah treba povečati obiske in nočitve vsaj za 15 odstotkov. »Imamo lahko 50.000 obiskovalcev, vendar od njih ne bomo imeli nič, če se nikjer ne bodo ustavili in česa pojedli ali popili,« je dejal Vršič, ki si želi s ponudbo pridobiti predvsem premožnejše turiste. Vršič meni, da bi njegovo vizijo bilo mogoče dosegati z osmimi zaposlenimi. »Med njimi bi bili direktor, oseba za marketing in sodelovanje z mediji, oseba v turistični agenciji za pripravo turističnih programov, prav tako pa bi zaposlili po eno osebo na področju kulture in eno na področju športa, dve osebi pa bi hkrati opravljali delo informatorja in receptorja v TIC-u,« je naštel Vršič. Foto: KG Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  14. julija 20206 V središču Pije 77 % mladih, kadi petina V Sloveniji sta pitje alkoholnih pijač in uporaba tobačnih izdelkov med mladimi še vedno široko razširjena. Po zadnjih podatkih beležijo, da pije 77 % mladih med 15. in 17. letom, medtem ko beležijo v starostni skupini 15–24 let 19,3 % delež kadilcev in kadilk. Za enega izmed učinkovitejših ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škode pitja alkohola in uporabe tobačnih izdelkov velja zmanjševanje dostopnosti alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. A kot je pokazala nedavna slovenska raziskava, zakonodaja ostaja le mrtva črka na papirju. Foto: Mirko V./ M24 Slovenija, Podravje  Ponovno rojenih manj otrok, povprečna starost mamic se vi Največ novorojenčkov v Slovenski Lani se je v Sloveniji rodilo 19.328 otrok. Povprečna starost mater, ki so rodile v 2019, je bila 31 V letih od 2008 do 2017 se je v Sloveniji vsako leto rodilo po več kot 20.000 (živih) otrok. V 2018 se jih je prvič po desetih zaporednih letih rodilo manj kot 20.000, v 2019 pa že drugič. Tako se je lani rodilo 19.328 otrok, to je 257 (ali 1,3 %) manj kot v letu prej. Dečkov je bilo 9.977, deklic 9.351. Lani se je prvič po 12 letih tudi dečkov rodilo manj kot 10.000; število živorojenih de- klic je namreč padlo pod 10.000 že v letu 2016, so s podatki postregli v statističnem uradu. Vrednost osnovnega kazalnika rodnosti, ki pove, koliko otrok pov- prečno se je rodilo v posameznem koledarskem letu na 1.000 prebi- valcev, je bila lani 9,3 (v letu 2018: 9,5). Približno enako nizka vred- nost je bila nazadnje zabeležena v letu 2006 (9,4), pred 30 leti pa je na primer bila vrednost tega kazal- nika 11,7. Ob tem je za prebivalstvo Slovenije še vedno značilno, da se rodi premalo otrok, da bi se pre- bivalstvo obnavljalo po enostav- ni poti. Celotna stopnja rodnosti je bila v 2019 enaka kot v 2018, in sicer 1,61. Pred približno 31 leti so bile vrednosti tega kazalnika po- dobne, le da so bila rojstva po sta- rosti mater razporejena drugače: takrat je največ žensk rodilo pri 23 letih, v 2019 pa je bilo relativno naj- več žensk, ki so rodile, starih 29 let. Povprečna starost mater ob rojstvu otrok spet višja Eden od razlogov za upad rod- nosti v zadnjih letih je, menijo na statističnem uradu, da čedalje več žensk odlaga odločitev za rojstvo prvega otroka. Povprečna starost ženske ob rojstvu prvega otroka se je v 2019 glede na leto poprej spet zvišala. Pred dvema letoma je namreč starost znašala 29,5 leta, lani pa 29,6 leta. Pred 30 leti so bile ženske, ki so rodile prvič, povprečno šest let mlajše. Posledično se viša tudi povprečna starost mater ob rojstvu katerega koli otroka po vrsti. V 2019 je ta znašala 31,1 leta, leta 1989 pa 25,9 leta. V 30 letih se je torej zvišala za ne- kaj več kot 5 let. Drugi razlog za manjše število ro- jenih je zmanjševanje števila žensk v Slovenija  2,1 % podjetij je zaključilo poslovanje Epidemija izbrisala 4605 podjetij V Sloveniji je bilo v času uradno razglašene epidemije co- vida-19 (od 13. marca do 31. maja) izbrisanih 4605 podjetij. Največ podjetij je ugasnilo v osrednjeslovenski regiji, najbolj prizadeti so bili samostojni podjetniki. Število poslovnih subjektov, torej 4605, ki so bili v času epidemije izbrisani, predstavlja 2,1 odstotka aktivnih poslovnih subjektov na dan uradnega zaključka epidemije, so sporočili iz Bisnode Slovenija. Med vsemi izbrisanimi subjekti je 86 odstotkov samostojnih podjetnikov, pri čemer v podjetju spominjajo, da je bil zaradi moratorija javne upra- ve izbris ostalih pravnih oblik skoraj nemogoč. Marca je bilo sicer izbrisanih 1946 podjetij, aprila 1780, preobrat pa se je zgodil v maju, ko je bilo ustanovljenih 359 subjektov več, kot jih je bilo izbrisanih. Slaba tretjina (31,9 odstotka) analiziranih subjektov je bila v času epidemije izbrisana v osrednjeslovenski regiji. Sledijo pod- ravska (13,2 odstotka), gorenjska (12,4 odstotka), ter savinjska regija (11 odstotkov). Na spodnjem repu lestvice so posavska in pomurska regija (2,8 odstotka), koroška (2,3 odstotka) ter primorsko-notranjska regija (dva odstotka), najmanj izbrisov pa je bilo zabeleženih v zasa- vski regiji (1,7 odstotka). Foto: M24 Katere panoge so najbolj trpele Po panogah je bilo največ izbrisanih subjektov registriranih v pa- nogah strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (18,7 odstotka). Sledijo gostinstvo (12,9 odstotka) ter kulturne, razvedrilne in rekre- acijske dejavnosti (12,6 odstotka). Odstotek izbrisanih v primerjavi z aktivnimi subjekti pa je bil najvišji v dejavnostih izobraževanja (5,9 od- stotka) in gostinstva (4,8 odstotka), sledijo druge raznovrstne poslov- ne dejavnosti (3,9 odstotka) ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (3,8 odstotka). Za največ pomoči zaprosili v osrednji Sloveniji Na seznam prejemnikov mesečnega temeljnega dohodka se je medtem uvrstilo 51.444 subjektov. Med njimi jih je bilo na dan analize (25. junija) 294 blokiranih, 81 nepredlagateljev REK-obrazcev, en davč- ni neplačnik in dva subjekta v insolventnem postopku. Glede na regijo je največ subjektov, ki so zaprosili za državno pomoč, registriranih v osrednjeslovenski regiji (28,5 odstotka), sledijo podra- vska (12,6 odstotka), savinjska (10,6 odstotka) in gorenjska regija (10,3 odstotka), najmanj pa jih je iz zasavske regije (1,9 odstotka). Med de- javnostmi subjektov, ki so zaprosili za temeljni dohodek, prevladujejo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (16 odstotkov), gradbe- ništvo (12 odstotkov) in trgovina (10 odstotkov). Brez dela in zaslužka tudi študentje Epidemija koronavirusa pa je udarila tudi po študentih in jih postavila v negotovo situacijo. Po besedah predsednika Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Klemna Perana epidemija ni toliko povzročila novih, kot je izrazito razgalila že znane težave študentov. Dodaten šok je predstavljal velik upad študentskega dela. Študentsko delo je v drugi polovici marca in v aprilu upadlo za polovico in le počasi raste. »Tako je bil celoten trg študentskega dela v maju še vedno za okoli 40 odstotkov, v juniju pa za 30 odstotkov nižji od lani,« je na današnji novinarski konferenci navedel Peran. Po njegovih besedah so tako mnogi študenti ostali brez najpomembnejšega vira prihodka. Foto: Sta/M24 Največja raziskava skritega na- kupovanja tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač, ki jo je fi nanciralo ministrstvo za zdravje, je od okto- bra 2018 do decembra 2019 zaobje- la okrog 100 lokacij šestih največjih trgovinskih verig v šestih regijah v Sloveniji, v njej pa so skupno opra- vili 440 poskusov nakupa tobačnih in alkoholnih izdelkov. Nakupe so člani raziskovalne ekipe (Mladin- ska zveza Brez izgovora Slovenija, Center za socialno psihologijo FDV, Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj) opra- vili dvakrat na vzorcu dvesto trgo- vin, in sicer enkrat pred izvedbo intervencij in drugič po izvedbi in- tervencij (to pomeni po pogovoru s poslovodjem oziroma nadzoru Tržnega inšpektorata RS). Rezulta- ti so potrdili navedbe mladih, da ti nimajo težav s pridobivanjem alko- holnih pijač, prav tako pa se je po- kazalo, da se zakonodaje ne izvaja dosledno in da je stanje slabše na področju prodaje alkoholnih pijač kot na področju prodaje tobačnih izdelkov.Tako so rezultati prve meritve pokazali, da je bil nakup alkoholne pijače, tj. pločevinke piva, v 88,8 % primerov uspešen (po intervenciji 79 %). Najvišja sto- Slovenija, Podravje  Raziskava skritega nakupovanja in prodaje tobačnih izdelkov in Trgovci v 90 % nakupov mladoletnikom Prodaja tobaka in tobačnih izdelkov ter alkoholnih pijač mladoletnim osebam je prepovedana. Izvajan vzorec. Mnogo slabši je rezultat največje raziskave skritega nakupovanja tobačnih izdelkov in alkohol pnja uspešnosti prodaje alkoholne pijače mladoletnim osebam se je pokazala v Novem mestu in Celju (100 %), nato Mariboru (94,7 %), sledita Ljubljana (85,4 %) in Koper (83,3 %), najnižji odstotek prodaje pa se je pokazal v Kranju (77,8 %). Pri nakupu tobaka, tj. škatlice cigaret (najcenejše na voljo), je bil uspeh nakupa 67 % (po intervenciji 55 %), prav tako z nekaj razlikami med različnimi regijami. Najvišja stopnja prodaje cigaret se je poka- zala v Mariboru (95,2 %), sledita mu Novo mesto (71,4 %) in Ljubljana (65,1 %), nato Kranj (57,1 %) in Ko- per (50 %), najnižja stopnja prodaje pa je bila v Celju (30 %). V Kidričevem lani za en oddelek manj rojenih otrok Med podravskimi občinami se največ otrok rodi seveda v naj- večji občini po številu prebivalcev, to je v Slovenski Bistrici. Lani so pozdravili 259 novorojenčkov, na Ptuju kar 83 manj, v Ormožu pa se je lani rodilo 98 občanov in občank. Skupno se je lani v Pod- ravju rodilo 1297 otrok, to je 17 manj kot leta 2018 in kar 142 manj kot leta 2010. Ob primerjavi rojstev v letih 2018 in 2019 so največji padec zabeležili v Kidričevem (-23), Benediktu (-17), v Staršah in na Ptuju (-14). Polovica obravnavanih občin je zabeležila nižje število rojstev, medtem ko druga polovica več oziroma ena enako. Lani se je največ otrok v primerjavi z letom 2018 rodilo v Lenartu, razlika je znašala kar +23 otrok. Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 7 Od 4.000 do 33.000 evrov kazni A medtem ko so te raziskave bolj kot ne priložnostne in teme- ljijo na mladih prostovoljcih, pa tržni inšpektorat opravlja nadzore prodaje tobačnih in alkoholnih iz- delkov v okviru rednih nalog. Dejali so, da so lani koordiniran nadzor tobačnih izdelkov izvajali v času pred začetkom ali koncem šol- skih počitnic, v času maturantske parade in ob božično-novoletnih praznikih. Opravljenih je bilo 1649 nadzorov, ugotovljena pa le ena prodaja. Nadzor nad prodajo al- koholnih pijač pa so izvedli v okvi- ru štirih akcij in tudi med letom. Skupaj so inšpektorji lani opravili 1526 pregledov, zaznali pa so 19 kršitev. Vsem kršiteljem je bila iz- rečena globa. Za pravno osebo je predpisana kazen v višini od 4.000 do 33.000 evrov, za samostojnega podjetnika posameznika od 1.600 do 8.000 evrov. Kot ugotavljajo na tržnem in- špektoratu, je ozaveščenost, po- sebej ob večjih dogodkih, ki se ga udeležuje večje število mlado- letnih, na visoki ravni, a dodajo: »Celotna skupnost si mora priza- devati, da se bodo mladoletni bolj zavedali škodljivosti tobaka in al- kohola in ne bodo posegali po teh izdelkih zato, da bi izpadli ‚kul‘, ali zato, ker to počnejo drugi. Pri tem pa jim moramo zlasti starejši biti za zgled.« Prodajalci težko ocenijo leta, za osebno ne upajo vprašati Sicer pa so bili v okviru raziska- ve pridobljeni tudi odzivi trgovcev. Večina poslovodij in prodajalk je kot največji problem izpostavila, da je težko oceniti, ali je oseba mladoletna ali polnoletna, in si ne upajo vprašati po osebnem do- kumentu, da se ne bi zmotili (tj. oseba se izkaže za polnoletno). Zdi se, ugotavljajo raziskovalci, da potencialno zmoto vrednotijo kot osebni poraz in imajo občutek krivde, če vprašajo po osebnem dokumentu osebo, ki ni mladole- tna (npr. morali bi bolje oceniti). Na drugi strani pa je velika večina poslovodij zatrjevala, da v njihovi poslovalnici redno preverjajo sta- rost, vendar je iz raziskave razvi- dno, da to ne drži. »Verjetno ena- čijo preverjanje starosti s tem, da prodajalke zgolj vprašajo osebo po starosti, ta pa jim potrdi, da je res polnoletna, na način: ‚Saj si 18, a ne?‘,« menijo raziskovalci. Ob tem dodajo, da se lahko na podro- čju prodaje alkoholnih pijač eden izmed razlogov za manj dosledno preverjanje starosti skriva tudi v vrsti kupljene alkoholne pijače. »V naših raziskavah mladoletni poskušajo kupiti pločevinko piva. Pivo morda ni zaznano kot ‚resna‘ alkoholna pijača. Morda se proda- jalke resneje držijo preverjanja sta- rosti, ko gre za alkoholne pijače z višjo vsebnostjo alkohola.« V nekaj pogovorih s poslovodji se je to, da pivo ni zaznano kot pretirano pro- blematična alkoholna pijača, tudi izpostavilo. Zato raziskovalci pou- darjajo, da pivo ni izvzeto iz zako- na in da je ravno tako škodljivo kot katerakoli druga alkoholna pijača in da je treba prositi za pregled osebnega dokumenta, tudi ko gre zgolj za nakup enega piva. Vzpo- stavitev zakona torej ne zadostuje za zmanjševanje stopnje prodaje alkoholnih pijač mladoletnim ose- bam, potrebno je, da se zakon de- jansko izvaja v praksi. torek  14. julija 2020 7V središču »Mladino v Markovcih poznamo« Darko Plohl, lastnik Špic marketa in bara iz Markovcev, je zatrdil, da v celoti upoštevajo zakonske določbe. »Ne izplača se kršiti zakona, kazni so previsoke,« je priznal. Na vprašanje, kako preverjajo starost mladostnikov, pa je odvrnil: »Poznamo vse osnovnošolce oziroma mladino v Markovcih, ti točno vedo, da ne bodo dobili alkohola ali tobaka v trgovini ali v baru. So že poiz- kusili, ampak so ob pozivu, da pokažejo osebno, opustili namero. Na Destrniku, kjer imamo prav tako trgovino, pa smo se dobili in pogovorili z ravnateljem.« Foto: M24 iša Bistrici, najmanj v Središču ob Dravi 1,1 leta, povprečna starost tistih, ki so lani rodile prvič, pa 29,6 leta. Največ dečkov je dobilo ime Luka, največ deklic Zala. Foto: Dreamstime/M24 dilo staršema, ki sta oba državlja- na Republike Slovenije, 1.339 (6,9 %) pa staršema, od katerih nobe- den ni državljan Slovenije. Matere 2.183 otrok, rojenih lani v Sloveniji (ali mati vsakega devetega), so bile tuje državljanke. Med temi je bilo največ državljank BiH (40 %); sledile so državljanke Kosova (18 %); državljank držav članic EU je bilo 254 (12 %). Tuje državljanke, ki so v 2019 rodile v Sloveniji, so bile ob rojstvu otroka stare povprečno 29,5 leta ali za 1,8 leta mlajše od državljank Slovenije, ki so rodile v 2019. n alkohola mladim m prodali alkohol, cigarete več kot polovici nje zakonskih predpisov budno spremljajo tržni inšpektorji, ki so zgolj lani opravili več kot 1.500 obiskov, kršitev pa je bilo za lnih pijač: več kot polovica prodajalcev je podlegla skušnjavi in izdelek mladoletni osebi prodala. Foto: Črtomir Goznik Število novorojenčkov v občinah Podravja v letih 2018 in 2019 2018 2019 Benedikt 45 27 Cerkvenjak 27 19 Cirkulane 19 11 Destrnik 32 22 Dornava 27 22 Gorišnica 31 44 Hajdina 37 43 Juršinci 16 33 Kidričevo 80 57 Lenart 60 83 Majšperk 33 39 Makole 16 16 Markovci 50 44 Ormož 95 98 Podlehnik 16 22 Ptuj 190 176 Rače - Fram 74 72 Slovenska Bistrica 244 259 Središče ob Dravi 15 11 Starše 42 28 Sveta Ana 15 21 Sveta Trojica 15 19 Sveti Andraž 20 12 Sveti Tomaž 22 21 Trnovska vas 13 16 Videm 54 57 Zavrč 12 13 Žetale 14 12 Vir: SURS Vir: SURS Po številu živorojenih na 1000 prebivalcev izstopa občina Juršinci, kjer se je rodilo 13,9 otroka na 1000 prebivalcev, najmanj novih občanov na 1000 prebivalcev pa so zabeležili v Središču ob Dravi. rodni dobi (15–49 let), ta pa je posle- dica zmanjšanja rodnosti v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, ugotavljajo slovenski statistiki. V zadnjem letu, od začetka do konca leta 2019, se je število žensk v rodni dobi zmanj- šalo za 2.300, pri čemer se je najbolj zmanjšalo število žensk v starosti od 25 do 34 let, ko je rodnost najvišja, kaže statistika. Mati vsakega devetega otroka je tuja državljanka Starši 8.182 otrok (42,3 %), rojenih v 2019, so bili poročeni, starši 11.146 (57,7 %) pa neporočeni. Med tujimi državljankami, ki so v 2019 rodile v Sloveniji, je največ državljank Bosne in Hercegovine.16.175 otrok se je ro- Ime Luka že 21 let na prvem mestu Ime Luka je bilo tudi v 2019, že 21. zaporedno leto, najpopularnej- še med imeni novorojenih dečkov. Dobilo ga je 282 dečkov (2,8 %). Med dekliškimi imeni se je na prvo mesto znova uvrstila Zala, ki je bila prva že v letih 2016 in 2017. Ime Zala je v 2019 dobilo 272 deklic (2,9 %). Na lestvico desetih najpogo- stejših imen novorojenih se v 2019 niso več uvrstila imena Nika, Maša, Lana in Lovro, namesto teh pa so se na njej pojavila imena Ela, Hana, Zoja in Oskar. Na dan se je rodilo povprečno 53 otrok (eden manj kot leto prej). Največ se jih je rodilo 2. oktobra in 16. maja (po 81), naj- manj pa 24. februarja in 30. junija (po 30); oba dneva sta bili nedelji. 60 otrok se je rodilo prav na rojstni dan svojih mater, 69 pa na rojstni dan svojih očetov. Porodi trojčk- ov so bili trije, dvojčkov pa je bilo 347. Pri dvojčkih se je rodilo največ mešanih parov, 131, 112-krat sta se rodila po dva dečka, 104-krat pa po dve deklici. Od žensk, ki so v rodile v 2019, jih je 46 % rodilo prvič. Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  14. julija 20208 Podravje Dornava  Svetniški semafor ponovno sveti zeleno Rebalans potrdili v petih minutah Potem ko so svetniki občine Dornava županu Janku Mercu zaradi zaposlovanja v občinski upravi pokazali rdeči kar- ton, se je situacija minule dni umirila. Zaradi zaposlitev, ki so se v upravi občine vrstile ena za drugo, so svetniki rebalansu proračuna na redni seji v začetku meseca rekli od- ločni ne. Po nepotrditvi rebalansa so med županom in svetniki sledila pogajanja. Župan je popustil in predvideno zaposlitev za nedoločen čas v občinski upravi spremenil v zaposlitev za določen čas. Rebalans proračuna je ostal enak, kot je bil pripravljen za obravnavo na redni seji. Svetniki so ga nato na izredni seji brez razprave in v rekordno kratkem času soglasno potrdili. Seja je trajala le pičlih pet minut, to- liko, da je župan preveril prisotnost in predlagal dnevni red ter v na- daljevanju še rebalans. Svetniki so dokument z dvigom rok potrdili, kamere so ugasnile in epizoda z rebalansom občinskega proračuna je bila končana. Proračun težak 2,5 milijona evrov V skladu z rebalansom je vrednost letošnjega proračuna občine Dornava 2,5 milijona evrov. Dobro petino proračuna (540.000 evrov) namenjajo za področje izobraževanja, od tega 430.000 evrov za de- javnost varstva otrok v vrtcu. Preostalih 110.000 evrov je namenjenih šolskim prevozom, osnovnošolski dejavnosti v OŠ Dornava in dr. Lju- devita Ptuj ter dejavnosti glasbenih šol. Za socialno varstvo je pred- videnih 166.000 evrov. Največ investicijskega denarja bodo namenili končanju gradnje gasilsko-kulturnega doma v Mezgovcih (380.000 evrov). V modernizacijo prometne infrastrukture bodo vložili 140 ti- sočakov, 68.000 evrov bo veljala gradnja javne razsvetljave in 50.000 evrov gradnja kolesarskih poti. Okoli 150.000 evrov bodo namenili za poplačilo dolga. Kadrovski načrt zaposlitev v okviru občine za letos in prihodnje leto predvideva devet delovnih mest. Svetniki, ki se niso strinjali z zaposli- tvijo višjega referenta za nedoločen čas (in z neizglasovanjem reba- lansa proračuna to tudi dosegli), so predlagali, naj raje kot v upravi kakšnega človeka zaposlijo za delo na terenu, za področje komunal- nih storitev. Foto: MZ Da bi njihovo število omejili, so se na občini odločili za subven- cioniranje posegov kastracije in sterilizacije. Občinski prispevek za poseg pri psih bo znašal 30 in pri mačkah 20 evrov. Lastnik bo lahko subvencijo uveljavljal na podlagi predloženega računa. Županja je napovedala tudi dosleden nadzor nad gibanjem psov. „V sodelovanju z medobčinskim redarstvom bomo nadzirali gibanje psov izven doma- čega dvorišča in vodenje na javnih površinah. Nenadzorovano gibanje psov je lahko zelo nevarno tako za otroke kot odrasle, pa tudi za dru- ge domače in divje živali. Psi mo- rajo biti cepljeni in čipirani, lastnik mora poskrbeti za njihovo primer- no vodenje na javnih površinah. Prosto se psi po kraju ne morejo sprehajati. Za seboj puščajo iztreb- ke, kar je problematično tako z zdravstvenega kot okoljskega vidi- ka. So pa psi po svoji naravi nevarni in lahko koga ugriznejo. Psi se pros- to sprehajajo po parku, opravljajo potrebo, lastniki iztrebkov za njimi ne pobirajo ... Gibanje psov bomo dosledno nadzorovali in lastnike, če jih bomo identifi cirali, najprej opozorili in po potrebi oglobili. Ne želimo, da so živali prepušče- ne same sebi, zato smo se odločili ukrepati. Ljudem bomo pomagali s subvencijo kastracije in sterilizaci- je, izvajali pa bomo tudi nadzor, saj menimo, da stanje, kakršno je, ni dobro, potepuških psov in mačk, ki sicer morda imajo lastnike, je pre- več,“ je bila odločna županja. Sofi nanciranje počitniške rezervacije Cirkulanski svetniki so na julijski seji razpravljali tudi o vpisu otrok v vrtec v naslednjem šolskem letu. Vpisanih je 70 otrok, oblikovali so štiri oddelke, kapacitete vrtca pa niso polne. Svetniki so potrdili sklep, na podlagi katerega bo ob- čina staršem otrok sofi nancirala rezervacijo v vrtcu v času počitnic ali daljše odstotnosti zaradi bolez- ni. „Med poletnimi počitnicami bo občina do 30 dni otrokove odsot- nosti iz vrtca pokrivala 50 odstot- kov obveznosti, ki jo nosijo starši. Sofi nanciranje velja za družine z bivališčem v občini Cirkulane, kate- rih otroci obiskujejo vrtec Cirkula- ne. Sofi nancirali bomo tudi plačilo rezervacije v primeru daljše odsot- nosti otroka iz vrtca zaradi bolezni, kar pa velja za vse otroke iz občine Cirkulane, ne glede na to, ali obi- skujejo vrtec v naši ali kateri drugi občini,“ je povedala Žumbarjeva in dodala, da bo poslovni čas vrtca v novem šolskem letu od 5.30 do 16. ure; pogoj za tak delovni čas je pri- sotnost vsaj enega otroka. Spreminjajo odlok o komunalnem prispevku Na julijski seji so cirkulanski sve- tniki obravnavali tudi noveliran odlok o komunalnem prispevku, ki ga je bilo po pojasnilu županje treba uskladiti z zakonodajo. Po njenih besedah se višina prispevka za graditelje skoraj nič ne spremi- nja, niti se ne zvišuje. Za gradnjo eno- ali dvostanovanjskih stavb so opredelili najnižjo možno obreme- nitev, oprostitve pa so predvideli za gradnjo objektov družbenega pomena, kot so domovi upokojen- cev, vzgojno-izobraževalni zavodi, kmetijski objekti, nastanitvene kapacitete, objekti kulturne dediš- čine … Svetniki so odlok o komu- nalnem prispevku v prvem branju potrdili, na eni prihodnjih sej pa bo sledila druga obravnava dokumen- ta. Cirkulane  Svetniški zbor na 12. redni seji Potepuškim mačkam in psom bo odklenkalo Člani sveta občine Cirkulane so na julijski seji med drugim potrdili pravilnik o subvencioniranju stroškov kastracije in sterilizacije psov ter mačk. Županja Antonija Žumbar je pojasnila, da se po središču Cirkulan brez nadzora potepa preveč štirinožcev; nekateri imajo lastnike, drugi ne. Foto: ČG V Cirkulanah bodo v prihodnje dosledno nadzorovali gibanje psov in mačk v središču občine. Nenadzorovano gi- banje psa je za okolico lahko zelo nevarno tako z zdravstvenega vidika, ker pušča iztrebke, kot tudi z varnostnega, ker lahko koga ugrizne. Županja Antonija Žumbar je poudarila, da milosti pri nadzoru ne bo, saj je treba problem omejiti. Po drugi strani pa bo občina lastnikom malih štirinožcev pomagala s sofi nanciranjem posegov kastracije in sterilizacije. Na razpis sta se odzvali še Grad- nje Žveplan iz Celja s ponudbo 154.200 evrov in podjetje Asfalti Ptuj, ki bi dela opravilo za 123.718 evrov. Občina Podlehnik bo tako prihranila 27.000 evrov in jih bo namenila za dodatne investicije v cestno infrastrukturo. Tako bo asfaltirala najbolj kritične odseke. »Gre za najbolj strme gramozirane odseke v naši občini, ki vodijo do naših občanov. Ne bomo asfaltirali povezav ali nestrmih cest. S tem bomo prihranili stroške vzdrževa- nja oziroma vsakokratnega gra- moziranja po nalivih,« je pojasnil župan Sebastian Toplak. Asfaltirali bodo dva odseka na Šoštaričevem bregu, odcep Drevenšek in Klane- ček ter odsek na cesti v Kobilno, če bo občinski proračun dopuščal, pa se bodo lotili še ureditve odcepa Denk. Ob tem naj bi se občina letos s pomočjo države lotila še gradnje pločnika v Kozmincih, ocenjena vrednost projekta je 70.000 evrov, v okviru pridobljenega projekta na LAS Haloze pa bo uredila pločnik v Stanošini in klančine na že obstoje- čem pločniku v Podlehniku. Tretjina cest še makadamskih Kljub vsakoletnim vlaganjem v cestno infrastrukturo občina z razvejanim cestnim omrežjem in na drugi strani nizkim številom prebivalcev ne uspe odpraviti vseh težav. »Če bi želeli asfaltirati vse makadamske kategorizirane ceste, bi potrebovali pet milijonov evrov. K temu je treba dodati še popravilo dotrajanih odsekov,« je s podatki postregel Toplak in dodal, da je v občini še tretjina cest maka- damskih. Da bi proračunski denar čim bolje unovčili, so zato na ob- čini sklenili, da del bankin uredijo v lastni režiji. »Z gasilci in še nekaj drugimi prostovoljci smo uredili natanko 1.800 metrov bankin. Naš režijski obrat je navozil material, na akciji smo ta material razporedi- li po bankinah in jih utrdili z vibra ploščami. Strošek te investicije sta bila torej material in malica, na drugi strani pa smo prihranili nekaj tisoč evrov na račun stroška dela,« je primer dobre prakse sodelo- vanja opisal Toplak. Z odzivom je zadovoljen. »Bilo nas je toliko, ko- likor je bilo potrebno. Načrtujemo pa še eno podobno večjo akcijo,« je napovedal župan. Podlehnik  Za asfalt na vseh makadamskih cest bi potrebovali 5 milijonov evrov S prostovoljnim delom prihranili nekaj tisoč evrov Občina Podlehnik bo letos izvedla modernizacijo oziroma asfaltiranje cestnega odseka Rodni Vrh–Gorca v dolžini 900 metrov in odcepa Prejac na cesti Dežno–Bu- kovjek. Najnižjo ponudbo na javnem razpisu je oddalo Cestno podjetje Ptuj in naj bi začelo delati te dni. Po projektantski oceni naj bi investicija stala 137.000 evrov, Cestno podjetje Ptuj pa se je zavezalo, da bo dela opravilo za 110.420 evrov. Foto: Občina Podlehnik Občina Podlehnik se je v sodelovanju s PGD Podlehnik in domačini lotila ureditve bankin. Foto: Občina Podlehnik Najcenejšo ponudbo za modernizacijo cestnega odseka Rodni Vrh–Gorca in odcepa Prejac je oddalo Cestno podjetje Ptuj. Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  14. julija 2020 9Gospodarstvo Slovenija  15 milijonov evrov za nekmetijske dopolnilne dejavnosti Da podeželje ostane poseljeno Kmetijsko ministrstvo je objavilo prvi razpis za spodbujanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in podje- tništva, ki bodo pripomogle k večji oziroma boljši ponudbi različnih storitev na podeželju. Glavni cilj razpisa, na katerega se je treba prijaviti najkasneje do 21. oktobra, je, da podeželje ostane poseljeno, s tem pa bo posledično urejena tudi kulturna krajina. Nabor sofi nanciranih dejavnosti je zato po pričakovanju zelo pester, saj se navezuje na turizem, trgovino, storitvene dejavnosti, dodajanje vrednosti lesu, lokalno samooskrbo, ravnanje z organskimi odpadki, proizvodnjo električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje in še bi lahko našte- vali. Od skupno 15 milijonov evrov, kolikor je na voljo nepovratnih sredstev, jih bo 10 namenjenih za nosilce dopolnilnih dejavnosti pet pa za samostojne podjetnike, zavode, zadruge in gospodarske druž- be, ki pa morajo naložbo izvesti v naseljih z manj kot 5000 prebivalci.. Stopnja sofi nanciranja bo 50-odstotna. Do 21. julija pa je še čas za prijavo na razpis iz programa Zagotovi- mo.si hrano za jutri, za katerega je letos na voljo 4,4 milijona evrov. Gre za prijavo raziskovalnih projektov s področja kmetijstva, gozdar- stva, razvoja podeželja in ribištva, pri katerih je ministrstvo določilo štiri prioritete, in sicer prehransko varnost Slovenije, konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov, trajnostno gospo- darjenje z naravnimi viri in razvoj podeželja. Razpis je namenjen razi- skovalnim organizacijam in zasebnim raziskovalcem. Foto: SD Kmetijsko ministrstvo ima na voljo 15 milijonov evrov za projekte, ki bodo pripomogli k ohranjanju poseljenosti podeželja in urejenosti kul- turne krajine. Ptujski perutninarji so lastniški delež v družbi Pipo Čakovec kupili leta 2000. Obrat v Čakovcu so ob- novili in posodobili, služi pa proi- zvodnji piščančjega mesa in klobas. Podjetje v Sarajevu (BiH) so usta- novili v letu 2004, tri leta za tem so zagnali proizvodnjo klobas v novi tovarni v Brezi. V BiH (v Srbcu) si- cer pridelujejo tudi piščančje meso. Tretjo fazo širitve na Balkan je predstavljal nakup srbskega Topika (2008) v Beogradu. V obratu proi- zvajajo piščančje meso in klobase. V letih 2008 in 2010 so ustanovili še podjetji v Romuniji in Makedoniji, a v teh državah lastne proizvodnje nimajo. Poslovanje teh podjetij, tako kot tudi njihovega avstrijske- ga, je usmerjeno v prodajo. Nekaj zamud v logistiki zaradi zaprtja mej Poslovanje Skupine PP je ned- vomno izjemno kompleksno. Gle- de na to, da poslujejo na trgih več držav, v podjetju pravijo, da jih letošnja pandemija koronavirusa pri delu ni posebej ovirala ali priza- dela, niti ne sedanji drugi val, ki se pospešeno širi po državah Balkana – prav tam, kjer ima Perutnina po- memben del proizvodnje in prodaj- nih trgov. „V vseh naših proizvod- nih obratih, tako v Sloveniji kot v Hrvaški, BiH in Srbiji, so delovni procesi potekali nemoteno celo- ten čas. Z uvedenimi preventivnimi ukrepi skrbimo za zdravje in var- nost zaposlenih pred okužbo in za- gotavljamo nemoteno delo. Izziv v času pandemije je predstavljala nabava ustrezne količine zaščitnih materialov (zaščitnih mask), sicer pa pri poslovanju večjih izzivov neposredno nismo imeli, le nekaj zamud v logistiki zaradi zaprtja meja,“ je pojasnil generalni direk- tor PP Enver Šišić. Poslovni rezultat za lansko leto bodo predstavili avgusta Skupina PP je v letu 2018 ustva- rila 270 milijonov evrov čistih pri- hodkov od prodaje, kar je 13,5 mi- lijona evrov več kot leto prej. Pro- dali so 55.000 ton perutninskega mesa in 34.000 ton perutninskih izdelkov. Matična družba PP s se- dežem na Ptuju je beležila 165 mili- jonov evrov prihodkov od prodaje. Skoraj polovico prodaje (76 milijo- nov evrov oziroma 46 odstotkov) so ustvarili z izvozom. Rezultati poslovanja za lansko leto javno še niso objavljeni, podjetje jih bo predvidoma predstavilo v začetku avgusta. Ptuj  Poslovanje Perutnine Ptuj na Balkanu Kljub pandemiji poslovanje v dokaj običajnih tirnicah Ptujski živilski velikan Perutnina Ptuj (PP) je v minulih dveh desetletjih poslovanje razširil na območje držav nekdanje Jugoslavije. Danes imajo proizvodnjo v treh državah na Balkanu: v Hrvaški, BiH in Srbiji. Navedene tri države poleg Slovenije za podjetje predstavljajo domicilne, temeljne trge. Foto: ČG V Perutnini Ptuj so povedali, da v proizvodnih in drugih obratih na Balkanu težav zaradi pandemije koronavirusa niso imeli. Izjema je le logistika (transport), kjer je bilo nekaj zamud zaradi čakanja na mejnih prehodih. Na zahtevnost situacije je žu- pane spodnjepodravskih občin spomladi opozoril direktor Javnih služb (JS) Ptuj Alen Hodnik. JS na- mreč upravljajo regijski zbirni cen- ter (ZC) Gajke, kjer se zbirajo od- padki iz 17 občin. Direktor Hodnik je poudaril, da je center v Gajkah že tako zasičen z odpadki, da bi v poletnem času lahko zmanjkalo prostora. Da je bilo stanje na meji vzdržnega, nam je te dni potrdil tudi vodja področja ravnanja z od- padki pri JS Ptuj Vilibald Šabeder. „Stanje v Cero Gajke je s skladi- ščenjem komunalne embalaže iz lanskega in letošnjega leta prišlo do točke nevzdržnosti. Vlada je po interventnem zakonu zagoto- vila sredstva in izbrala izvajalce za odvoz nakopičene embalaže. Pri nas se pogodba že izvaja, po- godbenik je pričel odvoz. Predali bomo 530 ton odpadne embalaže, kljub temu pa je bo v naših skladi- ščih ostalo še 350 ton. Embalaža, ki bo ostala, je iz letošnjega maja in junija. Država je z interventnim zakonom odredila samo odvoz embalaže za lansko leto in prve štiri letošnje mesece,“ je razložil Šabeder. Dodal je še, da je bilo konec junija v Gajke skladiščenih dobrih 880 ton odpadne embala- že: 190 ton iz lanskega leta in 690 iz letošnjega. „Posel“ bo državo stal 3,3 milijona evrov Država je za odvoz in obdela- vo odpadne embalaže iz zbirnih centrov, skladišč in odlagališč z interventnim zakonom zagotovila 3,3 milijona evrov. Skupno se bo z deponij odstranilo dobrih 20.000 ton raznovrstne embalaže, v večini bo romala v sežigalnico(e). Izbrani pogodbeniki so se namreč zavezali tudi za obdelavo odpadkov. „Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) smo do 3. julija podpisali pogodbe s 43 izvajalci javnih služb, ki so sami izbrali izvajalca obdela- ve odpadkov. Skupna količina em- balaže v pogodbah je 20.330 ton, vrednost sklenjenih pogodb pa 3,3 milijona evrov.“ Največji del odpadkov (in de- narja) bo pripadel smetarskemu podjetju Kostak iz Krškega; v skla- du s pogodbo bodo prevzeli 5.400 ton embalaže. Celjsko komunal- no podjetje Simbio bo prevzelo 4.800, mariborska Surovina 4.500 in Saubermacher Slovenija 2.500 ton. Preostali izbrani izvajalci so še pomurski Cerop in mariborska Sna- ga (vsak po 860 ton), tržiški Kom- teks (470 ton), dolenjski Kocerod (440 ton), zasavski Ceroz (265 ton) in Komunala Slovenska Bistrica (100 ton). „Prevzeti odpadki – ko- munalna odpadna embalaža – se najprej dostavijo v postopke pre- dobdelave, to pomeni sortiranje na posamezne frakcije materialov. Materiali, ki jih je moč reciklirati, se posredujejo v postopke končne obdelave, ostali del odpadkov pa v termično obdelavo v sežigalnice. Postopki končne obdelave niso dokončno določeni, o tem odloča izvajalec obdelave, so pa nam po- godbeniki dolžni informacijo o po- stopku končne obdelave posredo- vati kot obvezno prilogo računa,“ so povedali na MOP. Ptuj, Slovenija  Država bo z deponij umaknila 20.000 ton odpadne embalaže „Stanje v Gajkah na točki nevzdržnosti“ Nakopičena embalaža na zbirnih centrih in odlagališčih že nekaj časa žuli lokalna smetarska podjetja. Grmade odpadkov na deponijah predstavljajo resno okoljsko, pa tudi požarno grožnjo. Foto: ČG V zbirnem centru Gajke so junija skupno skladiščili 880 ton odpadne embalaže. Prve dni julija je pogodbenik po nalogu države pričel odvoz, a vse odpadne embalaže z deponije ne bodo odstranili, ostalo je bo še okoli 350 ton. Ormožani skladiščijo blizu 200 ton V zbirnem centru Dobrava pri Ormožu je po podatkih kon- cesionarja, Komunalnega podjetja (KP) Ormož, skladiščenih 197 ton odpadne embalaže. Vodja dejavnosti ravnanja s ko- munalnimi odpadki pri KP Ormož Ludvik Hriberšek je pove- dal, da bodo z odvozi pričeli v tem mesecu oziroma takoj po podpisu pogodb. Prodaja PP v državah nekdanje Jugoslavije Lokacija Prodaja (v tonah) meso perutninski izdelki Ptuj (SLO) 27.300 19.150 Ljubljana (SLO) 27.600 4.800 Čakovec (HR) 8.700 5.350 Breza (BiH) 10.800 6.650 Srbac (BiH) 11.000 - Beograd (SRB) 7.500 4.700 Vir: Poslovno poročilo PP 2018, Ajpes Podatki so za leto 2018. Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  14. julija 202010 Ljudje in dogodki Art Stays 2020. No more silence. „Berimo tišino, da lahko slišimo; osvobodimo se vsega, da lahko spet zaživimo in ponovno razmislimo o samih sebi in svetu,“ sta ob letošnjem 18. festivalu sodobne umetnosti Art Stays 2020 zapisala direktorja festivala Jernej Forbici in Marika Vicari. V večernih urah pa bo zaživel oder na Slovenskem trgu s kon- certom glasbenice Sare Korošec, ki bo ob tej priložnosti predstavila svoj novi album Povezava in življe- nje na daljavo. Letošnji festival je nadaljevanje preteklih festivalov pod imeni Prihodnost, Krhkost in Naravnost. Doslej je gostil že več kot 900 ustvarjalcev, med njimi mnoga znana imena. Vsi ti ume- tniki skupaj s festivalom nenehno krepijo vlogo Ptuja, najstarejšega slovenskega mesta, kot križišča umetnosti in kulture. Kot poudar- ja Jernej Forbici, je festival v tem času postal referenčni dogodek za številne mednarodne galerije, mu- zeje in umetnike. Dogajanje 18. festivala bo pote- kalo na lokacijah na Ptuju, pa tudi v Kidričevem in Majšperku, ki vsako leto gostita spremljevalne multi- medijske ali prostorsko specifi čne projekte. Aktualno vodilo festivala (Brez tišine) je hkrati opozorilo, saj ponuja kritičen, na trenutke dra- matično-ironičen pristop do časa, v katerem živimo. Glavna razstava bo gostovala v Galeriji mesta Ptuj, tej se pridružuje še sedem razstav, vsaka od njih pa ponuja različne ideje za dialog med razčlenjenimi perspektivami sveta umetnosti. Na letošnjih festivalskih dogodkih bomo skupaj spoznali in se naučili, kako zvok povezuje kulturo, tradi- cijo in sodobno umetnost, sta po- vedala direktorja festivala Jernej Forbici in Marika Vicari. V okviru festivala Art Stays z bogatim dogajanjem vabi tudi Po- letna akademija s predavanji in po- govori z umetniki in strokovnjaki, prav tako delavnice za mlade in še mlajše v sodelovanju s Centrom in- teresnih dejavnosti Ptuj in z grafi č- no delavnico iz Vicenze. Vsak večer otvoritvenega vikenda festivala bo vabila tudi glasba s poletnega odra na Slovenskem trgu. Razstave letošnjega festivala Art Stays bodo na ogled vse do 19. septembra. Ptuj, Slovenija  Vrata odpira 18. festival Art Stays Zvok v povezovanju s tradicijo in sodobno umetnostjo Ta četrtek se bo v dominikanskem samostanu z avdio performansom Klopotec Orkestra belgijskega umetnika Hansa Beckersa, odprtjem treh razstav mednarodnih umetnikov na ptujskem gradu ter velike prostorske postavitve in glasbenega eksperimenta Dream Machine (Sanjski stroj) švicarskega umetnika Robina Meierja v Salonu umetnosti pričel otvoritveni vikend 18. festivala Art Stays, ki bo potekal pod naslovom No more silence. Foto: Črtomir Goznik Letos je odpadel Kino brez stro- pa, ki je v letu 2019 doživel že de- seto izvedbo. Zaradi ukrepov NIJZ, ki še vedno zahtevajo distanco, je letos veliko težje načrtovati do- godke. Njihov novi projekt drive-in kino, pri katerem je lažje upošte- vati zahtevane ukrepe, je nastal na predlog obiskovalcev in je pre- segal pričakovanja: vstopnice so prodali v dveh dneh. Zanimanje je bilo izjemno, verjetno bi prodali še kakšno projekcijo. Že vrsto let so ga želeli izvesti, to poletje pa je napočil prvi trenutek zanj. Močno so si ga želeli tudi gledalci, saj je to bil njihov najpogostejši pred- log v preteklih letih. Četudi je šlo za mnogo zahtevnejši projekt, se ga niso ustrašili, saj so Ptuju želeli znova ponuditi nekaj novega. Za izvedbo so morali zagotoviti veliko večje fi lmsko platno in večji projek- tor kot za navadno projekcijo na prostem. Specifi ka je bila tudi gle- de zvoka, saj so ga predvajali po radijskih sprejemnikih v avtomo- bilih, morali so si le urediti radijsko frekvenco za oddajanje. „Naštudirati smo morali tudi vse prometne tokove, kako bodo raz- porejeni avtomobili, da bodo vsi videli fi lmsko platno. Prvi drive-in kino je spremljal tudi spremljeval- ni program. To je bil tista pika i. Gledalci so bili nadvse zadovoljni. Strežba je potekala na rolerjih, imeli smo živo glasbo rockabilly benda, ki so tudi z glasbo aktuali- zirali dogajanje na fi lmskem platnu – petdeseta leta v ZDA. Kavarna Bodi je bila koordinator gostin- ske ponudbe, hrano je pripravila gostilna Pri pošti, Arbadakarba pa so poskrbeli za kokice in sladkorno peno,“ je o prvem drive-in kinu po- vedala Nina Milošič. Za zdaj pravi- jo, da je šlo za enkratni dogodek, a obljubljajo, da bodo tudi v bodoče skušali organizirati še kakšen do- godek, kot ga doslej v našem mes- tu ni bilo in ki bo prav tako navdu- šujoč kot drive-in kino. Širijo fi lmsko kulturo in skrbijo za zabavo „Kot edini kino v mestu imamo dvojno poslanstvo. Kot člani Art kino mreže Slovenije in mednaro- dne mreže Europa Cinemas smo se zavezali, da bomo širili fi lmsko kul- turo. To pomeni, da prikazujemo tudi fi lme, ki niso iz Amerike, pa tudi zahtevnejše fi lme. Veliko po- zornosti posvečamo fi lmski vzgoji različnih generacij. Opravljamo kulturno poslanstvo, kot edini kino v mestu pa s prikazom tudi hol- lywoodskih uspešnic skrbimo za zabavo,“ je Nina Milošič predstavi- la poslanstvo Mestnega kina Ptuj. Stavba, v kateri domuje Mestni kino, je stara in potrebna temeljite prenove. Majhna ekipa se trudi po najboljših močeh, da jo prenavlja oz. sanira po korakih. V letu 2019 so tako uspeli sanirati streho in sa- nitarije, prenoviti preddverje, ure- dili so podstrešje za potrebe skla- diščenja ter zagnali novo, sodob- nejšo spletno stran, ki je odzivna na mobilnih napravah in omogoča tudi spletni nakup vstopnic. Kmalu tudi druga kinodvorana Kot vse kaže, pa jim bo uspelo urediti tudi drugo dvorano v Ptuju v praznem pritličnem prostoru, ki Ptuj  Mestni kino z novimi načrti in dogodki Z evropskimi sredstvi do lastne „Naš cilj je preživeti v čim boljši kondiciji in počakati na boljše čase,“ je povedala Nina obiskovalcev zaradi korona krize drastično znižalo. Ocenjujemo, da bo upad obiska od Foto: Črtomir Goznik Stavba mestnega kina je stara in potrebna celovite sanacije. Markovci  Prvi tedni brez ene same vožnje Prostofer (še) čaka na prvega potnika V Markovcih je že vse od 22. junija občanom in občankam na voljo brezplačen prevoz s prostoferjem. Projekt temelji na prostovoljnih šoferjih. Trenutno so registrirani le štirje, a ti v prvih treh tednih niso imeli še nobenega dela. »Verjetno zaradi strahu pred korono projekt še ni zaživel oziroma še ni bilo povpraševanja po prevozih,« je o razlogih ugibala direkto- rica občinske uprave Marinka B. Kolenko. Prepričana je, da se bo po izidu občinskega glasila, ki ga bo prejelo vsako gospodinjstvo in kjer bo projekt ponovno predstavljen, pojavilo zanimanje za tovrstno obli- ko prevoza. Enako mnenje deli tudi predsednik Društva upokojencev Markovci Anton Majerič. »Ko bodo ljudje bolje seznanjeni z načinom izvajanja prevoza in na koga se lahko obrnejo, bodo to obliko prevoza tudi koristili. Kljub temu pa se mi zdi nenavadno, da še ni bilo klica. Je pa res, da smo sedaj v poletnem času, ko so tudi mladi doma, tako da so potrebe po prevozih manjše,« je dodal. Foto: Mojca Vtič Dubrovnik  Odprli so 71. poletne igre Ob nakupu vstopnic zahtevani osebni podatki Z nastopom Dubrovniških simfonikov, jazz orkestra hrvaške radiotelevizije in folklornega ansambla Linđo so se v petek zvečer začele 71. dubrovniške poletne igre. V 47 festivalskih dneh se bo zvrstilo več kot 50 dramskih, glasbenih, folklor- nih, fi lmskih in drugih prireditev na prizoriščih v mestu. Letošnje Dubrovniške poletne igre bodo sicer potekale v svojem običajnem terminu, vendar je njihov programski obseg zaradi epide- mioloških ukrepov zmanjšan. Organizatorji so napovedali štiri dramske premiere, ki so povezane z Dubrovnikom. Med njimi je premiera pred- stave Mara in Kata, ki jo je avtor projekta Saša Božić ustvaril na podlagi priljubljene oddaje na radiu Dubrovnik in knjige Dubrovačke kundurice. V dramskem programu sta tudi gostujoča predstava Tri sestre v režiji Boba Jelčića in izvedbi Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) iz Zag- reba ter Kdo se boji Virginie Wolf? Gledališča Ulysses in Beograjskega dramskega gledališča v režiji Lenke Udovički z Radetom Šerbedžijo v naslovni vlogi. Če bodo epidemiološki pogoji dovoljevali, si bodo obi- skovalci lahko ogledali tudi plesno predstavo Objem v produkciji centra Vytlicke s Švedske ter predstavo Intimnost v režiji Biljane Srbljanović in Andreja Nosova v produkciji sklada Heartfact iz Beograda. Letos 60 odstotkov nižji proračun Predvidenih je več koncertov klasične glasbe, letošnje Dubrovniške poletne igre pa bo sklenil Simfonični orkester HRT z izvedbami znanih del Giuseppeja Verdija, Giacoma Puccinija in Ludwiga van Beetohvna. Načrtujejo pa tudi fi lmski večer, na katerem bodo predstavili zmago- valca letošnjega fi lmskega festivala v Pulju. Program bo popestrilo še odprtje razstav. Kot so poudarili organizatorji, bodo izvajali posebne protiepidemiološke ukrepe. Tako bodo ob nakupu vstopnic zahtevali ime, priimek in telefonsko številko obiskovalca. Med gledalci bo med- sebojna razdalja najmanj 1,5 metra, priporočena je uporaba obraznih mask. Prav tako bodo popisali vse izvajalce, med izvajalci in občinstvom pa je predvidena razdalja najmanj štiri metre. Zaradi posebnih ukrepov sicer pričakujejo manj obiskovalcev, kot jih je bilo v preteklih letih. Direktorica iger Ivana Medo Bogdanović je tudi povedala, da je pro- račun letos za 60 % manjši od prvotno načrtovanega in znaša 867.000 evrov. Skoraj tretjino zneska so prispevali pokrovitelji. Foto: M24 Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  14. julija 2020 11Ljudje in dogodki Za to predstavo so režiserko Branko Bezeljak spodbudila pred- vsem dekleta, ki v njej sodelujejo: Kaja Petrovič, Eva Zala Majcenovič, Brina Bohl, Lara Čabrian, Martina Farič, Hana Holc, Tia Petek in Zala Šoškič. Večina med njimi že sedmo leto sodeluje v vseh predstavah, začele pa so v Gledališkem studiu – tako v predstavah za otroke kot tistih Teatra III. V karantenskem času niso hodile v šolo, po skypu so si dopisovale in izrazile željo, da bi rade ponovno nekaj igrale. „Med brskanjem po internetu sem naletela na to besedilo in me je pritegnilo. Pokazalo se je kot iz- jemno zanimivo. Nastalo je v času, ko je Dušan Jovanovič študiral reži- jo na akademiji. To je njegovo prvo dramsko besedilo, ki je objavljeno. Za gledališko šolo v bistvu pomeni več kot abecedo, ko začneš razmi- šljati o teoriji gledališča, o zvrsteh, o tem, kako lahko gledališče pos- tane drugačno, avantgardno, al- ternativno, drugačno od klasične- ga literarnega gledališča, ki je bil v tistem času glavni stil uprizarjanja v nacionalnih gledališčih in v vseh ustanovah nasploh; izjema je bil Oder 57 v Ljubljani. V tem času so se v gledališki zgodovini zgodile zelo zanimive stvari, teatrologi so to obdobje zelo dobro preučili. Tudi meni osebno je to obdob- je zelo blizu. Iz tistega časa sem uprizarjala drame Daneta Zajca, Petra Božiča, Dominika Smoleta in nekaterih drugih. In tako se mi je zdelo, da gre v tej izbiri za ne- kakšno nadaljevanje ludizma, ki smo ga v Stari steklarski delavnici po preselitvi iz gledališke stavbe nadaljevali z uprizoritvijo Psihe Emila Filipčiča. Pred tem se bodo Ptujčani še spomnili tudi Ujetnikov svobode istega avtorja ter Pegama in Lambergarja Frančka Rudolfa. Gre za besedila, ki pomenijo vrh slovenske ludistične dramatike. Za slovenski prostor smo nekako odprli nove poti med mladimi; to so bili tudi vrhunci naše gledališke šole v Teatru III. To se pozna tudi po tem, kdo vse se danes poklicno ukvarja z gledališčem,“ je Branka Bezeljak obrazložila izbiro besedila za zaključno predstavo Teatra III v tej sezoni. Le-to je v družbeni situ- aciji, v kateri živimo, tako aktualno, da skoraj ne bi moglo biti bolj, je eno tistih besedil v gledališču, ki so aktualna za vse večne čase. Dvorišče Stare steklarske ponovno gledališki oder Dekleta so se začela zbirati na dvorišču Stare steklarske delavni- ce; vzporedno so potekale tudi vaje Gledališkega studia, ki je že povabil na premiero Mali strah Bav Bav. Vztrajnost deklet, ki se želijo tudi v prihodnje ukvarjati z gledališčem, se je obrestovala. Režiserka jim je prisluhnila, besedilo pa ne bi moglo biti primernejše: ponuja razmislek o igralcu, režiserju, poslanstvu gle- dališča, o tem, kar je napisanega za gledališče, o dramskem besedilu, improviziranem besedilu ali pa da besedila sploh ni. Od tod tudi na- slov Predstave ne bo. Za več pa si bo dramo treba ogledati. „Naš izziv je bil, da smo se pog- labljali v zgodovino gledališča, umetnosti, literature in v teorijo gledališke igre. Praktično smo pre- izkušali različne zvrsti igre iz različ- nih obdobij. Skupaj z Miro Mijačević pa smo lahko izvajali osnovne, naj- zahtevnejše treninge za izraznost telesa. Interpretacijo smo gradili iz današnje izkušnje mladih igralk,“ je še povedala Branka Bezeljak. Premiera bo v nedeljo, 19. julija, ob 21.30 na dvorišču Stare steklar- ske delavnice, kjer bodo tudi po- novitve od 20. do 24. julija, vsakič ob 21.30. Mentorji in sodelavci pri predstavi so: Mira Mijačević, An- drej Gabron, Dušan Fišer in Tomaž Bezjak, sodelujejo pa še Aljaž Pin- tar, Andrej Kodrič Cizerl in Boris Farič ter Janja Erpič (organizacija) in Tina Ribič (šepetalka). S to premiero se na neki način zaključuje obdobje kulturne ustvar- jalnosti v dotrajanih prostorih Sta- re steklarske delavnice, saj naj bi se kmalu pričela njena obnova. Ptuj  Teater III s posebnim gledališkim dogodkom Premiera bo – Predstave ne bo Dvorišče Stare steklarske delavnice bo že drugič v kratkem času prizorišče novega gledališkega dogodka. Tokrat bodo v zaključni predstavi v sezoni 2019/2020 nastopile članice Teatra III DPD Svoboda Ptuj v krstni predstavi Dušana Jovanoviča Predstave ne bo. Foto: Črtomir Goznik Teater III bo sezono 2019/2020 zaključil s krstno predstavo Dušana Jovanoviča Predstave ne bo. opreme in novih projekcij na prostem Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj, najstarejšega še aktivnega kino prizorišča v Sloveniji. „Ne bomo ga zapirali, četudi se je število ene do dveh tretjin v primerjavi z letom 2019.“ Lani še eno rekordno leto Mestni kino Ptuj je v letu 2019 zabeležil rekordno število obiskovalcev, več kot 25.000; toliko jih ni bilo vsaj od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Najstarejše še vedno aktivno kino prizorišče v Sloveniji se je v zadnjih letih razširilo v živahno kulturno in družabno središče s smelimi načrti za prihodnost. Vseh filmskih projekcij je bilo 663 s 199 različnimi celovečernimi filmi ter sklopi kratkih ali srednjemetražnih filmov. V primerjavi z letom 2018 se je število obiskovalcev povečalo za osem odstotkov, k temu pa je treba prišteti še okrog 1000 udeležencev drugih, 'nefilmskih' dogodkov v kinu, kot so koncerti, lutkovne predstave, različne delavnice, strokovna izpopolnjevanja idr. Obisk Mestnega kina Ptuj raste ves čas od leta 2008, ko ga je v upravljanje dobil Center interesnih dejavnosti Ptuj. Edina izjema je bilo leto 2013, ko vsi filmi niso več prihajali na 35 mm traku, ptujski kino pa še ni bil digitaliziran. Europa Cinemas je ptujski kino prvič izbrala kot enega izmed 54 evropskih prizorišč dogodka Noč evropskega filma, lani so prvič izvedli Kino z varstvom in Kino počitnice. Kino brez stropa si je ogledalo 1956 obiskovalcev, novi poletni kino na Panorami pa 2500 gledalcev. Foto: Črtomir Goznik Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj ga bodo uredili v klubskem vzduš- ju, kar bo omogočala širitev in raz- pršitev fi lmske ponudbe, uporabo za šolske kino predstave ter bo postala prijetno dodatno prizori- šče za različne dogodke. Zelo so zadovoljni, da so uspeli na enem od velikih evropskih razpisov. To jim omogoča nakup lastne kino opreme, s katero bodo opremili to drugo dvorano. Gre za prenosljivo opremo in projektor, tako da bodo lahko v prihodnje pri organizaciji fi lmskih projektov še bolj prilago- dljivi. Ljubitelje fi lmov bodo lahko povabili na različne projekcije na prostem oz. na različne lokacije Doslej si tega niso mogli privoščiti, razen Kina brez stropa, saj so si mo- rali opremo za te projekcije vedno izposojati, kar je zelo drago in se ni fi nančno nikoli pokrilo. S svojo opremo pa bodo lahko s projekcija- mi na prostem celo poletje – v goz- du, ob bazenu, na reki Dravi. Ker gre za razpis za tehnično opremo, torej strogo namenski razpis, teh sredstev ne bodo mogli uporabi za urejanje stavbe, ki je v slabi kondi- ciji, zato bodo morali za te namena angažirati precej lastnih sredstev. Avgusta bodo svoja vrata po- novno brezplačno odprli za otro- ke. Pričakujejo jih vsak dan dopol- dan od 10. do 13. avgusta. Foto: Črtomir Goznik Prvi ptujski drive-in kino je presegel pričakovanja. Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  14. julija 2020Kultura in izobraževanje12 Pulj  Za fi lmske sladokusce Na 67. festivalu več slovenskih fi lmov Na 67. fi lmskem festivalu v Pulju, ki bo potekal od 18. do 26. julija, bodo prikazali več slovenskih fi lmov. V tekmo- valni program manjšinskih koprodukcij so se uvrstili Ne pozabi dihati Martina Turka, Korporacija Mateja Nahti- gala, Vsi proti vsem Andreja Košaka, Jaz sem Frenk Me- toda Pevca ter koprodukciji Oče Srdana Golubovića in Sin Ines Tanović. Celovečerec Ne pozabi dihati scenarista in režiserja Turka je svetovno premiero doživel lani oktobra na rimskem fi lmskem festivalu. Film pripoveduje o 15-letnem Klemnu, ki ga prizadene bratovo ljubezensko razmerje z vrstnico Sonjo. Film je nastal v produkciji Bela fi lm v koprodukciji z RTV Slovenijo in več tujimi producenti. Na sporedu bo 19. julija. Dan pozneje bo na sporedu fi lm Korporacija, za katerega scenarij je napisal Zoran Benčič. Protagonist je policijski inšpektor Leon Gall. V četrti, kjer je odraščal, želi neko podjetje graditi največji stavbni kompleks v zgodovini mesta. Leon Gall izve, da je bil nakup tamkajšnjega zemljišča sumljiv. Film je nastal v produkciji Lignit fi lma z več koproducenti. Slovensko-severnomakedonsko-hrvaška koprodukcija Vsi proti vsem scenarista in režiserja Andreja Košaka je imela mednarodno premiero na 48. mednarodnem fi lmskem festivalu FEST v Beogradu. Poleg pokojnega Petra Musevskega, ki je v fi lmu upodobil inšpektorja Berginca, v glavni vlogi skorumpiranega župana igra Vlado Novak, ob njem pa še številni drugi. Film je politični triler, postavljen v izmišljen kraj Rovte in govori o demokraciji, volilnih prevarah in razkrajanju družbenih vrednot. Film bodo prikazali 21. julija. Foto: M24 Na festival je uvrščenih več kot 20 kratkih in študentskih fi lmov Med drugim bodo prikazali z vesno nagrajeni kratki fi lm Raj v režiji Sonje Prosenc in Mitje Lična. V programu študentskih fi lmov pa bodo predvajali dokumentarec Alzheimer Cafe Martina Drakslerja in igrani fi lm Gaganje Roka Hvale, so sporočili s Slovenskega fi lmskega centra, ki je fi nančno podprl vse fi lme. V predstavi smo lahko sledili problemom sodobne ženske skozi oči Antona Žumbarja. Predstava je njegovo avtorsko delo, ob tem pa je kot gledališki vodja dokazal svojo duhovito naravo. Na odru je tudi odigral glavno vlogo – ali bolje rečeno kar dve glavi vlogi: Andreja in Lizike. Glavni lik Andrej se je kot abrahamovec znašel v ne- mogoči življenjski situaciji. Nikakor ne more najti in obdržati službe, zato trpita tudi njegov zakon in očetovstvo. Niti žena niti odrasla hči ga ne cenita. Žalostna situacija se odvija na dveh prizoriščih, odi- grana pa je s kopico premišljenega situacijskega humorja. Domači jezik gledalca še bolj poveže z zgodbo, ki se nepričako- vano zaplete. Andrej je namreč od- ločen, da si bo življenje uredil. Pri- javiti se je želel na delovno mesto svetovalca, a se je soočil z novim problemom: zaposlovali so samo ženske. Soočen z nastalo situacijo je glavni lik sprejel drzno odločitev: pretvarjal se bo, da je ženska, saj to pa že ne more biti težko. An- dreju je manevriranje med dvojnim življenjem šlo resnično dobro od rok. Doživel je prigode, ki so gle- dalce dodobra nasmejale, kmalu pa se je moral spopasti z žalostnim dejstvom: kot svetovalko Lizo ga je obiskala žena Nežka. Nehote mu je izdala skrivnost, ki mu je svet obr- nila na glavo. Notranji boj glavnega lika je Žu- mbar na odru vrhunsko uprizoril. Iz občinstva je nenehno izvabljal smeh, na trenutke krohot, gledalci pa so ob doživljanju zgodbe med predstavo večkrat zaploskali. Ob popolnem zapletu na odru je ob- činstvo v popolni tišina čakalo, ali se bo zgodba dobro končala. Žu- mbarjevo sporočilo občinstvu je bilo jasno: »Čeprav rečejo, da so ženske šibkejša bitja, to sploh ne drži. Pregovor pravi, da ženska pri hiši podpira tri vogale, pa še četrte- ga možu pomaga držati. Zato, dra- ge ženske, vam moški priznamo, da ni lahko biti ženska. To sem si tudi, bogme, sprobal na svoji lastni koži!“ so bile Andrejeve besede, s katerimi je Žumbar prepričal gle- dalce. Ormož  Ne moreš soditi, dokler ne poskusiš Stopiti v ženske čevlje ni mačji kašelj V začetku julija se je po Veliki Nedelji razlegel krohot, ki ga je bilo slišati daleč naokoli. Dežurni 'krivci' za to so bili mojstri komedije Kulturnega društva Simona Gregorčiča Velika Nedelja, ki so za letošnjo sezono pripravili sodobno gledališko predstavo z naslovom Ni lahko biti ženska. Foto: KG Predstavo bodo še uprizorili. Prizorišče bo tudi v prihodnje na prostem, kjer je na voljo ogromno prostora. V Veliki Nedelji lahko zagotovijo, da si komedijo ogleda kar 500 obiskovalcev hkrati. Zavod Ma-kole je v lanskem letu pripravil projekt ter povabil mlade poete in še neuveljavljene pesnike – pesnice k soustvarjanju. Ti so se odzvali in nastala je prva pesniška zbirka Rima ti štima s podnaslo- vom Z roko v roki. Sekretarka na kulturnem ministrstvu Minka Je- rebič je ob tem dejala: »Morda se mladi ustvarjalci še ne zavedajo, kakšnega zgodovinskega pomena je ta dan: izšla je njihova pesniška zbirka! Kamorkoli bodo šli študirat – v Ljubljano, Celje ali Maribor –, povsod jih bo spremljalo njihovo delo, zapisano v tej pesniški zbirki. Bili so soavtorji te zbirke in vedno bo to zapisano v njihovih življenje- pisih, s katerimi se bodo lahko s ponosom pohvalili.« Ob tem je iz- postavila tudi trud Zavoda Ma-kole in mu čestitala za delo na področju kulture. V začetku julija je makolski za- vod pripravil še večer poezije pod milim nebom v Dežnem. Številni ljubiteljski pesniki so prebirali svo- ja dela, nagovorila pa jih je tudi sekretarka Jerebičeva. Dejala je, da imajo Makole bogato kulturno tradicijo in da se ljudje z veseljem udeležujejo tovrstnih dogodkov, obljubila pa je tudi podporo pro- jektu in povabila na ponovno sni- denje prihodnje leto. Makole  Zavod Ma-kole spodbuja poezijo Prva pesniška zbirka Rima ti štima Zavod Ma-kole letos v ospredje postavlja poezijo. Konec junija so izdali prvo pesniško zbirko v Makolah z naslovom Rima ti štima, nedavno pa pripravili še večer poezije. »Vsi sodelujoči in nastopajoči so bili navdu- šeni in z veseljem se bodo vračali v naš objem,« je dejal predsednik zavoda Beno Toplak. Foto: Zavod Ma-kole Ljubitelji lepih besed in rim so se tokrat zbrali v Dežnem pri Makolah. V sredo, 22. julija, bo na sporedu tranzicijska zgodba Jaz sem Frenk, ki spremlja Frenka Mavriča, ki z bratom v dediščini po očetu pridobi nekaj milijonov pomanjkljivo opranega denarja. V glavni vlogi igra Janez Škof, njegovega brata upodablja Valter Dragan. Producent fi lma je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo, koprodukcijski partnerji so iz Srbije, Hrvaške in Severne Makedonije. Film bošnjaške režiserke Ines Tanović Sin je odprl lanskoletni fi lmski festival v Sarajevu, kjer je imel svetovno premiero. Režiserka je zanj spisala tudi scenarij, za fotografi jo je poskrbel Mitja Ličen, zvok je oblikoval Julij Zornik. Filmska zgodba govori o Armanu, ki sta ga posvojila Jasna in Senad in pozneje dobila še biološkega sina Dada. Film je nastal v sodelovanju koproducentov iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Romunije, Slovenije in Črne gore. Film bo na sporedu 19. julija. Film Oče je srbsko-francosko-nemško-hrvaško-slovensko- bosanska koprodukcija. Na letošnjem Berlinalu se je uvrstil v uradni programski sklop Panorama in prejel nagrado za najboljši fi lm po izboru ekumenske žirije in nagrado občinstva. Film se začne, ko se ženska pred tovarno z dvema majhnima otrokoma zažge, ker možu Nikoli ne izplačajo preostalih plač in odpravnine. Nikola odkrije, da se za odločitvijo centra za socialno delo, ki odpelje otroka, skriva cela korupcijska veriga. Scenarij za fi lma sta napisala Ognjen Sviličić in Srdan Golubović. Film bo na sporedu 24. julija v puljski areni. Vsi drugi omenjeni fi lmi bodo prikazani v Istrskem narodnem gledališču. Foto: KG „Ni lahko biti ženska, še posebej če si moški!“ Maribor  Učitelji mariborske prve gimnazije s peticijo Za vrnitev srednješolcev v šole Enainpetdeset učiteljev Prve gimnazije Maribor je prejšnji teden pripravilo spletno peticijo, s katero podpi- sniki v novem šolskem letu zahtevajo vrnitev srednješolcev nazaj v šolo. Kot poudarjajo, je pouk na daljavo za srednješolce povsem nesprejemljiva rešitev. Za zdaj je peticijo podpisalo nekaj manj kot 1900 ljudi. Kot v peticiji pojasnjuje prvop- odpisana Eva Škobalj, predlogi modelov za pouk v srednjih šolah v prihodnjem šolskem letu, za ka- tere so izvedeli iz medijev, napo- vedujejo za srednješolce delno ali v celoti pouk na daljavo. Ob tem poudarja, da je bila v za vse nepri- čakovanih razmerah epidemije in zaprtja javnega življenja ta oblika pouka ustrezna rešitev za takra- tno stanje, vendar pa pouk na da- ljavo ne sme postati dolgoročna rešitev. »V epidemiološki situaciji, ki bi v naslednjem šolskem letu omo- gočila odprtost javnega življenja in pouk v osnovnih šolah, je nujno potrebno poiskati rešitve za izved- bo celotnega pouka v šolah tudi za vse srednješolce,« menijo avtorji peticije, ki jo je podprl tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Med drugim predlagajo, da v pri- meru nujnosti zagotavljanja social- ne distance zagotovijo dodatne prevoze za dijake vozače, zapolni- jo prazne dijaške domove in zago- tovijo dodaten kader ter dodatne prostore za izvedbo pouka. Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 13 »Koncentracija v obrambi je bila v prvem polčasu prava, nekaj podobnega moramo za ubranitev prednosti izvesti tudi v nadaljeva- nju,« je ob polčasu povedal Tilen Pečnik. In prav to so Kidričani tudi stori- li! Domači trener je sicer poskušal z vstopom Elšnika in Bagnaca ter kasneje še Bezjaka in Kneževiča nekaj izboljšati v ofenzivni igri, a rezultata to ni prineslo. Dve izključitvi v zaključku tekme Ekipi sta tekmo končali z desete- rico na igrišču, saj je bi najprej v 82. Nogometaši Aluminija so v 33. krogu odigrali najboljšo tekmo spomladanskega dela sezone in z zmago v Stožicah močno zapletli boj za končno 1. mesto v Sloveniji. To je bila zanje v desetem poskusu sploh prva zmaga v Stožicah, doslej so na devetih tekmah igrišče na našem največjem stadionu vselej zapuščali sklonjenih glav, gol razlika na teh tekmah je bila kar 26:3 v korist zmajev! Olimpija je na podlagi teh po- datkov verjetno že pred tekmo na svoj račun vpisala tri točke, sploh zaradi tega, ker so njihovi igral- ci na zadnjih dveh tekmah zabili neverjetnih 12 zadetkov, od tega samo prvi strelec lige Ante Vuku- šič sedem. A to je bil račun brez krčmarja in po bledem začetku ter zgodnjem zaostanku se jim preprosto ni več uspelo vrniti v igro. »Na nek način smo v tekmo šli energijsko izpraznjeni, kot prazen balon. Poskušali smo vse, z me- njavami in spremembami igralnih mest, a nič se nam ni izšlo. Temu je v veliki meri botrovala tudi odlična igra igralcev Aluminija, ki so bili trdi in agresivni tekmeci, zato jim lahko samo čestitam za zmago. To je bil za nas preprosto slab dan,« je po tekmi vzroke nepričakovanega poraza iskal trener Olimpije Dino Skender. Povsem drugače so tekmo odigrali igralci v rdečih dresih, preprosto so zaprli vse dohode do gola Luke Janžekoviča. To je bila povsem drugačna predstava kot pred nekaj dnevi z Bravom na domačem stadionu … Že od prve minute naprej so bili agresivni in dovolj čvrsti v dvobojih, da so jih večina dobili. Posledično so lahko razvijali svojo prepoznavno igro hitrih prehodov v protinapad. Mladi Pečnik odlično zamenjal Jakšića V 18. minuti je bilo na klopi Alu- minija moč opaziti zaskrbljenost, saj je moral zaradi manjše po- škodbe z igrišča Nemanja Jakšić, namesto njega je vstopil mladi Gašper Pečnik, ki je šele dva dni pred tekmo vstopil v klub polnole- tnih. Član mladinske ekipe Alumi- nija pa si je najlepše darilo podaril kar sam, odigral je izjemno odgo- vorno in požrtvovalno, tako da je povsem upravičil nastop. Še več, zasluži si vso pohvalo. Pohvalo si zaslužijo tudi vsi osta- li, na čelu z edinim veteranom pri šumarjih Mariem Lucasom Hor- vatom, ki je na sredini maestralno poveljeval golobradim Lovru Graj- fonerju, Marcelu Čermaku in Tilnu Pečniku. Centralna branilca Luka Petek in Ivan Kontek sta po dol- gem času odigrala tekmo domala brez omembe vrednega kiksa, bila sta zanesljiva v skokih in pri nizkih podajah v kazenski prostor, podobno pa velja za bočna branil- ca Aljaža Ploja in že omenjenega Gašperja Pečnika. Kapetan Luka Janžekovič je ubranil vse, kar je moral, v nekaj primerih je moral uporabiti tudi boksarske vložke, ko je žogo izbijal izpred gola. Os- tala sta samo še najbolj napadalno usmerjena igralca Mihael Klepač in Ante Živković, ki sta bila tokrat dodana vrednost ekipe v pravem pomenu besede. Zelo sta se žrtvo- vala pri obrambnih nalogah, ob pravih trenutkih pa sta pretila tudi tam, kjer se najbolje počutita in znajdeta – pred golom tekmecev. Klepač oddal kandidaturo za naj gol sezone Najlepša akcija tekme in celot- nega kroga je šumarjem uspela v 26. minuti, ko je izjemni Horvat priboril žogo na sredini igrišča, s podajo Grajfonerja do Čermaka je stekla bliskovita akcija, mladi Čeh je nato z natančnim pasom za zad- njo vrsto Olimpije v ogenj poslal Klepača, ta pa je med Jurčevičem in Šmejem reagiral naravnost fe- nomenalno, žogo si je preko hrbta poslal na levico, s katero je z vole- jem zadel pod prečko – 0:1. Gol, ki bi brez težav konkuriral za najlepši gol kroga – v vseh evropskih ligah skupaj! Za Mihaela Klepača, ki je v vmesnem času nekaj tekem prebil tudi na klopi, je to prvi pokoronski gol, skupno pa deveti v sezoni. Kidričani so tudi v nadaljevanju prvega polčasa odlično ustavljali domačine, predvsem njihov najbolj udarni četvorček, ki ga sestavljajo Menalo, Cekiči, Savić in Vukušić. Še več, sami so bili v napadu celo nevarnejši od domačinov, v nekaj primerih bi lahko tudi bolje izpe- ljali protinapade in še bolj nevarno ogrozili gol Vidmarja. Tekma je bila sicer prava prvenstvena, s pravim nabojem in tudi s precej trdimi prekrški. Dejan Petrovič Lani v Aluminiju, čez mesec v kvalifi kacijah za Ligo prvakov Stran 14 Atletika Čeh in Viher med deseterico Stran 14 RK Jeruzalem Ormož Grabovac na mestu predsednika nasledil Hebarja Stran 15 Nogomet Podvinci najbolj ambiciozno, Cirkulane in Videm zadržano Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Olimpija – Aluminij 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Klepač (26.). OLIMPIJA: Vidmar, Andrejašič (od 69. Bezjak), Samardžić, Šme (od 46. Bagnack), Jurčević (od 80. Knežević), Ostrc (od 46. Elšnik), Tomić, Menalo, Savić, Cekiči, Vuku- šić. Trener: Dino Skender. ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšić (od 18. G. Pečnik), Petek, Kontek, Ploj, Grajfoner, Čermak (od 88. Marinšek), Horvat, Klepač, T. Peč- nik (od 69. Matjašič), Živković. Tre- ner: Slobodan Gruber. RUMENI KARTONI: Samardžić, Savić, Menalo, Bagnack, Tomić, Knežević; Ploj, Matjašič. RDEČI KARTON: Samardžić (85., Olimpija); Matjašič (90., Aluminij). 1. SNL RAZPORED 34. KROGA, V SREDO OB 18.00: Bravo – Maribor; OB 20.10: Celje – Triglav; V ČETRTEK OB 18.00: CB24 Tabor Sežana – Ru- dar; OB 20.00: Aluminij – Domžale; OB 20.30: Mura – Olimpija. Aluminij – Domžale, v četrtek ob 20.00 v Kidričevem Dosedanje medsebojne tekme v sezoni: 7. krog: Domžale - Aluminij 1:1; Ibričić; Leko; 16. krog: Aluminij - Domžale 4:2; Klepač 2, Živković, Ploj; Jakupo- vič, Vuk; 25. krog: Domžale - Aluminij 1:3; T. Pečnik, Jakšić, Klepač; Husmani. Nogomet  1. SNL, 33. krog Tekma za čisto desetko in najboljši kazalnik poti Aluminija v prihodnosti Foto: Martin Metelko / m24.si Nogometaši Aluminija (na fotografi ji Ivan Kontek, Gašper Pečnik in Mario Lucas Horvat) so končno premagali tudi »urok« Stožic. Foto: Martin Metelko / m24.si Ante Vukušić in Luka Petek sta imela več »srečanj«, kljub maski je bil uspešnejši branilec Aluminija. minuti pri domačinih izključen izku- šeni Miral Samardžič (drugi rumeni karton, s komolcem je v skoku uda- ril Čermaka), nekaj minut kasneje pa pri gostih še Jure Matjašič (oviral je izvajanje prostega strela), ki je na igrišču preživel le slabih 20 minut. Sodnik Matej Jug je v zaključku tekme umirjal nepotrebne vroče strasti na domači strani s številni- mi kartoni, med drugim je rumeni karton zaradi teatralnega padca v kazenskem prostoru prejel tudi Stefan Savić. Takšnih kazni bi si omenjeni igralec v letošnjem pr- venstvu zaslužil še nekaj, a sodniki prepogosto nasedajo njegovim padcem in kaznujejo nasprotno ekipo z enajstmetrovkami. Ključna je povezanost na igrišču Trener Aluminija Slobodan Gru- bor je bil po tekmi zadovoljen s prikazanim: »Fantje so taktično odi- grali odlično tekmo, na igrišču so iz- polnili praktično vse naloge, ki smo se jih dogovorili pred srečanjem. Vedeli smo za njihove dobre stvari in smo jih resnično odlično onemo- gočali. Ob tem so znova priložnost dobili nekateri mladi igralci.