PRED PONOVNO RAZPRAVO
Izgradnja 
na 
Rudniku!
Zazidalni načrt za gradnjo stanovanjske soseske verižnih, atrijskih in individualnih hiš RS-1 in RS-2 ob Jurčkovi poti na Rudniku je bil sprejet že de-cembra 1978, že pred tem novembra 1977 pa je bil javni razpis - vabilo k sodelovanju za izdelavo projektov enostanovanjskih hiš v tej soseski. Obe-nem je bila to tudi ponudba za izdelavo teh hiš. Kot najugodnejši ponudnik je na razpis odgovorila de-lovna organizacija ZIGPIMOS in bila tako povab-ljena k nadaljnjemu sodelovanju. Vendar zaenkrat na Rudniku ne stoji še ničesar, kar bi spominjalo na to, da bo tam naselje 1.306 enodruiinskih hiš.
Viški izvTŠni svet je o sporazumu za gradnjo soseske na Rudniku razpravljal že novembra lani in zavzel stališče, da ga je treba dopolniti z nalogami posameznih udeležencev pri gradnji te nove sose-ske. Naslednjič so člani izvršnega sveta o tem preli-minarnem sporazumu razpravljali v začetku januar-ja letos in spet pripomnili, da ga je treba še dodatno opremiti z roki, kdaj bo izpolnjena ta ali ona naloga v zvezi s pripravo in gradnjo samo. In ko so člani preliminarni sporazum dobili na rnizo na seji pred kratkim, so ugotovili, da je še vedno pomanjkljiv, da roki še niso navedeni, da tudi tehnični del zazi-dalnega načrta ni popoln in da bodo o njem še enkrat razpravljali.
Poleg tega pa vsaj zaenkrat ni bilo nikjer razvi-dno, koliko zemljišč za gradnjo soseske ob Jurčkovi poti je že pridobljenih in katera so ta zemljišča, kakšen je načrt komunalnega urejanja in kakšne so možnosti za čim prejšnji začetek gradnje. Nekateri člani viškega IS so namreč izrazili dvom o tem, da je tehnični del zazidalnega načrta res pripravljen in da je torej viški Zavod za urejanje stavbnih zemljišč res izpolnil vsaj del svojih nalog in obveznosti v zvezi z gradnjo na Rudniku.
Če je dvom nekaterih članov IS upravičen in Zavod res še ni pripravil načrta za komunalno urejanje zemijišč, je pač do začetka del ob Jurčkovi poti še precej dela in bo še preteklo nekaj časa, predno bodo bagerji zakopali v zemljo. Na tem področju je narnreč treba urediti vse komunalne vode - elektriko, kanalizacijo, vodo PTT in še kaj.
Nič čudnega torej ni, da s takim delom nikakor ne more stanovanjska izgradnja priti na zeleno vejo in ostajajo načrti vsako leto neizpolnjeni. Končno ni pomembno, ali napreduje gradnja stanovanjskih blokov ali individualnih hiš, saj tisti, ki si hišo zgradijo, v mnogih primerih izpraznijo stanovanje v bloku, ki je - glede na ceno za kvadratni meter -marsikomu dostopnejše.
Seveda pa s takim zaostajanjem v stanovanjski gradnji, kot se zadnja leta pojavlja v naši občini, marsikomu stanovanje spolzi med prsti, saj so cene vsak dan višje in občani so seveda nezadovoljni.
Nekaj rokov, ki so postavljeni v sedanjem, nepo-polnem preliminarnem sporazumu, je že zamujenih in če se bo delo nadaljevalo na ta način, se jih bo pridnižilo še nekaj. IMOS pa bi končno le rad začel zidati, saj je delovna organizacija do sedaj pokazala precejšnjo mero prizadevanja. Seveda pa vsega de-la pač ne morejo opraviti sami. Zato se bo treba natančno dogovoriti, kdo bo moral kaj pripraviti, kdaj bodo potrebni dokumenti pripravljeni in se tega seveda tudi držati. Neodgovorno delo neke skupnosti lahko povzroči veliko zapletov, ki pa se jim želirao v naši občini izogniti v največji možni meri.
MOJCA KAUČIČ