! Za poduk in kratek čas. Slovani ob nemškej meji. VI. Ko se je lOOOletno nemčenje podjarmIjeuih zapadnib Slovano7 piičelo, stano^ali so še ti 7 nepretrganej visti od Adrije do Duna^a in od Dunava do Baltškega morja, toda uže ne 7e8 na gosto. Zlasti kraj Dunava in 7 goinjem Štajerskem bile so slo^anske naselbine redke in slabotne. Preveč ljudstva požrl je obeiski, ba^arski in franko7sko-nemaki meč. Zato beremo 7 omenjeuib krajih spr^a se o nekaterib slo^anskib imenih; naposled zginejo ae tudi ta. Na primer 1. 1148 zadenemo na neko plemenito gospo: Dobronego, 1. 1188 na plemiča Trdisla^a, dalje na Cogoja, Negoja in 1. 1348 na Valbuna. Ua je na gornjem Stajerskem, nemškem Eoroškem, gornjem in spodnjera Avstrijskem slo^anst^o tako naglo bilo iztrebljeno, to si moremo tako-le razložiti 1 Fianko7ski kralji bo 7so z mečeni pridobljeuo zemljo sebi prilasto^ali kot osebno imo^ino, katero so smeli deliti, kakor se jim je izljubilo, ined svojo gospodo. Kot z niečem pridobljena zemlja vcljale so tudi 7se slovanske dežele. Te so frankovski vladarji radodaino delili 87ojim velikašem, kateri 80 potem tje naselili Nemce7 raznega plemena. Na takšne naselitve Nemce7 po dežclah Slovencem vzetib spomiujajo nas kraje^na imeua po Štajerskem in Koroškem: Sachsengang, Sachaen, Sachscnfeld, Sachsenburg, Sacbseneck, Fraukolo7o, Fraukenburg, Frankenberg, Frankenmarkt itd, Vender 7sega Slo^enceni vzetega zemljišča fianko7sko-neniški vladarji niso razdelili. Najlcpše kose pridržali so za-se ter osno^ali ,,kralje^a kmetijstva" (villac regiae). Nekatera takšna kmetijstva bila ao silno 7elika, n. pr. na Eranjskem bila je 7sa gorenjska stran ena kralje^a kmetija. Nadzornike teh kmetijste^ zvali so grofe. Takaen grof, na^adno ^Pfalzgraf*' imeno^an, imel je neomejeno oblast nad 7semi 7 njeg07eni kmetijstvu živecimi Ijudrui. Zlasti mogočnega delala je ga sodnijska pravica. Eder je bil njeg07 sedež, ondi je postalo s8asoma 7se — nemško. Njego^i podložniki bili so zgolj blapci, zgolj nes^obodni, 8lo7enski in nemški; 7euder 7elja7niši bili so nemški ljudje, katere je seboj iz Nemškega bil prigual. Vsi ao pa bili nesvobodui Ijudje, hlapci in tlakarji. Le pozneje je se 7casib enemu ali drugemu odkazal kos zemlje 7 obdelovanje proti temu, da je vsako leto nekaj pridelka oddal 7 kralje^o žitnico. Ear je 7e6 pridelai, to mu je oatalo 7 lastno porabo in za prodaj! Drugo in mogočno sredst^o nemškega življa na alo^enskih tleb bil je zaukaz Earola 7elikega glede na rokodelst^o. Zaukazal je namreč, da ima 7sak nadzornik ali nPfalzgraf*' si ptipraviti najmauje 30 rokodelcev za vsako kralje^o kmetijst^o. Rokodelce^ so pa ai pngnali večjidel iz Nemakega, ter jih naselili okolo S7ojib grado7, ali 7 starib raziuaenib mestib. Tako je pri nas mnogo novib mest in starib popravljenih nastalo z zgolj nemakim prebivalstvom, same trdnjave za uspešno ponemčevanje tujej gospodi podložnega slovenskega kmeta. Starae imenitniae rodbine slovenske, posebno pa jihovi voditelji, bile so večjidel itak poklane. Ostanki 80 pa se vklonili tujej sili in se ponem6ili, da so vsaj nekaj imetja in upliva ohra nili. Naposled so se med Nemci pozgubili. Zraven nemškega rokodelstva