Volilna seja občinske konference SZDL V prvi polovici junija so se delegati občinske konference SZDL zbrali na volilni seji, na kateri so poleg volitev novega vodstva občinske konference sprejeli tudi oceno dela v preteklem mandatnem obdobju. Konferenca je rzpravljala tudi 0 svojem delu v preteklem mandatnem obdobju. Ugotovila je, da se je v delu pojavljalo mnogo težav, vendar jih je konferenca večinoma uspešno razrešila. Občinska konferenca SZDL se je izkazala tudi pri volitvah 1978, saj je za svoje delo prejela zlato plaketo Kamnika. Občinska konferenca Socialistične zveze je na tej seji razpravljala tudi o svoji organiziranosti. Občinska konferenca S/.DL bo v bodoče delegatski! konferenca, v kateri bodo delegati družbenopolitičnih organizacij, delegati iz vrst delovnih ljudi Hi občanov organiziranih neposredno v krajevni organizaciji SZDL, delegati delovnih ljudi in občani organizirani v družbenih' organizacijah in društvih. V občinsko konferenco bodo v temeljnih sredinah delegirali delegate iz. delegacije, ki je navadno kar izvršilni organ temeljne sredine. Na seji občinske konference so delegati izvolili tudi novo vodstvo občinske organizacije Socialistične zveze. Za predsednika OK SZDL je bil izvoljen dosedanji predsednik Ferdinand VODE. Nova je funkcija podpredsednika, za katero je bila izvoljena tovarišica Ana KASTELIC. Za sekretarja je bil izvoljen ZA-i GORC Jože, dosedanji sekretar. Člani Predsedstva pa so še: CVETKO Ferdo, ZARNIK Stane, VUKMIR Maks, BROZO-VIČ Stane, HRIBAR Ivan, AR-TIČEK Daniel, Janez BRLO-GAR, Iztok KURET, PREZELJ Janez, BOŽIČ Branko, PLEŠ-NAR Damjana, BOHINC Drago, FIŠER Tone, SVETELI Franc, RIBAŠ Slavko in Kazimir KERŽIČ. Novo Predsedstvo že takoj na začetku čaka obilo dela. Občinska konferenca se bo ponovno sestala še v teku julija. Na tej seji bodo delegati rzpravljali o programski usmeritvi občinske konference SZDL in sprejemali akcijski program dela. Za nami je 11. zbor Gorenjskih aktivistov • Ob 60-letnici SKOJ Slovesnost na Mali planini Z množičnim shodom ob koncu avgusta bodo mladi proslavili 60 obletnico SKOJ. To bo obenem osrednja republiška proslava, na kateri bodo obenem počastili tudi letošnje jubileje - mednje sodi tudi 40 obletnica 5. državne konference SKOJ, ki je bila 6. avgusta 1939. Vodil jo je legendarni sekretar CK SKOJ Ivo-Lola Ribar. Tedanji zbor skojevcev na Mali planini je pomenil velik mejnik v razvoju Zveze komunistične mladine Jugoslavije - saj so delegati sprejeli smernice za boj, za demokratično preobrazbo države. Množičen shod mladih, ki se bodo na Mali planini zbrali že 25. avgusta in slovesnosti pričeli s tabornim ognjem, pomeni tudi slovesen zaključek mladinskih delovnih akcij- (JP) --Ponosni na Kamniški Prehojeno pot občan glasilo SZDL občine Kamnik 9. JULIJ 1979 ŠT. 12 LETO 18« CENA 3 DIN Letošnji enajsti zbor gorenjskih aktivistov in borcev, kije bil 24. junija v vasici Rudnik pri Radomljah, je potekal v znamenju letošnjih obletnic, kijih praznuje Zveza komunistov, SKOJ in napredni sindikati. V lepem vremenu se je zbralo nedaleč od nekdanjih kurirskih javk in bunkerjev, kjer so 6. januarja 1945 zaradi izdaje, Nemci ubili 30 aktivistov, nekaj tisoč