« Predstava in zmaga z Olimpijo je za Aluminij po nekaj povsem neposrečenih tekmah nedvomno pravi kazalnik za prihodnost. Na igrišču je bilo ob kopici mladih igralcih videti veliko kakovosti, predvsem pa tisto pravo povezanost med igralci, ki je bila za Aluminij ključna že v neponovljivem jesenskem delu sezone, ko so se rdeče-beli za vsako žogo borili, kot da gre za fi nale Lige prvakov. Če bo barka Aluminija zadržala krmilo v tej smeri, potem se ji tudi v prihodnji sezoni ni treba bati za drastičen padec, čeprav bo konkurenca v 1. ligi zagotovo še hujša kot v letošnji sezoni. Jože Mohorič Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 14 Prav lahko se zgodi, da so Kidri- čani z nepričakovano zmago v Lju- bljani potek zaključka prvenstva usmerili v povsem novo smer. Še najbolj realno je, da se bo prven- stvo odločalo v zadnjem krogu na stadionu Z'dežele v Celju, kjer se bosta v neposrednem obračunu za naslov prvaka merili ekipi Ce- lja in Olimpije. Tehtnica za zdaj še vedno kaže v smer zmajev, ki so pred zadnjimi tremi krogi ohranili prednost ene točke pred grofi , a je njihov razpored težji od celjskega: Olimpija: Mura (v gosteh), Ta- bor (doma), Celje (v gosteh); Celje: Triglav (doma), Rudar (v gosteh), Olimpija (doma). Past za Olimpijo se skriva pred- vsem v gostovanju na Fazaneriji, kamor se bodo v četrtek podali precej oslabljeni, manjkala bosta Samardžič in Savić. Lahko v zaklju- ček Celjani vstopijo celo kot vodil- no moštvo? Varovanci Dušana Kosiča so si v tem krog priborili tudi veliko psi- hološko prednost, saj so z odliko prestali gostovanje v mariborskem Ljudskem vrtu. Zmaga 1:2 je zaslu- žena, predvsem pa je realen odraz prikazanega na igrišču. Morda je Kosič s trditvijo, izrečeno pred ne- kaj dnevi, češ da se morajo njegovi varovanci samo odločiti, da bodo prvaki, na svoje igralce vplival pre- roško in izjemno pozitivno v smislu motivacije. So Matjaž Rozman in druščina s tem prejeli potrebno dozo samozavesti in odločnosti, pa bo vidno v zadnjih 270 minutah igre v sezoni 2019/20. Vijoličasti so doživeli drugi zapo- redni poraz, s katerim so dokonč- no izpadli iz boja za prvaka, v zad- njih treh krogih pa bodo branili štiri točke prednosti pred najbližjimi zasledovalci iz Kidričevega (Mura že ima zagotovljen nastop v kva- lifi kacijah evropskih tekmovanj). Vsekakor bodo morali to prednost obdržati pred zadnjim krogom, sicer jih lahko čaka še kaj bolj ne- prijetnega, kot je izpad iz boja za prvaka. V zadnjem krogu bodo namreč gostovali pri Aluminiju … Če bo razlika med ekipama manjša od štirih točk, lahko ob najslabšem možnem razpletu zadnje tekme ostanejo celo brez evropskih tek- movanj … V tem krogu je bil praktično za- pečaten razplet tudi pri dnu lestvi- ce, saj je v boju za neposredni ob- stanek izmed treh slamic najkrajšo potegnil Triglav. Gorenjci so v ne- posrednem obračunu s Taborom izgubili na domačem stadionu (od- ločilni gol so prejeli v sodniškem dodatku tekme), s tem pa se že lahko začnejo njihove priprave na tekmi dodatnih kvalifi kacij za ob- stanek z Gorico. JM torek  14. julija 2020Šport14 Nogomet  1. SNL Prvenstvo znova odprto, psihološka prednost sedaj celo na strani Celjanov Kristjan Čeh (AK Ptuj) in Neja Filipič (Mass) vodita po polovici atletske lige Telekom Slovenije, so po treh od šestih tekem te serije sporočili iz Atletske zveze Sloveni- je (AZS). Tako slovenski rekorder v metu diska Čeh kot Filipičeva v troskoku sta z izjemnima dosežko- ma še vedno tretja po izidih sezo- ne na svetu. Čeh ima v točkovanju slovenske lige po tretji tekmi, ki je bila konec prejšnjega tedna z atletskim po- kalom v Ljubljani, 32 točk. Drugi je tekač na 200 in 400 m Lovro Me- sec Košir (MASS, 18), na naslednjih dveh mestih pa sta prav tako s po 18 točkami sprinter Nick Kočevar (Mass, 18) in Blaž Zupančič (Mass) v suvanju krogle. Med deseterico najboljših je še en član AK Ptuj Žan Viher, ki je v skoku v daljavo doslej osvojil 10 točk, nastopil pa je na samo dveh tekmah. Točke je doslej osvojilo 34 atletov. Filipičeva ima 25 točk, druga je skakalka v višino Lia Apostolovski (Mass, 22), tretja pa slovenska re- korderka na 400 m z ovirami Agata Zupin (Velenje, 21). Tina Šutej, ki ima najboljši izid leta v skoku s pa- lico, je šele osma, vendar je nasto- pila le na enem mitingu, saj njene discipline v Mariboru in Slovenski Bistrici ni bilo na programu. Tretja je po izidih sezone sicer tudi Lia Apostolovski, vendar nje- nih 1,92 m ni na tako visoki med- narodni ravni, kot so dosežki Šu- tejeve, Čeha in Filipičeve, ki bi jim zagotavljali visoke uvrstitve na olimpijskih igrah in svetovnih pr- venstvih, pri Šutejevi in Čehu tudi zlata odličja. Točke sta doslej prejeli tudi čla- nici ptujskega kluba Maja Bedrač in Veronika Domjan. Prva z deve- timi osvojenimi točkami zaseda 16., druga pa s petimi osvojenimi točkami 18. mesto. Točke je doslej osvojilo 27 atletinj. Naslednji miting lige AZS bo 16. julija, ko bo v Ljubljani potekal tudi 15. memorial Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana. Vrstni red v točkovanju atletske lige Telekom Slovenije: moški: 1. Kristjan Čeh (Ptuj) 32 točk 2. Lovro Mesec Košir (Mass) 18 3. Nick Kočevar (Mass) 18 4. Blaž Zupančič (Mass) 18 5. Luka Janežič (Kladivar) 15 6. Filip Jakob Demšar (Mass) 12 7. Tadej Hribar (Krka) 11 8. Nejc Pleško (Olimpija) 11 9. Žan Viher (Ptuj) 10 ženske: 1. Neja Filipič (Mass) 25 2. Lia Apostolovski (Mass) 22 3. Agata Zupin (Vel) 21 4. Nika Glojnarič (Brežice) 15 5. Jerneja Smonkar (Velenje) 15 6. Klara Lukan (Mass) 14 7. Maruša Mišmaš (Mass) 14 8. Tina Šutej (Kladivar) 13 … 16. Maja Bedrač (Ptuj) 9 18. Veronika Domjan (Ptuj) 5 sta, JM Atletika Čeh v prepričljivem vodstvu pred tremi atleti Massa Foto: AZS Žan Viher (AK Ptuj, levo) je največ točk dobil v Mariboru, kjer je v skoku v daljino z rezultatom 7,63 metra zaostal le za Hrvatom Markom Čekom (7,87 m). Dejan Petrovič je igralec, ki so ga pri Aluminiju še kako pogrešali v spomladanskem delu sezone. V dunajskem Rapidu, kamor je od- šel v zimskem prestopnem roku, se je hitro znašel in postal del za- četne enajsterice najtrofejnejšega avstrijskega kluba. Ob vsaki prilož- nosti pa se rad vrne domov in si ogleda tekmo svojega nekdanjega kluba, tudi proti Bravu je bil priso- ten. Kakšni so občutki, ko se vračaš v Kidričevo? D. Petrovič: „Ko le imam kaj pro- stega časa, se rad vrnem domov, vedno pa to obsega tudi ogled tek- me Aluminija. Če je le mogoče, se potem srečam še z nekdanjimi so- igralci – vedno se je lepo vrniti med poznane ljudi. Ko sem odšel v Av- strijo, smo se razšli v lepih odnosih, zato je vsako snidenje prijetno.“ Zate je verjetno najpomemb- nejše dejstvo, da si pri Rapidu ta- koj po prihodu dobival kar veliko priložnosti. D. Petrovič: „O čem takem si pred odhodom v Avstrijo nisem upal niti sanjati! Sem mlad igralec, a sem že po nekaj treningih dobil priložnost za igro, nato pa se je tako nadaljevalo vse do zaključka sezone. Zaradi vsega bi prvo po- lovico sezone pri Rapidu dejansko lahko označil za sanjsko.“ Hitro si se znašel v prvi postavi, igral si tudi proti Salzburgu, ki je trenutno najboljše avstrijsko mo- štvo in je igral tudi v Ligi prvakov. Kakšen nogomet se igra v avstrij- ski Bundesligi? D. Petrovič: „Igra se zagotovo hitrejši nogomet kot v Sloveniji, bolj agresiven in bolj na moč. Nivo je zagotovo višji, sploh tekme pro- ti Salzburgu in Lasku, kjer je trda borba na igrišču potekala praktič- no brez premora, vseh 90 minut. Se pa počasi navajam na tak način igre in tudi na sistem igre Rapida, ki je v osnovi kar podoben kot pri Aluminiju. Pričakujem, da bo v nas- lednji sezoni še bolje.“ Kakšne napotke ti kot novincu daje trener? D. Petrovič: „Pred vsako tekmo so navodila specifi čna, glede na tekmece. Poskušam jih izpolnjeva- ti v največji možni meri in se prila- goditi njegovim zahtevam. Sicer igram na istem igralnem mestu, kot sem to počel pri Aluminiju, no- vost v zadnjih krogih pa je bila ta, da smo v zadnji vrsti igrali s petimi igralci.“ S katerim od soigralcev se naj- bolje razumeš? D. Petrovič: „Dejansko so me vsi odlično sprejeli in mi pomagajo v vsaki situaciji. Največ pa se družim z igralci z območja bivše Jugosla- vije, seveda predvsem zaradi lažje komunikacije.“ Kako si še pred koronakrizo do- živel navijače Rapida? D. Petrovič: „Že na prvi tekmi je bilo noro! Rapid ima tradicionalno največ navijačev v Avstriji, tudi na gostovanjih nas spremlja veliko na- ših navijačev, na nekaterih je celo več kot domačih (smeh). Navijači resnično podpirajo klub, radi ima- jo nogomet in jim navijanje veliko pomeni. V takšnem vzdušju je še lažje igrati, zavedaš se, da je treba vedno iz sebe iztisniti maksimum.“ Salzburg je razred zase, Rapid pa se je v zadnjem delu sezone povzpel na 2. mesto. So v klubu zadovoljni z doseženim? D. Petrovič: „Marsikdo tega vzpona na 2. mesto ni pričakoval, sploh zaradi nekaterih poškodb, zaradi katerih se je ekipi priključilo nekaj mladih igralcev – med njimi sem bil tudi sam. Na koncu nam je vendarle uspelo, držali smo visok ritem … Mislim, da so bili vsi v klu- bu veseli tega dosežka.“ Kako dolgo bo trajal odmor? D. Petrovič: Prost sem do 27. ju- lija. Zaenkrat še nimam kakšnega posebnega programa vadbe, zad- nji teden pred povratkom na Dunaj pa ga bom že imel. Temu sledijo trije tedni priprav, nato pa nas že čakajo kvalifi kacije za Ligo prva- kov. Preskok je glede na prejšnje leto res velik in hiter, ampak temu se ni težko prilagoditi, saj nogomet res igram z veseljem.“ Jože Mohorič Nogomet  Dejan Petrovič, Rapid Dunaj Lani v Aluminiju, čez mesec ga že čakajo kvalifikacije za Ligo prvakov Petrovič je v dresu Rapida spomladi odigral 14 tekem, od tega jih je 9 začel v prvi postavi. Rapid je bil ustanovljen daljnega leta 1899 in je klub z največ osvoje- nimi naslovi prvaka Avstrije, v svojih vitrinah jih imajo shranjenih kar 32! Zadnjega so osvojili v sezoni 2007/08, zato si vsekakor želi- jo prekiniti prevlado Salzburga, ki traja zadnjih sedem sezon. „Vse je idealno, tudi zaradi bližine doma“ Kako si se znašel na Dunaju, ki je vendarle velika evropska pre- stolnica? D. Petrovič: „Težko bi izbral boljše mesto za naslednji korak v ka- rieri, kot je to Dunaj. Dejansko je z mojega zornega kota vse idealno, ne bi si mogel želeti boljšega, v končni fazi tudi zaradi bližine doma. Še pred začetkom pandemije koronavirusa sem našel stanovanje in se preselil vanj. Klub mi je pri vseh teh stvareh pomagal, resnično je glede igralcev poskrbljeno za vse malenkosti. Do stadiona pridem v 20 minutah, do trening centra pa je le kakšnih 10 minut.“ REZULTATI 33. KROGA: Olimpija – Aluminij 0:1 (0:1); Maribor – Celje 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Bajde (35., avtogol), 0:2 Vizinger (39.), 1:2 Peričić (87.); Domžale – Bravo 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Jakupović (56.), 1:1 Drkušić (92); Triglav – CB 24 Tabor Sežana 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Babić (32.), 1:1 Milano- vić (52.), 1:2 Laukžemis (94). Tekma Rudar – Mura je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakcije. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 33 20 5 8 69:39 65 2. CELJE 33 18 10 5 68:32 64 3. MARIBOR 33 17 7 9 57:37 58 4. ALUMINIJ 33 16 6 11 54:38 54 5. MURA 32 13 11 8 50:39 50 6. BRAVO 33 12 9 12 45:48 45 7. CB24 TABOR SEŽANA 33 11 7 15 41:48 40 8. DOMŽALE 33 10 7 16 44:59 37 9. TRIGLAV KRANJ 33 9 4 20 40:79 31 10. RUDAR VELENJE 32 0 10 22 27:76 10 Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 15 Štiri mesece je trajal tekmovalni premor zaradi epidemije korona- virusa, ko so člani Plavalne akade- mije Kurent nastopili na zadnjem tekmovanju v plavanju, zato so toliko nestrpneje pričakovali prvo pokoronsko tekmo. Ta je bila na Ravnah, kjer so pripravili Pokal bobrček 2020. Na uvodni tekmi ra- zvojnega pokala v tej sezoni se je na startni listi zvrstilo 310 plavalcev in plavalk iz 17 slovenskih in enega hrvaškega kluba. PA Kurent je na Koroško poslala sedem tekmovalcev mlajših selek- cij iz 1. in 2. selekcije. Pod vodstvom trenerja Boruta Petroviča so tek- movali Matevž Kostanjevec, Ema Zorec, Zala Mojsilovič Meznarič, Lina Maltarič, Emma Krevs, Žanin Krušič in Mia Šprah Podgoršek. Po rezultatih je tokrat šlo najbolje Matevžu Kostanjevcu, ki je na 100 metrov delfi n osvojil bronasto me- daljo. Žanin Krušič je močno popra- vila osebna rekorda na 50 metrov hrbtno in prosto. Pogled na plavalno tekmo, ki je potekala pod strogimi pogoji in pri- poročilih NIJZ, je podal trener Bo- rut Petrovič: »Z rezultati smo po dolgi pavzi zelo zadovoljni. V času ukrepov smo svojim članom prip- ravili program 'suhih' treningov, ki so jih izvajali doma, sredi maja pa smo po sprostitvi ukrepov začeli prve skupinske 'suhe' treninge na ptujskem Mestnem stadionu. Prva selekcija je maja začela tudi vodne treninge v kopališču Pristan v Ma- riboru. Po odprtju matičnega baze- na v Termah Ptuj pa smo 18. junija končno lahko začeli treninge vseh selekcij v bazenu. Letošnja pole- tna državna prvenstva v 50-metr- skih bazenih so z julija in avgusta prestavljena na oktober, zato nas čaka dolgo poletje treningov in trdega dela.« David Breznik Ljutomerski kasač Frodo S rej- ca Branka Slane in voznika Marka Slane (KK Ljutomer) je tekmo- valno sezono kot triletnik začel z osebnim rekordom (1:16,5), okto- bra lansko leto pa je bil odposlan na Švedsko k svetovno znanemu trenerju in vozniku Björnu Goopu. V devetmesečnem obdobju je Fro- do S na desetih tekmah dosegel štiri zmage, dvakrat osvojil drugo in enkrat tretje mesto ter zaslužil 26.000 evrov. Kljub izvrstnim do- sežkom Froda S na letošnjem slo- venskem kasaškem derbiju v Ljuto- meru (13. september) ne bo, saj bi – kot so povedali na tiskovni kon- ferenci KK Ljutomer – večdnevno potovanje s Švedske in nazaj za konja pomenilo prevelik zalogaj. Slanovi so izrazili željo, da bi Frodo svojo tekmovalno pot zaključil na Švedskem. NŠ Rokometni klub Jeruzalem Ormož je dobil novega predsednika. Martina Hebarja je zamenjal Mladen Grabovac. „Za menoj je lepo obdobje, v ka- terem smo s člansko ekipo redno igrali v elitni ligi. Temelji kluba so dobro postavljeni in verjamem, da bomo tudi v prihodnosti stalni člani 1. A-lige. Seveda ne smemo pozabiti na delo z mladimi, zdru- žitev z Veliko Nedeljo pa štejem za veliko pridobitev za rokomet v naši okolici. Ostajam še vedno v klubu in bom še naprej pomagal po svojih najboljših močeh. Konec koncev imam v klubu dva sinova, ki že igrata za članski vrsti: eden za Ormož in eden od letos naprej za Veliko Nedeljo. Tako bom še naprej vpet v rokometna dogajanja tod okrog,“ je dejal Martin Hebar, ki se je s funkcije predsednika poslovil tako, kot se spodobi – s piknikom za delavce kluba, navijače, igralce, trenerje … Funkcijo predsednika je prevzel Mladen Grabovac, ki je že vrsto let sodeloval s Hebarjem. „Z Mar- tinom sva vpeta v klub že skoraj tri desetletja. Točno vem, kaj me čaka in upam, da bom uspešen tako kot bivši predsednik. Moja želja je, da klub še naprej igra v 1. A-ligi, da še naprej delamo uspešno z mlajšimi selekcijami. Podobno kot je dejal bivši predsednik, sem zelo vesel združitve z Veliko Nedeljo, saj menim, da bomo še naprej konku- renčni v 1. A-ligi, obenem pa verja- mem, da bomo z drugo ekipo igrali v 1. B-ligi, kjer si bodo naši fantje nabirali izkušnje, potrebne za igra- nje v elitni druščini,“ je ob tem še dodal Grabovac. V Ormožu upajo, da bodo v kratkem postali rokometni center, ki bo pokrival Prekmurje, Pomurje in področja vse do Ptuja. UK Atletski klub Gorica je v soboto in nedeljo v športnem parku Nova Gorica izvedel prvenstvo Slovenije za mlajše mladince/mladinke in mlajše člane/članice. Gre za starostno kategorijo, v kateri ima svoje adute tudi Atletski klub Ptuj. Večina Ptujčanov se je z nasto- pi na Primorskem izkazala, rezul- tati pa so bili v skladu z njihovimi trenutnimi sposobnostmi: Veseli dejstvo, da so zbrali šest medalj. Zlatih in s tem naslovov državnega prvaka sta se veselila Maja Bedrač in Jurček Korpič Lesjak. Slednji je med mlajšimi člani v metu kladiva veljal za favorita, kar je potrdil z zmagovalnim metom 55,91 metra. To je sicer za mladega tekmovalca povprečen rezultat, njegova ce- lotna serija metov pa je bila 54,77, 54,81, prestop, 55,05, 55,91 in pre- stop. Ob tem naslovu državnega pr- vaka so se v ptujskih vrstah veselili še enega, ki ga je v skoku v daljino pri mlajših članicah osvojila Maja Bedrač. Že na zadnjih tekmah in treningih je kazala, da se njena for- ma dviguje, to pa je potrdila tudi v Novi Gorici, saj je spet preskočila znamko šestih metrov – njen naj- daljši skok je meril 611 centimetrov. Prvi dan tekmovanja si je Bedračeva z dobrim nastopom na 100 metrov z ovirami s časom 14,02 sekunde pritekla drugo mesto, ugnala jo je le Brežičanka Nika Glojnarič (13,65). V konku- renci mlajših članov sta brona- sti medalji iz AK Ptuj dobila Zala Cunk in Žan Viher. Slednji je po prikazanem v letošnji sezoni, ko je v Mariboru že skočil 763 centi- metrov, upal na kaj več kot skok, dolg 724 centimetrov, in tretje mesto, medtem ko je Cunkova za- sedla tretje mesto v metu diska z izidom 37,26 metra. Ob uspehih mlajših članov so dobro tekmovali tudi mlajši mla- dinci, katerih prvo ime je bil Anej Praprotnik Čurin. Sprinter je v predtekmovanju na 100 metrov te- kel 11,42 sekunde, medtem ko se je v fi nalu čas ustavil pri zelo dobrih 10,85 sekunde. Za Aneja bi to bil osebni rekord, a je bil dosežen s pomočjo premočnega vetra. S tem rezultatom je osvojil 3. mesto. torek  14. julija 2020 Šport, šport mladih 15 Atletika  Prvenstvo Slovenije za U-23 in mlajše mladince Bedračeva in Korpič Lesjak državna prvaka Rokomet  RK Jeruzalem Ormož Grabovac nasledil Hebarja Foto: arhiv Mladen Grabovac in Vlado Hebar - sedanji in bivši predsednik RK Jeruzalem Ormož Mladi atleti Atletskega kluba Ptuj so bili uspešni v Novi Gorici. Plavanje  Pokal bobrček 2020 Kurentovi plavalci tekmovali po štirih mesecih premora Konjeniški šport  Pokal bobrček 2020 Izjemen uspeh ljutomerskega kasača na Švedskem Štiri mlade ptujske atletinje so si v močnejši in predvsem starejši konkurenci nabirale izkušnje. Zoja Sluga je v troskoku zasedla 13. mesto z rezultatom 10,28 metra, Nina Kirič je bila 15. v metu kopja z rezultatom 17,97 metra, Sara Šeruga se je v teku na 100 metrov uvrstila na 22. mesto s časom 13,50 sekunde, Pia Kramberger pa je v isti konkurenci zasedla 34. mesto s časom 14,33 sekunde. David Breznik Andraž Rajher zmagal v Novem mestu Atletski klub Ptuj je pred časom na Atletski pokal Slovenije za pionirje in pionirke U16 pos- lal številčno delegacijo. Gre za mlade tekmovalce, ki so si v Novem mestu nabirali izkušnje, večina izmed njih je popravila osebne rekorde. Blizu osebnega rekorda 47,08 metra je bil v metu kladiva Andraž Rajher, ki je premagal vso konkurenco z metom, dolgim 46,97 metra. Zelo blizu stopničk sta bila s 4. mestoma Anej Lampret, ki je v teku na 100 metrov dosegel osebni rekord 12,29 sekunde, in Zoja Slu- ga v troskoku z izidom 10,69 metra. Omenjena atletinja je bila peta tudi v skoku v daljino z izidom 5,05 metra. V sprintu na 100 ter 300 metrov je isto mesto zasedel Nace Lampret, ki je tekel osebna rekorda 12,45 sekunde in 39,39 sekunde. Med najboljšo deseterico izmed ptujskih atletov najdemo še Aneja Lampreta na 300 me- trov, Andraža Petroviča na 8. mestu v skoku v daljino, in Tajo Pučko, ki je zasedla 8. mesti na 80 metrov z ovirami in v skoku v daljino. V Novem mestu so nastopile še Maša Rus, Sihana Muharemi, Taja Štumberger in Zala Kramberger. DB Andraž Rajher (AK Ptuj) Foto: arhiv PA Kurent Člani Plavalne akademije Kurent so nastopali na tekmovanju na Ravnah. Foto: NŠ Na tiskovni konferenci KK Ljutomer so dosežke 4-letnega konja Fro- da S predstavili Marko Slana, Janez Slavič in Branko Slana. Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 16 V Kickboxing centru Ptuj je ko- nec junija potekal drugi turnir me- dobčinskega prvenstva v disciplini point fi ghting za dečke in deklice ter mlajše in starejše kadete in kadetinje, ki so ga poimenovali Ko- rona turnir. Organizatorji iz Kluba borilnih veščin Ptuj so ga vzorno organizirali, potekal pa je pod po- sebnimi pogoji glede na trenutno situacijo (razkuževanje opreme in tekmovalcev, sedenje gledalcev in staršev na razdalji 1,5 metra). Gle- de na situacijo je sodelovalo tudi manjše število tekmovalcev. Na tekmovanjih so sodili domači sodniki Franc Vrbančič, Aleš Skle- dar, Edvard Štegar, Filip Janžeko- vič in Vladimir Sitar. 1. mesta so v svojih kategorijah osvojili: Jaka Kozel, Filip Vek, Tia Rodošek, Lea Skledar, Jan Petro- vič, Larisa Vidovič, Taja Šibila in Doris Šulek. Po tekmovanju so vsi tekmoval- ci prejeli diplome KBV Ptuj. Predse- dnik kluba Edvard Štegar in glavni trener Vladimir Sitar sta čestitala vsem prisotnim in jim v imenu klu- ba zaželela lepe in zdrave počitni- ce v upanju, da se v jeseni vidimo še v večjem številu in v zdravem okolju. Poudariti je treba, da KBV Ptuj v letu 2020 slavi visoko, 45-letnico neprekinjenega delovanja. Franc Slodnjak boto in nedeljo na turnirju v Odran- cih. Pričakujem, da bomo začetek sezone že pričakali na ustreznem nivoju,« je zaključil trener Podvin- cev. NK Videm Videmčani so izmed tokratne trojice predstavljenih ekip v tret- jeligaški konkurenci najbolj izku- šeni. Preteklo sezono niso odigrali tako, kot bi si želeli, a še vedno dovolj dobro, da so bili mirni gle- de obstanka. Mirno začenjajo tudi priprave na novo sezono. »Uradno treninge začenjamo v tem tednu, ko bomo izvedli štiri. Glede igral- skega kadra zaenkrat ne morem povedati nič konkretnega, saj ni še nič uradnega – lahko le povem, da se dogovarjamo z dvema ali tremi igralci. Želje po odhodu zaenkrat ni izrazil še noben igralec,« je dejal Robert Hojnik. Nekaj več jasnosti je glede prija- teljskih tekem. »Prvo tekmo bomo odigrali 26. julija z Rakičanom, nato bomo v začetku avgusta sodelova- li na turnirju v Bukovcih, potem pa 8. 8. sledi že tekma s prvoligaško zasedbo Aluminija,« je dejal Hojnik. Jože Mohorič V vzhodni skupini 3. lige bo v sezoni 2020/21 nastopalo 12 ekip, sestava pa je glede na lansko se- zono precej spremenjena. Tako v ligi ne bo več ekip iz Šmartnega (2. liga), Odrancev, Veržeja, Radgone in Ljutomera, novinci pa so Cirkula- ne, Dravograd, Dobrovce, Šmarje pri Jelšah in Rogaška. Liga bo imela precejšen »ptu- jski« pridih, saj je med prijavljenimi kar tretjina ekip iz MNZ Ptuj: Bistri- ca, Podvinci, Videm in Cirkulane. Prvi trije so v ligi že »stari mački«, Podvinčani so npr. preteklo preki- njeno sezono končali na 2. mestu, Bistrica in Videm pa sta končala na nekoliko skromnejših položajih 8. in 9., a vseeno nista bili v ogro- ženi skupini ekip, ki bi trepetale za izpad. O začetku priprav na novo sezo- no – ta se bo predvidoma začela 22. avgusta – smo se pogovarjali s strategi Cirkulan, Podvincev in Vidma Damjanom Vogrincem, Alešem Čehom in Robertom Hoj- nikom. NK Cirkulane V Cirkulanah so priprave začeli v začetku tedna. »Zaenkrat glede igralskega kadra ni veliko nove- ga, po prvih zbranih informacijah zaenkrat ni odhodov. Kar se tiče prihodov, je slika v tem trenutku še prav tako nejasna, saj noben novinec še ni dokončno potrdil pri- hoda, potekajo pa dogovori s šti- rimi ali petimi igralci,« je osnovno stanje glede sestave ekipe pojasnil Damjan Vogrinec. Veliko bolj jasno sliko imajo Va- režani glede prijateljskih tekem. »Do začetka prvenstva načrtujemo igranje sedmih prijateljskih obraču- nov, od tega dva z drugoligašema Dravo in Beltinci, ostali tekmeci pa bodo iz nam primerljivih okolij – Zavrča, Gerečje vasi, Starš … Za začetek se bomo v soboto pomeri- li z Zavrčem, v sredo, 22. 7., pa sledi tekma z Dravo,« je dejal Vogrinec. Začrtani so tudi osnovni cilj. »Tu- kaj velike fi lozofi je ni, kot novinci si bomo v prvi vrsti prizadevali za obstanek. Bo pa liga zagotovo za- nimiva tudi za gledalce na našem področju zaradi štirih udeležencev iz MNZ Ptuj bi ji lahko rekli kar 'ptu- jska',« je zaključil Vogrinec. NK Podvinci Trener Podvincev Aleš Čeh je svoje varovance zbral na prvem treningu že pred tednom in s tem že nakazal nekoliko višje ambici- je kluba. »Predsednik kluba bi o ambicijah kluba zagotovo govo- ril nekoliko bolj zadržano, a sam ne skrivam želje, da se borimo za sam vrh. Za vse je potreben dolo- čen čas: lani ekipa še ni dozorela za takšen dosežek, letos pa bo po mojem mnenju tega že sposob- na. Za kaj takšnega pa se seveda mora v celoto zložiti veliko stvari, pri tem imam v prvi vrsti v mislih srečo z izognitvijo poškodbam. Če bo tako, potem smo lahko konku- renčni vsem v ligi,« je dejal Čeh, ki je doslej v Podvincih deloval v dvoj- ni vlogi trenerja in igralca, odslej bo samo še trener. »To je že prva sprememba gle- de igralskega kadra, doslej pa jih je bilo še nekaj. Odšli so Patrik Ja- ušovec, Kociper in Nikola Prahić, novinci pa so Jaka Vajda (Videm, nazadnje pa Ljutomer), Tomaž Goj- košek (Maribor, mladina) in Rene Svenšek (Drava, mladina). Računa- mo še na maksimalno en prihod, s čimer bi zaključili sestavo ekipe. Ta je po mojem mnenju za odtenek kvalitetnejša od lanske,« je dejal Čeh. Podvinčani so prvo prijateljsko tekmo odigrali že v soboto, ko so ugnali Zavrč z rezultatom 4:1. »Te- kem bo še kar nekaj, prve že v so- torek  14. julija 2020Šport, rekreacija16 Foto: Črtomir Goznik Aleš Čeh, trener Podvincev: »Predsednik kluba bi o ambicijah kluba zagotovo govoril nekoliko bolj zadržano, a sam ne skrivam želje, da se borimo za sam vrh.« Foto: Črtomir Goznik Robert Hojnik, trener Vidma: »Prvo prijateljsko tekmo bomo odigrali 26. julija z Rakičanom, nato bomo v začetku avgusta sodelovali na turnirju v Bukovcih, potem pa 8. 8. sledi tekma s prvoligaško zasedbo Aluminija.« Foto: Črtomir Goznik Damijan Vogrinec, trener Cirkulan: »Do začetka prvenstva načrtu- jemo igranje sedem prijateljskih obračunov, od tega dva z drugoliga- šema Dravo in Beltinci.« Ekipa kolesarskega kluba Bike Ek Haloze Foto: Franc Slodnjak Zmagovalci po kategorijah Nogomet  3. SNL vzhod Podvinci najbolj ambiciozno, Cirkulane in Videm bolj zadržano Po dolgem premoru kolesar- skih tekmovanj se je ekipa Kole- sarskega kluba Bike Ek Haloze prejšnjo nedeljo končno znova zapodila po terenih prečudovi- tega Črnega Vrha nad Idrijo in postregla z odličnimi rezultati. Na otvoritveni dirki in državnem prvenstvu XCO Črni Vrh, kjer se je v različnih kategorijah spopadlo več kot 180 kolesarjev in kolesark iz cele Slovenije, je Bike Ek Haloze predstavljalo kar sedem kolesar- jev in ena kolesarka, ki so zaradi dolgega premora še z večjim ve- seljem in zagonom odpeljali tež- ko pričakovano dirko. Mlada Ema Strašek je zasedla drugo stopničko v kategoriji U9 W, Jakob Kidrič tretjo stopničko v kategoriji amaterji, Aleš Strašek pa 4. mesto v kategoriji veterani 1. Prav tako je dirko uspešno odpeljal mladi Jon Strašek, ki se je uvrstil na 7. mesto v kategoriji U9 M, in Ma- tic Jazbec z 8. mestom v kategoriji veterani 1. Član Matic Robič je v ka- tegoriji veterani 1 osvojil 10., Miha Zagozda pa 12. mesto. Dobro se je odrezal tudi mladenič Vid Strašek, ki je v svoji kategoriji U13 M osvojil 26. mesto. DB Kolesarstvo  Tekmovanje v Črnem Vrhu Kolesarji Bike Ek Haloze ponovno na stopničkah Kikboks  Medobčinsko tekmovanje Korona turnir za uvod v počitnice Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  14. julija 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: nadev: 25 dag skute, jabolka, 10 dag mleh lešnikov ali orehov, 2 žlici sladkorja, 1 vanilijin sladkor; testo: 30 dag moke, 20 dag margarine, 10 dag sladkorja, 1 jajce. Iz vseh našteh sestavin na hitro ugnetemo krhko testo. Pusmo ga počiva na hladnem vsaj pol ure. Medtem ko počiva, pripravimo nadev: jabolka olupimo in naribamo. Skuto, lešnike, sladkor in vanilijev sladkor zmešamo z naribanimi jabolki. Testo razvaljamo in ga položimo na pomaščen pekač; naredimo tudi rob. Po testu razporedimo nadev. Če nam kaj testa ostane, ga razvaljamo in razrežemo na trakove ter jih položimo na nadev v obliki mreže. Pečemo 30 do 35 minut pri 180 stopinjah Celzija do zlato rumene barve. TOREK SREDA ČETRTEK boranja, dušen riž, jabolčno-skutna pita kostna juha, dunajski puranji zrezki, ocvrt krompirček, kumarična solata, sadje korenčkva kremna juha, solata s paradižnikom, papriko in klobaso, polnozrnat kruh, jabolčni zavitek PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, dušene bučke, kuhan mlad krompir, palačinke bograč, jogurtovo pecivo z malinami čebulna juha, vratovina na žaru, zelenjava, banane na žaru s sladoledom kmečki murki s kuhanim pretlačenim krompirjem, piščančji medaljoni, sadje Jabolčno-skutina pita Boranja Naravni pripravki za varstvo rastlin in gnojenje so učinkovine, ki lahko krepčajo rastline, da se same ubranijo težav, lahko pa tudi neposredno napadejo in uničijo bolezni ali škodljivce. Tudi pri uporabi na- ravnih pripravkov, kot so žajbljev čaj, čaj hrenovih listov, vratičev ali rabarbarin insekticid, moramo biti zelo previdni in zmerni. Uporabimo jih le takrat, ko je nujno potrebno, saj so to zelo močne substance, ki škodujejo tudi koristnemu, ne samo škodljivemu delu živega sveta. Koristne snovi, ki se skrivajo v raz- ličnih rastlinskih delih, moramo seveda nekako spraviti v vodo, da lahko potem z njimi tretiramo rastline ali tla okoli njih. To naredimo na več načinov. Vsak je pravilen, zato naj vas ne moti, da boste v različnih zapisih našli različne recepte. V literaturi sem našla tudi več imen za te pripravke, sama sem se odločila za naslednje. Čaj Čaj naredimo enako, kakor kuhamo čaje zase. Narezana sveža ali posušena zelišča prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in počakamo 10–15 minut. Odcedimo in počakamo, da se tekočina popolnoma ohladi. Z ohlajeno tekočino poškropimo po rastlinah. Pripravljamo sproti, hranjenje ni smiselno, saj večina učinko- vine izhlapi ali se razgradi. Mrzel izvleček Mrzel izvleček naredimo tako, da zelišča prelijemo z mrzlo vodo in tako pustimo stati 24–48 ur. Po- sodo z namočenimi zelišči postavimo v hladen prostor. Tekočina se ne sme peniti. Nato precedimo in porabimo. Posoda mora biti plastična ali steklena, kovinske ne uporabljamo, saj lahko izniči večji del učinkovin rastlin. Če je le možnost, uporabimo vodo iz domačega vodnjaka ali potoka. Če imate na razpolago samo vodovodno vodo, naj bo ta res postana. Vsebuje namreč kar nekaj kemičnih snovi, ki lahko v kemični re- akciji prav tako vežejo in uničijo delovanje koristnih učinkovin v zeliščih. Pri uporabi postane vode zadnjih nekaj decilitrov vode iz posode ne uporabimo. Brozga Brozgo naredimo tako, da po receptu predpisano količino zelišč 24 ur namakamo v vodi, nato pol ure prekuhamo na počasnem ognju, ohladimo in precedimo. Tudi pri brozgi velja, da za namakanje ne upora- bimo kovinske posode, za kuhanje jo seveda moramo. Prevrelka Prevrelko naredimo tako, da izbrana zelišča prelijemo z vodo in postavimo na toplo mesto. Vsak dan vse skupaj premešamo. Če dodamo nekaj baldrijana ali kamilic, omilimo neprijeten vonj, ki se ob vrenju sprošča. Ko se tekočina preneha peniti, ostanki zelišč pa potonejo na dno, je pripravek narejen. Precedi- mo in skoraj vedno pred uporabo preredčimo. Večino prevrelk lahko shranimo v temnih stekleničkah v temnem in hladnem prostoru mesec ali dva. Ekstrakt Liste in ostale rastlinske dele namočimo v vodi, precedimo in stisnemo ali damo v sokovnik. Tekočino uporabimo po navodilih. Na kakšen način bomo naredili pripravke, je odvisno od izbire vsakega posameznika. Ne glede na način priprave pripravki delujejo tako, kot je zanje opisano. Najmočnejša je gotovo prevrelka, potem pa po vrsti brozga, hladen izvleček in čaj. Pripravke pripravljamo iz svežih ali suhih zelišč. Tako si lahko zelišča naberemo v najugodnejšem času, posušimo in uporabljamo v celi rastni sezoni. Seveda damo suhih zelišč nekaj manj kakor svežih. Pomembno je, da pripravkov nikoli ne delamo v kovinskih posodah ali sodih, vedno vzamemo plastič- ne ali steklene posode. Tudi voda naj bo vsaj postana, zaželena pa je deževnica. Primerna je tudi voda iz domačih vodnjakov. Prav tako je pomembno, da pripravke vedno uporabljamo zelo pozno zvečer, saj svetloba in predvsem sončni žarki učinkovine hitro razgradijo. Zato je jutranja uporaba manj učinkovita, saj pripravki delujejo manj časa. Prav tako morajo biti temperature nad 10 °C in zagotovo pod 30 °C. Prav včeraj sem pri vožnji s terena opazila nekoga, ki je ob 15. uri pri temperaturi nad 30 °C škropil paradižnik. Zeleni nasveti Vreme letos kar kliče po težavah na vrtu Res je, letošnje vreme, ko se kar naprej izmenjujejo sušna obdobja z dežjem, pa vročina z nižjimi temperaturami, rastlinam ne ustreza in kliče po težavah. Rastli- ne resnično potrebujejo našo pomoč. Čeprav je večina tega, kar bom omenjala v nadaljevanju, že bilo napisano, naj vseeno ponovim nekaj osnovnih dejstev o uporabi naravnih sredstev za varstvo rastlin. Sestavine: 500 g svinjine, 600 g stročjega fižola, 4 paradižniki (ali 4 žlice pretlačenega paradižni- ka), 1 čebula, 3 stroki česna, 30 ml olja, 0,5 žličke soli, 1 ščepec mletega črnega popra, 0,5 l goveje jušne osnove. Meso operemo, osušimo in narežemo na 2 cm velike kocke. Čebulo in česen olupimo in drobno sesekljamo. Paradižnike operemo, jih olupimo, nato pa narežemo na manjše kocke. Stročji fižol narežemo na 2 do 3 cm dolge kose. V večjem loncu segrejemo olje, na njem pa med občasnim mešanjem pražimo čebulo 5 minut, da postekleni. Dodamo na kocke narezano meso in ga na hitro med stalnim mešanjem popečemo z vseh strani. Dodamo paradižnik in česen, dušimo 15 minut, nato pa primešamo še stročji fižol. Zalijemo z jušno osnovo, solimo in popramo ter po- krito na zmernem ognju kuhamo še 20 do 30 minut oziroma toliko časa, da se fižol zmehča. Postrežemo z izbrano prilogo. Uši so letos pokazale, kako hitro se lahko razmnožujejo Letos so škodljivci res na prvem mestu težav na vrtovih, a po- časi jim bodo sledile tudi bolezni. Škodljivce vedno zatiramo, ko se že pojavijo. Z naravnimi pripravki jih je treba zatirati na začet- ku, ne pa šele, ko se že močno razmnožijo. Zato rastline redno, vsak dan preglejte. Ko opazite prve mravlje, je vedno znak za alarm. V rastlinjaku imejte nastavljene rumene lepljive plošče pri vhodu oziroma pri odprtinah za zračenje. Ko na njih opazite prve bele metuljčke – rastlinjakove ščitkarje –, ukrepajte. Insekticidno delovanje imajo pripravki iz rabarbare, pelina, vratiča in pripravek iz sode bikarbone, ki jim za boljše delovanje dodajte čili (ali v prahu ali tekoč). Pripravki, včasih kombinirani, včasih samostojni, delujejo skoraj na vse škodljivce, a običajno je treba poškropiti večkrat zapored v tri- do petdnevnem presledku. Vedno namakamo samo eno vrsto rastlin, potem pa brozge, ki smo jih naredili, lahko zmeša- mo skupaj. Torej posebej namakamo rabarbaro, posebej naredimo pelinov čaj, na koncu pa z vodo kom- biniramo in škropimo. Razen prevrelke pripravkov ne moremo hraniti, uporabljamo jih sproti. Če me vprašate, ali sem pozabila koprive, naj povem, da jih nisem. Koprive so odlične za preprečevanje raznih težav, krepijo rastline, naredijo liste manj privlačne za škodljivce, za uničevanje le-teh pa običajno niso dovolj močne. Koprive si naberemo in posušimo tik pred cvetenjem, uporabljamo pa kot krepčilno sredstvo. Ob napadu škodljivcev pa raje posezite po močnejših rastlinah. Prav zdaj vam svetujem, da s pripravkom iz pelina poškropite kapusnice, ponovite pa še naslednji te- den. Začel se je namreč nalet kapusove hržice, ki uničuje rastne vršičke kapusnic. Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  14. julija 2020Na sceni18 Najbolj znana je Newgrange, 500 let starejša kot angleški Stonehen- ge, na vzhodu otoka, severno od Dublina. Zgrajena je bila med leto- ma 3200 in 3000 pred našim šte- tjem in spada v Unescovo svetovno kulturno dediščino. O graditeljih teh objektov je doslej znanega le malo. Nova spoz- nanja pa so dali genetski testi Dani- ela Bradleyja s Trinity Collegea, ki je preučil genetsko sliko 42 posmrtnih ostankov iz različnih grobnic ter dve drugi trupli iz istega obdobja. Rezultati so potrdili, da so v neka- terih velikih grobnicah – Newgran- geu, pa Carrowkeelu in Carrowmo- ru na severozahodu – pokopani ljudje, ki so bili med seboj v sorodu. »Vse kaže na skupino ljudi, ki je bila med seboj v sorodu in je imela vsaj pol tisočletja dostop do grobov ta- kratne elite na otoku,« je zapisala predstavnica kolidža Lara Cassidy. Posebno izstopa eno od trupel v Newgrangeu, kjer so znanstve- niki dokazali, da sta bila starša v bližnjem sorodu, brat in sestra ali pa starš in otrok. Gre za incest, ki je tako rekoč povsod po svetu pre- povedan, v starodavnih časih pa so ga posamezne vladarske dinastije uporabile za utrditev vladanja. Po- dobne rezultate so namreč dala tudi genetska testiranja v Egiptu in na območjih, kjer so živeli Inki, a gre v primeru Irske za najstarejše tovr- stne najdbe. Da gre pri grobnicah za elito družbe, po mnenju raziskovalcev ne potrjujejo le mesta najdbe. To dokazujejo tudi z analizo izotopov, s katerimi so dokazali, da so ti ljudje pojedli veliko mesa in živalskih pro- duktov. Dokaz o incestu pa, kot rečeno, potrjuje tudi enega iz starih irskih mitov iz 11. stoletja. Zgodba pra- vi, da je graditelj grobnice Dowth zagotovil vsakodnevno kroženje sonca z incestom s svojo sestro. Raziskava pa je v grobnici Poulnab- rone potrdila tudi najstarejši doslej znani dokaz za downov sindrom. Gre za 5500 let staro grobnico, s čimer je dokaz kar 4000 let starejši od doslej znanih najstarejših tovr- stnih najdb. nastopi pa vendarle niso odpadli, to poletje bodo zaigrali na poro- kah in nastopili tudi v sosednji Avstriji. Tako kot vsi glasbeniki tudi člani Petovia kvinteta upajo, da se bodo razmere normalizirale, da bodo lahko vsi glasbeniki po- novno nastopali brez omejitev in da jim bodo lahko ponovno pris- luhnili številni ljubitelji narodno- -zabavne glasbe. Modrijani so svojo najnovej- šo pesem Ime očeta poslušalcem predstavili že na koncertni turneji Modrijani osebno tik pred pande- mijo. Pred kratkim so jo posneli in predstavili širšemu občinstvu. Tako kot vsako svojo pesem so tudi to pospremili z videospotom, ki so ga posneli tik pred poletno sezono. Videospot ima fi lmsko zgodbo, ki jo je posebej za to pe- sem režiral Perica Rais. V njem sodelujejo mladi nadarjeni igralci. Avtor glasbe za pesem Ime očeta je Matjaž Vlašič, pod besedilo se je podpisal Blaž Švab, priredba je delo Krešimirja Tomca in Matjaža Vlašiča, priredba vokalov pa Mar- tina Juhanta. Pesem Ime očeta so posvetili celjski porodnišnici. Z njo se zahvaljujejo prijaznim in strokovnim delavcem, ki so jim stali ob strani v najlepših trenut- Zaradi koronavirusa so ob turistični dejavnosti zagotovo najbolj prizadeti glasbeniki, ka- terih nastopi so se zmanjšali na minimum. Ta je prizadel tudi vse druge, ki so na kakršen koli na- čin povezani z glasbo ter organi- zacijo in izvedbo dogodkov. Od- padle so veselice, veliki dogodki, prireditve, nastopi v tujini in ob drugih priložnostih. Tudi Petovia kvintet, hišni ansambel družbe Radio-Tednik Ptuj, deli podobno zgodbo. Pevka Petovia kvinteta Larisa Majcen je povedala, da zaradi tega niso obupali, posvetili so se sne- manju novih skladb in videospo- tov. Tako so pred kratkim z Vese- ljakovo ekipo posneli videospot za legendarno Krežetovo polko Stoj še dolgo, Ptuj ponosni, ki so jo pred tem studijsko osvežili in ob- novili. To je bila najboljša pesem o Ptuju na prvem ptujskem festi- valu narodno-zabavne glasbe leta 1969. Glasbo zanjo je napisal Jože Kreže, tekst pa Ivan Malavašič. Pe- tovia kvintet je z njo nastopil tudi na jubilejnem ptujskem festivalu v letu 2019. Pesem opisuje zgodovi- no in lepote Ptuja, ki so predsta- vljene tudi v samem videospotu, saj so ga v celoti posneli na Ptuju, da bi prikazali čim več njegovih znamenitosti in nekaj edinstvene ptujske kulture. Sicer pa pridno vadijo in širijo svoj repertoar, ki ga izvajajo na svojih nastopih. Vsi kih življenja, še posebej, ker so jim pomagali, da so svoja življenja na najlepši način začeli njihovi mali modrijani. Nikoli ne bodo po- zabili, kaj so storili zanje. „Vsak verz pesmi Ime očeta je nastal po resnični zgodbi. Za Modrijane je najpomembnejša tista zgodba, ki jo bo ta pesem porodila v poslu- šalcih,“ je posebej poudaril Blaž Švab. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Petovia kvintet in Modrijani Ustvarjalni glasbeniki kljub koronavirusu Foto: zasebni arhiv Petovia kvintet je z Veseljakovo ekipo posnel videospot za legendarno Kre- žetovo polko Stoj še dolgo, Ptuj ponosni. Irska  Presenetljiva nova odkritja znanstvenikov Dokazi o incestu pred 5000 leti Na Irskem se skriva na stotine starih grobnic, znanih pod imenom passage tombs. Gre za podzemne hodnike in grobove, ki se skrivajo pod umetnimi griči. Izvor je ocenjen na četrto tisočletje pred našim štetjem, s čimer so grobnice na Irskem starejše od piramid v Egiptu. Slovenija  Luka Basi in Neda Ukraden »Najlepše stvari se zame začnejo z glasbo« Luka Basi, ki zadnja leta niza hit za hitom, o duetu z balkansko divo Nedo Ukraden pravi: »Njena karizmatična izkušenost in moja malce bolj mladostna zagnanost sta se lepo ujeli.« Priljubljeni pevec Luka Basi (27) je v preteklosti posnel že več duetov z zvezdami z Balkana, pred kratkim pa je predstavil nov duet z Nedo Ukraden (69), eno največjih zvezd na območju nekdanje Jugoslavije. Naslov pesmi je Ni Dubai, ni Hawaii. Luka je nad sodelovanjem navdu- šen: »Dobiti možnost sodelovanja s takšno balkansko divo je zame res velika čast in še enkrat bi se rad zahvalil svojemu glasbenemu 'čarodeju' Raayu, da mu je s pesmijo Ni Dubai, ni Hawaii uspelo prepričati Nedo. Pesem ji je bila takoj všeč in tako se je vse skupaj začelo: z glasbo, pesmi- jo, kot se zame po navadi začnejo najlepše stvari. Ujela sva se fenome- nalno. Tudi v zakulisju sva se veliko veliko pogovarjala o vseh mogočih temah,« pravi pevec v smehu. Luka je sicer prav te dni na dopustu: »Ni- sem vajen, da sem lahko julija na dopustu, a trenutno je situacija takšna. Pravijo, da je vse za nekaj dobro. Trenutno so načrti takšni, da naredimo še kakšno pesem za naprej, ker je med koncertno sezono malo časa za studijska snemanja in snemanje spotov. Prav tako upam, da se stvari umirijo in se kultura vrne na odre v čim večji meri.« Foto. Neo Visuals/M24 Foto: M24 Foto: zasebni arhiv Modrijani so tudi najnovejšo pesem Ime očeta pospremili z videospotom. Poslušalci so pesem izredno lepo sprejeli. Spremlja jo videospot s fi lmsko zgodbo, v kateri nastopajo mladi nadarjeni igralci. Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  14. julija 2020 Ljudje in dogodki 19 Juršinci  15.000 evrov za ureditev brezplačnega brezžičnega omrežja V centru poslej zastonj brskanje po spletu Občina Juršinci se je uspešno prijavila na razpis za nepo- vratna sredstva za spodbujanje internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih. Gre za prvi tovrstni poziv Evropske komisije, v Juršincih pa so prejeli 15.000 evrov, s pomočjo katerih bodo v centru občine omogočili tako občanom kot obiskovalcem dostop do brezplačnega visokohitrostne- ga širokopasovnega interneta. V okviru programa WiFi4EU želi Evrop- ska komisija povsod po Evropi omogočiti brezplačen brezžični dostop do interneta v okolici glavnih središč javnega življenja. Kot so povedali v Juršincih, naj bi Telekom omrežje v celoti aktiviral še v tem mesecu, na vseh lokacijah bo označeno z emblemom WiFi- 4EU, registracija z geslom pa ne bo potrebna. V središču občine bo vzpostavljenih deset zunanjih oddajnikov, ki bodo pokrivali območje nasproti Zdravstvenega doma Juršinci, kjer se prodaja sladoled, ploč- nika, na katerem so postavljene klopi, območje športnega igrišča, kul- turnega centra in alternativne poti z novo avtobusno postajo. Foto: SD Deset zunanjih oddajnikov bo v centru Juršincev omogočalo brezplačno brskanje po spletu. Čeprav je bilo letošnje šolsko leto, milo rečeno, nenavadno, pa je bilo za 14 dijakov izjemno uspešno. Ptujska biotehniška šola se lahko pohvali s kar petimi zlatimi matu- ranti. To so postali: Lara Petek, Do- minika Novak, Mihaela Drofenik, Iris Vidovič, Mihael Korez ter Lea Kaisersberger in Lea Žunkovič; sle- dnji sta na poklicni maturi dosegli vse možne točke. Tudi strojniki so dokazali, da zmorejo doseči vse! Matjaž Mir, Gabrijel Škraba in Nino Hojnik so namreč pri maturi dosegli najvišje možno število točk. Tudi v Elektro in računalniški šoli so se oki- tili z zlatom, za to je poskrbel zlati maturant Uroš Horvat. K opravlja- nju zaključnih izpitov je pristopilo tudi 39 dijakov in dijakov Ekonom- ske šole ŠC Ptuj. 36 jih je bilo uspe- šnih, trije bodo v jeseni opravljali po en popravni izpit. »Kljub neko- liko manjši generaciji, ki letos za- pušča ekonomsko šolo, pa smo ve- seli, da imamo med nami tudi dija- kinje, ki so dosegle izjemen splošni uspeh in si tako prislužile posebno pohvalo in naziv zlata maturantka. To sta dijakinji programa ekonom- ski tehnik Anja Kramberger in Lara Kozoderc ter dijakinja programa aranžerski tehnik Danijela Vinko,« je ponosno naštela imena zlatih di- jakinj ravnateljica Darja Harb. Zlata maturantka Anja Kramber- ger je ob slovesu od srednješolskih klopi dejala: »Znanje in uspeh, ki ga kot zlata maturantka in naj dijaki- nja MO Ptuj nesem s seboj v svet, je samo dokaz, da je Ekonomska šola Ptuj zanesljiva odskočna de- ska in prava pot k novim uspe- hom.« Šolo zapušča z nasmehom na obrazu in zadovoljstvom v srcu, pravi. Lepi spomini na preživeta leta so popotnica tudi Danijele Vinko. »V času šolanja sem prido- bila znanje, ki je postalo orodje, da sem začela raziskovati, da sem dobila potreben pogum, pa tudi za oblikovanje ambicij, ki so vi soke in izvedljive,« je odločno dejala zlata aranžerska tehnica. Ptuj  Vse štiri srednje šole Šolskega centra Ptuj z vsaj enim zlatim maturantom Na poklicni maturi uspešnih 93 % dijakov, od tega 14 zlatih Dijaki zaključnih letnikov so v minulih dneh še zadnjič obiskali stavbo Šolskega centra Ptuj in prevzeli spričeva- la poklicne mature. To je na ŠC Ptuj opravljalo 228 dijakov, uspešnih je bilo 211 oziroma 93 %, od tega 14 zlatih! Foto: Ekonomska šola ŠC Ptuj Zaključni letnik ekonomistk z zlato maturantko Anjo Kramberger v ospredju Najuspešnejši slovenski delilec pravice na nogometnem igrišču Damir Skomina je svojo sodniško kariero v preteklem letu okronal s sojenjem v fi nalu lige prvakov. Sodil je najprepoznavnejšim obra- zom nogometa, kar so nogometni navdušenci lahko redno spremljali na malih ekranih. Završki otroci so ga imeli čast spoznati v živo. Za- nje je Skomina prinesel sporočilo: „Otrokom želim predati izkušnjo, informacijo, da je treba v tem, kar počnemo, uživati. Tudi za starše je to pomemben vidik, da ne po- skušajo svojih nerealiziranih sanj izživeti skozi otroke, ampak da se otrokom pusti, naj v igri uživajo. Vemo namreč, da v resnici v nogo- metu profesionalno uspe zelo maj- hen odstotek nogometašev, s pri- tiskom pa se otrokom lahko naredi krivica. Glavni motiv v nogometu, sploh pri otrocih, mora biti zabava, sprostitev in rekreacija.“ Ključni prvi koraki po športnih poteh Prav to so otroci doživeli na završkem nogometnem taboru. Ideja zanj se je rodila kot odgovor na skromno nogometno sezono. Zaradi epidemije ni bilo mogoče izvajati niti treningov, kaj šele te- kem. V vodstvu društva so se odlo- čili, da mladim nogometnim upom pripravijo drugačen, nepozaben zaključek sezone. Najmlajši udele- ženci tabora pa so se s športom in nogometom v organizirani obliki srečali prvič. Že ob njihovem priho- du je bilo čutiti posebno pričakova- nje, saj so kar hiteli dogodivščinam naproti. Strokovno usposobljeni nogometni trenerji so jih razvrstili v skupine, zanje pa pripravili različne oblike vadbe, prilagojene starosti in sposobnostim otrok. „Otrokom želimo predstaviti prvine ne samo nogometa, temveč športa. Obliko- vanje športnega duha je treba pri- četi zgodaj,“ je svoje prepričanje delil predsednik društva Aleksan- der Petrovič in ponosno nadalje- val: „Poleg tega zelo cenimo, da se je našemu povabilu odzval Damir Skomina. Prepričan sem o velikem pomenu obiska tako pomembne osebnosti v nogometu za otroke. Mislim, da jim bo to zares ostalo v spominu.“ Tabor želijo nadaljevati Dogajanje je potekalo na celot- nem prizorišču nogometnega sta- diona v Zavrču. Kot je omenil Pet- rovič, nameravajo tabor ponoviti in ga nadaljevati tudi v prihodnjih letih. Pri tem se bodo še naprej trudili, da bo za udeležence ostal brezplačen. Tokrat so za fi nančno neobremenjenost staršev poskr- beli prostovoljci v društvu, ki so pripravili vse potrebno za izvedbo tabora. Dogodek pa so kot po- krovitelji podprli Občina Zavrč ter podjetji ISM Vuzem in INT Težak, saj so zagotovili sredstva za mali- ce, napitke in majice. Vsak otrok pa je domov poleg širokega nasmeha na obrazu odnesel tudi posebno diplomo. Zavrč  Dvodnevno športno doživetje za otroke V Zavrču tudi Damir Skomina Na nogometnem stadionu v Zavrču je v preteklem tednu potekal prvi nogometni tabor. Otroci so dva dni zapored lahko uživali v športnih radostih, za kar je pos- krbela ekipa entuziastov Športnega društva Nogometna šola Zavrč. Gibanja in zabave ni manjkalo, za piko na i pa so otroci spoznali tudi najprepoznavnejšega slovenskega nogometnega sodnika. Foto: KG Foto:KG Nogometni sodnik Damir Skomina Nogometni tabor je bil namenjen otrokom, starim od šest do enajst let. Udeležilo se ga je skoraj 50 mladih, razdeljenih v tri skupine. „Sprva smo predvidevali, da bomo delali v dveh skupinah, a nas je presenetilo število zainteresiranih otrok. Z odzivom smo zelo zadovoljni, le organizacijo smo malo priredili,“ je povedal predsednik društva Aleksander Petrovič. Namignil je tudi, da bodo tabor proti koncu poletja ponovili. Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  14. julija 2020Križemkražem20 Priporočljive so vaje z utežmi, a jih je prav tako treba izvajati pravilno. Začni- te z lažjimi utežmi (za začetek so pripo- ročljive polkilogramske uteži) in pove- čujte število ponovitev. Ne pozabite na dobre stare trebušnjake oziroma dvigo- vanje trupa, s čimer poskrbite za boljše ravnotežje in preprečite poškodbe. AGNON, Šmuel - hebrejski pisatelj, nobelovec leta 1966, ETNARH - naslov pravoslavnih cerkvenih glavarjev v fevdalni Turčiji, USORA - levi pritok Bosne pri Doboju KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (62.) Mesto, otočje ali država? Sin- gapur je vse troje obenem. Moderno mesto je tako rekoč mikrokozmos, kjer se prepletajo kulture vsega sveta. Imenuje- jo ga tudi Švica Azije – kraj, kjer azijski trojec revščina – umaza- nija – kaos skorajda ne obstaja. Edina otoška mestna država na svetu je sočasno tudi najdražje mesto sveta (glede na svetovno poročilo o stroških življenja, The Economist). Otočje je približno tridesetkrat manjše od Slovenije – tako morajo na tisti kos zemlje stisniti vse, kar država potrebuje. Singapur leži ob južnem robu Malajskega polotoka. Je izred- no varen, njegove ulice so čiste (čeprav soparne in pogosto, zaradi rednih ploh, namočene). Ker se država nahaja le okoli dvesto kilometrov severno od ekvatorja, je zmerom odeta v to- plo odejo – temperature namreč nikoli ne padejo pod dvajset sto- pinj Celzija. Na srečo je približno polovica površine porasle z zele- njem, najdemo namreč več kot petdeset večjih parkov, tako je sprehod po mestu kljub vročini prijetno doživetje. Država, ki ve- lja za eno najgosteje poseljenih na svetu, je kričeča mešanica malezijskih, kitajskih in indijskih vplivov. Ti se najbolj prepletajo pri neverjetno raznoliki ponudbi hrane. V Singapurju je mogoče pokusiti več jedi, kot jih zmo- rete, četudi ste vešči pri jedi s palčkami! Razburljiva restavra- cijska scena kot tudi ponudba ulične prehrane je vredna vaše pozornosti (hrana je relativno poceni). V eni ulici je mogoče pokusiti italijansko pico, indijski kari, japonski suši, arabski falafel ali kitajske riževe rezance. Hrana je center kulturnega dogajanja, nekateri smehljaje dodajajo, da gre za nacionalni šport. Zanimi- vo je, da se Singapurci namesto pozdrava pogosto ogovarjajo z besedno frazo: »Si že jedel?«, kar kaže na to, da so resnični gurma- ni. »Sem že jedla. In to (spet) preveč.