močno uplivalo je na ponemčenje Slovencev tuje trgovetvo. Kupčija bila je tako v rokab tujcev, da so slovenski ljudje zavoljo tega pogosto zatajili svojo narodnost, ker druga6e bi ne bili sprejeti v trgovske zadiuge itd. Sploh 78akojake sile so pritiskale na Slovenca, naposled še nemška duhovšcina in razni iz Nera6ije k nam priseljeni grajš6aki. Dubovska gospoda zdela je se nemškim mogotcem najspoaobnejša, da jim utvrdi med Slovani pridobljena tla. Zatoraj so oddajali nemški kialji svoja zemljia6a tudi na Slovenskem raznim škofom, samostanom in cerkvenirn zavodom, ker se jim je na zvestobo teh bilo leži zanašati. Zato beremo, kako velika posestva pri nas imeli so oglejski in salcburški nadškofje, dalje briksenski, brizeuski, bamberški, rezenski in pasavski škofje in nadškofje. Ti so zopet celo trumo nemškib oskrbnikov, nadzornikov, hlapcev, rokodelcev na Slovensko doposlali. Nekatera mesta in trgi so se nam takrat ponemčili tako močno, da še den denešnji veljajo kot najmo6nejše tidnjave tujstvu. Staroslavni Ptuj n. pr. priael je v last salcburškim nadškofom. Farua mestna cerkva je popolneni nemška, med tem ko je v Bistrici in Celji slovenska ostala. V Celji in Bistrici morali so si neniški priseljenci posebne cerkvice postaviti, kder se jim še sedaj nemaka služba božja opravlja. Slovauska zavest se je vedno bolj in bolj izgubljala. Kajti šegc, navade, običaji po našib alovenskih mestih in trgih bili so tisti, katere nabajamo v starib mestih ob Renu, Menu itd. Slovenako kmetsko ljudstvo popolnem potlačili pa 80 nemški grajščaki takrat k nam prišedši. Godilo je se to tako-le. Nemški ceaarji sprli so Be z rimskimi papeži. Nastali eo med pristaai obeh ljuti boji. V teh so škofje večjidel poveod držali se ve da s papežem, kar je zopet jim naklonilo preganjanje od atrani cesarjev. Ti so torej cele trume avojib pridvorskih velikašev poslali v škofovska posestva z nalogom, naj se teb polaate\ Kolikor se je le dalo, izvilo je se akofom. Tako je prišlo mnogo nemake gospode na Slovensko, kder so si pozidali trdnib gradov in od ondot 7Žugavali celo okolico. Sloveuski kmet, ki je prej pod kraljovsko ali škofovsko oblastjo vsaj nekoliko leži dibal, postal je popolnem grajščakom podložen, rob, tlakar. Mnogo plemenitaških rodbin, katerih potemci še sedaj med narai žive, ugnjezdilo je se bilo takrat na slovenski zemlji. Pogosto so ovi prišleci slovenske ljudi kar iztirali, če jih niso poklali, zemljiača pa svojitn vojakom in blapcem porazdelili. Nasledek temu bil je ta, da je gornje in spodnje Avstrijsko, vse Salcburško, vse ua Tirolskem, velik kos Koroške, gornji in srednji del Stajerake postal nemška krajina. Poznej so se novi grajsčaki eprijaznili s cerkveno nemško oblastjo ter zidali stevilne ceikve in samostane, ki so ponemčenje v omenjenih krajinah završili. Smešničar 20. Nek goepod, kojemu so navadno rekali: ,,pijani baron" je konja prodal sosedu kmetu. Konj crkne v nekolikib tednih, kar je se ve kmeta budo zadelo. Ko na ,,pijanega barona" zopet naleti, pravi mu uže od dale6 : gospod baron, konj je uže crknil; na kar mu ,,pijani baron" 7 besedo segne rekoč: ,,Ni mogoce, takšne navade konj pri meni nikoli ni irnel".