« Foto: M. Toplak Singapur Posočje  Malo prostih turističnih kapacitet Med gosti več Slovencev Obeti za turistični obisk Posočja v juliju in avgustu so zelo spodobni, čeprav ne bo takšne obre- menitve kot v preteklih letih. Trenutno je kar težava najti proste kapacitete, je povedal direktor Javnega zavoda za turizem Dolina Soče Janko Humar. Nekoliko se je spremenila tudi struktura gostov v prid domačim. Foto: M24 Svet  Japonski potni list najboljši za potovanja Slovenski potni list na 12. mestu Japonski potni list omogoča dostop do največjega števila držav na svetu brez vizuma, je razvidno iz raziskave o uporabnosti potnih listov britanske pravne pisarne Henley & Partners. Slo- venija se je na lestvici uvrstila na 12. mesto. Osebe z japonskim potnim lis- tom lahko vstopijo v 191 držav brez vizuma oz. ga lahko prejmejo ob vstopu v državo. Na drugo mesto se je uvrstil Singapur, ki omogoča vstop brez vizuma v 190 držav, sledita nemški in južnokorejski potni list. Slovenski potni list je na 12. mes- tu skupaj z latvijskim in islandskim, ki omogočajo vstop brez vizumov v 180 držav. Na dnu lestvice so afganistanski, iraški in sirski potni list, ki omogo- čajo vstop brez vizuma v manj kot 30 držav. Seznam so v pravni pisarni obli- kovali s pomočjo podatkov Medna- rodnega združenje za zračni tran- sport (IATA) in omogoča vpogled, koliko držav lahko obiščejo imetniki določenega potnega lista in kakšne so vizumske omejitve. Seznam ni upošteval trenutnih omejitev zara- di pandemije covida-19. Na nadaljevanje turistične sezo- ne, če ne bi prišlo do kakšne več- jega obrata zaradi spremenjene epidemiološke slike, ki bi jim vse pokvaril, v Posočju tako gledajo pozitivno, je še povedal Humar. Čez poletje bodo imeli znotraj strukture gostov še vedno zelo ve- liko tujcev, ki niso stornirali svojih rezervacij, k privabljanju slovenskih gostov pa so jim pomagali tudi turi- stični boni. Prav politika bonov jim bodo po Humarjevih pričakovanjih pomagala podaljšati sezono še v je- sen. V juniju je bilo Slovencev celo več kot tujcev, nekje dve tretjini ali morda celo tri četrt vseh. Tudi v juliju in avgustu Humar pričakuje bistveno višji delež Slovencev kot prejšnja leta (lani je bilo razmerje 85:15 v prid tujih gostov), a vseeno dvomi, da bodo slovenski gostje v času vrhunca sezone presegli 30 odstotkov vseh. Več slovenskih gostov pa je zato spet pričakovati v jesenskih mesecih. Foto: M24 »Mesecev, ki smo jih zdaj izgubili, ne moremo več nadomestiti.« Kot je opozoril prvi mož bovške- ga zavoda za turizem, bo letošnja realizacija bistveno slabša kot lani: Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 14. do 20. julija 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺ €  Bik  ☺☺☺ €€€  Dvojcka  ☺☺ €  Rak  ☺ €€  Lev  ☺ €€€  Devica  ☺☺☺ €€  Tehtnica  ☺☺☺ €  Škorpijon  ☺ €€€  Strelec  ☺☺☺ €  Kozorog  ☺☺☺ €€  Vodnar  ☺☺ €  Ribi  ☺☺☺ €€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 20. julija. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografi jo z izpol- njenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika čudovite brisače za plažo in bazen (s simpatičnim vzorcem žirafe), ki jo podarja Baby Center. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Vincenc Širec, 2322 Majšperk. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 14. julija 9:00 Ormož, prvo nadstropje gradu: Ormoški grajski kino, brezplačne kino predstave za otroke 10:00 Ptuj, Ljudski vrt in Mestni kino: Poletne ulične delavnice in poletne urice italijanščine Sreda, 15. julija 10:00 Ptuj, Ljudski vrt in Mestni kino: Poletne ulične delavnice in poletne urice italijanščine Četrtek, 16. julija 9:00 Ptuj, Špajza modrosti: Čarobne barve plastelina, delavnica za otroke nad 5 let 10:00 Ptuj, Ljudski vrt in Mestni kino: Poletne ulične delavnice in poletne urice italijanščine 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, Ptujski grad, Salon umetnosti: pričetek otvoritvenega vikenda 18. festivala Art Stays, avdio performens Klopotec Orkestra, odprtje razstave treh umetnikov in prostorske postavitve, koncert (med 18. in 23. uro) Petek, 17. julija 10:00 Ptuj, Ljudski vrt in Mestni kino: Poletne ulične delavnice in poletne urice italijanščine Mestni kino Ptuj Sreda, 15. julija: 20:00 To morajo biti nebesa Četrtek, 16. julija: 20:00 Šivi Petek, 17. julija: 17:00 Ježek Sonic; 19:00 Ema; 21:00 Neodvisne Prireditvenik Foto: ČG 6 4 1 4 8 7 1 2 8 3 2 5 1 8 7 2 3 9 1 4 3 5 1 2 6 2 3 8 torek  14. julija 2020 Za kratek čas 21 »Bled local selection.« »Slovenia unique experience.« »No more silence.« Ne, dragi moji, tokrat nisem za šankom v kakšnem angleškem pubu (po domače: kafi ću), ampak sem kar doma. Prepisal sem pa te besede iz časopisa. Pa spet: ne iz kakega angleškega časopisa, ampak iz našega. Domačega. Regionalnega. Pa ta ni pisal o dogajanju v kaki angleško govoreči deželi, ampak kar o slovenskih krajih. Čisto domačih. Kar sta vam mogoče namignili domači »Bled« in malo manj domača »Slovenia«. Ki se seveda napiše brez ‚j‘, ker bi drugače kak bralec naših časopisov lahko prebral ‚Slouvenidža‘ ali mogoče ‚Sloveniha‘ ali ‚Sloveniža‘. (Kako bo izgovoril kitajski bralec naših časopisov, pa že ne vem več. Pa jih najbrž je kaj tonarodnostnih bralcev, če sodim po tem, koliko jih srečam na ptujskih ulicah. Celo kakega s šolsko torbo na rami.) Le kaj se je zgodilo z nami, Slovenci, da smo se tako zelo poangležili? (Morda bi prej lahko rekli poameričanili? Ampak ker govorimo o jeziku, pač ne govorimo o amerikanščini, tudi če prihaja iz ZDA, pač pa o angleščini. Kvečjemu ‚ameriški angleščini‘.) Pa imam včasih občutek, da ne gre toliko za to, kako zelo ZNAMO angleščino, ker smo pač svetski ljudje, pač pa bolj za to, da NE POZNAMO angleščine in ne vemo, o čem je nekdo v tujem jeziku govoril – in potem pač nekaj povemo približno po naše. Da izpademo pametni. Pa v resnici izpademo neumni. »Pri nas je vse computers,« je pred leti rekel znanec, ki je tričetrt svojega življenja preživel v Ameriki. Njega razumem: ko je šel na tuje, je bila edina stvar, s katero smo računali, tisto računalo na kroglice. In torej ni vedel, da pri nas ni ‚computers‘, ampak računalnik. A ne pri vseh. Ta fi ni Slovenci (kako z užitkom bom zapisal v tem primeru izraz svoje najljubše pesnice: Slovenceljni!) nimajo računalnika, imajo kompjuter. In besedil ne natisnejo, ampak jih printajo. Z barvnim printerjem! Aja – da neukim razložim tiste tri izraze iz uvodnih vrstic. Prvi dve sta turistični in povesta, da gre za nek blejski lokalni izbor (kremšnita in bingeljček na otoku?), druga govori o Sloveniji, ki ponuja edinstvene izkušnje, tretje – Nič več tišine – pa je geslo v kratkem začevšega ptujskega festivala. Zdaj pa si ga že zaslužim: ‚Punca, one bear, please!‘ Za šankom Angleščina za telebane? Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  14. julija 2020Poslovna in druga sporočila22 POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni no iv naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 29. 8. 2020. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. • datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri • • • • (6. – 11. 10. 2020) Vabljeni na AKCIJSKA CENA: samo 339,00 EUR po osebi Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  14. julija 2020 Oglasi in objave 23 Lučio Dekanić, Hrastovec 53a, roj. 1974 – umrl 30. junija 2020; Janez Žmauc, Rotman 35, roj. 1954 – umrl 2. julija 2020; Otilija Habjanič, roj. Klemenčič, Lahonci 43, roj. 1942 – umrla 3. julija 2020; Jožefa Lozinšek, roj. Mohorko, Gorca 11a, roj. 1937 – umrla 3. julija 2020; Alojz Petrovič, Zg. Hajdina 146, roj. 1942 – umrl 3. julija 2020; Alojz Prah, Ptuj, CMD 4, roj. 1955 – umrl 4. julija 2020; Jožef Rozman, Kidričevo, Kajuhova ul. 2, roj. 1932 – umrl 4. julija 2020; Janez Cafuta, Ptuj, Mejna c. 43, roj. 1949 – umrl 4. julija 2020; Nevenka Majcenovič, roj. Klajdarič, Ptuj CMD 8, roj. 1954 – umrla 3. julija 2020; Franc Lampret, Ptujska Gora 11, roj. 1938 – umrl 5. julija 2020; Adolf Petrovič, Pristava 45, roj. 1927 – umrl 5. julija 2020; Jožef Beranič, Cirkovce 2a, roj. 1929 – umrl 2. julija 2020; Avguštin Kosi, Strmec pri Ormožu 9, roj. 1936 – umrl 5. julija 2020; Olga Kocu- van, roj. Kocuvan, Ptuj, Zadružni trg 14, roj. 1954 – umrla 6. julija 2020; Barbara Vinko, roj. Gosak, Podlehnik 41, roj. 1934 – umrla 8. julija 2020; Branislav Klemenčič, Ptuj, Hercegova ul. 6, roj. 1957 – umrl 9. julija 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE POLITIKA Kaj se lahko Janša nauči od Plenkovića, ki je s sredinsko HDZ triumfiral na volitvah INTERVJU Mario Fafangel, NIJZ: o rumeni Sloveniji in drugem valu epidemije REPORTAŽA Prostituti na poziv: pri prodajalcih teles, ki moškim ponujajo spolne užitke INTERVJU Zgodovinar Andrej Rahten o sporih in dilemah ob 100. obletnici koroškega plebiscita Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. Vsako sredo ZA ZVEZDE KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. KUPIM bikce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 645 875. Boleč, žalosten in nikoli pozabljen je SPOMIN na 14. julij, ko nas je pred 30 leti za vedno zapustil dragi mož, atek in dedek Stanko Sitar Z ZGORNJE HAJDINE 58 Nikoli ne boš pozabljen, le šopek rož in svečka na tvojem grobu sta nemi priči naše bolečine. Hvala vsem, ki mu posvetite trenutek lepega spomina. Vsi njegovi VSAK PONEDELJEK razgaljamo slavne IZTOK MLAKAR Hud spodrsljaj v usnjenih škornjih TANJA ZAJC ZUPAN Zaradi kazni skoraj zavrnjena na meji MIŠA MOLK Še vedno nemirna pred snemanji TINKARA FORTUNA GROZLJIVO Na spletu prodajali Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! Štajerski TEDNIK torek, 14. 7. 2020  COLOR CMYK stran 24 V primerjavi z letom 2018 se je v letu 2019 število kaznivih dejanj povečalo za kar 37 odstotkov. Največji porast se je zgodil na po- dročju varnosti premoženja. V letu 2018 so na PP Rače zabeležili dvaj- set tatvin in vlomov, v letu 2019 pa kar pet več. Od tega je policiji doslej uspelo raziskati 21 % dejanj, ki so bila povzročena v letu 2019. S tem odstotkom pa komandir PP Rače Jože Šprah ni najbolj zadovo- ljen. „Od dvajsetih primerov smo rešili štiri tovrstna kazniva dejanja. Pri storilcih ne gre za domačine ali sorodnike, predvsem gre za rom- sko populacijo, tudi iz Hrvaške in iz naše Dolenjske. So dobro orga- nizirani, med izvajanjem kaznivih dejanj zamenjujejo avtomobile, kar je sicer težava na območju celotne Slovenije. Prepričan sem, da bomo enkrat tudi njim stopili na prste. Nihče v policiji z odstotkom razi- skanosti primerov vlomov ni za- dovoljen. Res pa je, da raziskanost na državni ravni ni boljša, saj znaša med 15 do 20 %,“ je povedal Šprah. Ostro proti nasilju v družini Šprah je navedel, da so na ob- močju občine Starše obravnavali eno kaznivo dejanje zoper življe- nje in telo, kjer je šlo za povzroči- tev hude telesne poškodbe. Kar šest primerov kaznivih dejanj pa je bilo storjenih na področju zakon- ske zveze, družine in otrok. „Go- vorimo o nasilju v družini in tega ne bomo tolerirali. Do teh pojavov ima policija ničelno toleranco. Na- redili bomo vse, kar nam zakon dopušča, se pravi, da bomo tudi s skrajnimi ukrepi, kot je prepoved približevanja, naredili v taki družini red!“ je zatrdil Šprah. Droga je prisotna V preteklem letu so na območju občine obravnavali tudi tri prekr- ške, povezane z drogami, kar pa po Šprahovih besedah še ni raz- log za alarm. „Šlo je za prekrške, ko smo nekoga 'dobili' z manjšo količino prepovedane droge, ki se šteje za lastno uporabo. Zaenkrat zaradi tega ni treba delati panike, saj dve izmed teh oseb nista iz ob- čine Starše. Droga je prisotna v celi Sloveniji, vendar v vaši občini pro- blematika ni taka, da bi bilo treba izvajati posebne ukrepe. Okoli šol in vrtcev včasih najdemo ogorke 'jointov', a to ni vsakodnevno niti vsakomesečno,“ je pojasnil. Dobra statistika prometne varnosti Komandir je še ocenil, da je pro- metn varnost v občini kar dobra, saj v letu 2019 na cestah v Staršah ni ugasnilo nobeno življenje. Zgo- dilo se je deset prometnih nesreč, vendar brez težjih telesnih po- škodb. Policisti PP Rače pa so izdali kar 296 plačilnih nalogov v zvezi z nespoštovanjem cestnoprometnih predpisov. Na splošno je Šprah ocenil, da je situacija v preteklem letu bila obvljadljiva in ugodna, stanje pa se tudi v prvi polovici leta 2020 ni bistveno spremenilo. Danes bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Ponekod v notranjosti bo pihal veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja, ki bo jutri oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo 7 do 12, na Primorskem do 16, najvišje dnevne danes od 21 do 25, na Goriškem in ob morju do 27 °C, jutri pa bo za kakšno stopinjo topleje. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Starše  Porast število vlomov in tatvin, odkrili le malo storilcev Vlomilci vse drznejši Na območju občine Starše se je v preteklem letu povečalo število kaznivih dejanj. Največ dela so možje v modrem imeli zaradi tatvin in vlomov. Pri teh dejanjih pa so storilci vse pogumnejši, vlamljajo tudi sredi belega dne. Rojstva: Martina Horvat, Biš 9, Trnovska vas – deček Nino; Nina Murko Feguš – deček Benjamin; Eva Kan- cler – Enej; Nina Gašperič – Hana; Bernardka Vogrinec – deček Jakob; Nives Arnuš – deček Tinej; Aleška Sva- guša – deklica Alex. Poroke – Ptuj: Aleš Skledar in Zdenka Vrabl, Štuki 28b; David Korošec in Laura Matjašič, Borovci 19a; Damijan Vajngerl in Anita Simonič, Vintarovci 55b; Rok Saga- din, Hajoše 56b , in Tamara Mlakar, Kungota pri Ptuju 89; Matjaž Ogrinc, Skorba 35, in Neža Katarina Mla- kar, Skorba 51c. Foto: KG „Storilci tatvin in vlomov so vedno bolj predrzni, saj vlamljajo tudi tak- rat, ko so lastniki doma in počivajo. Premaknil se je tudi čas vlomov v stanovanjske hiše: to več ni nočni čas, ampak vlamljajo tudi med 10. in 11. uro. Storilci gibanje družine opazujejo, in ko se ti odpravijo od doma, vlomijo,“ je opozoril Koman- dir PP Rače Jože Šprah. Podravje  Zaradi spomladanske pozebe letos manj sadja Cene sadja zrasle za petino Kakšno škodo je na sadnem drevju povzročila pozeba v marcu in aprilu, bo dokončno znano jeseni, ko bodo pridelovalci pobrali vse sadje, strokov- njaki pa že zdaj napovedujejo, da ga bo v povprečju vsaj za polovico manj. Nizke temperature v omenje- nem obdobju so najbolj prizadele koščičasto sadje, v prvi vrsti ma- relice in breskve, zato so marsikje povsem uničene. Kot je povedal Andrej Rebernišek, direktor ptu- jskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, so bile še posebej na udaru marelice, saj so uničene od 80- do 100-odstotno, medtem ko so jo breskve za spoznanje bolje odnesle, po prvih ocenah so na- sadi uničeni v razponu od 60 pa vendar tudi do 100 odstotkov, odvisno od lege sadovnjaka, pa tudi od sorte breskev. Na češnje je pozeba vplivala različno, glede na to, ali gre za zgodnje ali pozne sorte. »Pečkato sadje, v Podravju govorimo predvsem o jabolkih in hruškah, je utrpelo manj škode kot koščičasto, so pa zaradi poškodb cvetov deformirani tudi plodo- vi, kar bo posledično vplivalo na nižjo kakovost pridelka.« S tem se strinja tudi Metka Hudina, pro- fesorica z ljubljanske biotehniške fakultete in članica Strokovnega sadjarskega društva Slovenije, ki je povedala, da tudi tisti pridelek, ki je še na drevesih, ne bo prvega kakovostnega razreda: »Na dre- vesih imamo pri jabolkih plodiče, ki imajo poškodbe zaradi pozebe, imajo rjaste obročke, in takšni plo- dovi ne bodo šli v prodajo v trgovi- ne, ampak so namenjeni izključno predelavi.« Foto: SD Letos bo manj sadja, njegova kakovost slabša, cene pa višje. Slovenija  Pravnomočne obsodbe Goljufi pri tehničnih pregledih obsojeni Okrožno sodišče v Ljubljani je enajstim od štirinajstih obdolženih goljufanja pri tehničnih pregledih v Mostah spoznalo za krive in jim izreklo pogojne kazni. Glavnima obdolženima, tehničnima kontrolorjema Stevici Nikoliću in Damijanu Žontarju je izreklo po tri leta zapora in denarne kazni, izvršljivo kot osem let pogojne zaporne kazni. Nikolića in Žontarja je obtožnica bremenila, da sta aprila 2016 kot zaposlena v tehničnih pregledih Produkt v ljubljanskih Mostah v zameno za podkupnino kot tehnično brezhibna potrdila vozila, ki to niso bila. Pri tem sta od lastnikov vozil prejela od 5 do 20 evrov. Oba sta svoja dejanja obžalovala. Sodišče sta prosila, naj jima ne izreče previsoke kazni, ker da morata skrbeti za družino oziroma osebe, s katerima živita. V izreku kazni je sodišče sledilo predlogu tožilstva. Nikoliću je izreklo enotno kazen tri leta zapora in 1200 evrov denarne kazni, ki pa ne bosta izvršeni, če v osmih letih ne naredi kaznivega dejanja. Določilo mu je tudi 5300 evrov stranske denarne kazni, ki jo mora plačati po obrokih. Žontarju pa je sodišče poleg treh let zapora določilo še 1100 evrov denarne kazni in 4900 evrov stranske denarne kazni. 4900 evrov mora plačati v obrokih, zapor in denarna kazen v višini 1100 pa ne bosta izvršena, če v osmih letih ne naredi kaznivega dejanja. Preostalih devet, ki jim je sodišče danes prav tako izreklo kazni (obdolženi so bili večinoma podkupovanja), je dobilo po dva do tri mesece pogojnega zapora in kazni v višini do nekaj sto evrov. Tri obdolžene, ki krivde niso priznali, glavna obravnava še čaka. Foto: Dreamstime/M24 Po besedah komandirja PP Rače vlomilci niso domačini, pač pa naj bi šlo predsvem za romsko populacijo. Število kaznivih dejanj na območju občine Starše Vrsta kaznivega dejanja 2018 2019 zoper življenje in telo 0 1 zoper človekove pravice in svoboščine 5 6 zoper človekovo zdravje 2 2 zoper zakonsko zvezo, družino in otroke 4 6 zoper delovno razmerje in socialno varnost 1 2 zoper premoženje 20 25 zoper gospodarstvo 0 2 zoper splošno varnost ljudi in premoženja 0 2 zoper okolje, prostor in naravne dobrine 1 2 Skupno 35 48 Vir: Policijska postaja Rače