ljudi. Prišli so peš iz Kamnika, Ljubljane, bližnjih krajev, prišli so borci iz vse Gorenjske. O XI. zboru gorenjskih aktivistov. Nadaljevanje na 2. strani Letos - 19. avgusta poteka 25 let, ko je Izseljeniška matica Kamnik organizirala prvo srečanje s kulturnim programom za izseljence, ki so prav v teh letih začeli množično obiskovati staro domovino. Dve leti pozneje smo se združili v eno organizacijo pod imenom IZSELJENIŠKA MATICA - PODRUŽNICA KAMNIK-DOMŽALE. Od tu dalje vsako leto organiziramo skupna srečanja za izseljence, ki jih je vedno manj; vse več pa je mlajše generacije delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. V teh 25 letih smo se dvakrat srečali v dvorani kina Dom v Kamniku in dvakrat na Krumperku pri Domžalah. Vsa ostala 25 LET IZSELJENSKE MATICE srečanja so bila v Kamniški Bistrici, ki so postala že tradicionalna. 25 LET NEKE ORGANIZACIJE je le jubilej, zato ga bomo letos še prav posebno svečano proslavili v Kamniški Bistrici 28. julija 1979 ob 15. uri. Vabimo vse izseljence in delavce, ki so na začasnem delu v tujini ter njihove svojce, da se tega srečanja, ki bo združeno s kulturnim programom, udeleže v čim večjem številu. Naše vabilo velja še posbej občanom Kamnika in Domžal, vsem organizacijam in njihovim predstavnikom. Smernice družbenega plana Industrija: nosilec temeljnih nalog Že na prvih zasedanjih zborov skupščine občine bodo delegati pretresli in potrdili Smernice družbenega plana razvoja občine kamnik za obdobje 1981 do 1985. Na nedavni seji so namreč o planskih smernicah že razpravljali člani izvršnega sveta skupščine, in odločili, da bodo besedilo - obenem pa tudi metodološke metode planiranja samoupravnih organizacij in skupnosti ter naloge in aktivnost nosilcev - posredovali delegatom skupščine. Nato naj bi o gradivu, ki bo usmerjalo naslednje petletno plansko obdobje, spregovorili še v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Sicer pa je izvršni svet pripravil tudi analizo if i/t Fotografija, ki bo obšla svet. Fotografija, ki ne potrebuje komentarja. Naša troboj-nica in nepalska zastava v roki Stipeta Božiča na najvišji zemeljski točki, na gori gora - na Mount Everestu. Osvajanje najvišjega očaka v Himalaji smo v Kamniku še posebej skrbno spremljali, in držali pesti za naše pogumne fante, saj so bili med njimi tudi domačini, vrhunski alpinisti - Stane Belak-Šrauf, Bojan Pollak, Dušan Podbevšek in Tone Škarja. Med petimi, ki so tokrat z jugoslovansko odpravo stopili na Mount Everest, so bili . štirje Jugoslovani -Štremfelj, Zaplotnik, Božič in Kamničan Stane Belak-Srauf, ki nam je posredoval tudi fotografijo. dosedanjega družbenega razvoja in globalno oceno dosedanjega gospodarskega razvoja. Tako je v oceni zapisano, da v občini potrebujemo za dosego planskih ciljev v obdobju 1976 do 1980, 6 odstotno rast družbenega proizvoda ob 3,8 odstotni rasti pro-duktivnosi dela, 2,2 odstotni rasti zaposlenosti. Nekatere naloge so bile v tekočem srednjeročnem obdobju prezahtevne, zato jih bo potrebno prenesti v naslednje obdobje. Gre predvsem za nagrajevanje delovnih uspehov, dvig produktivnosti dela ter investicijsko in kadrovsko politiko. Tako je dinamika razvoja občine neenakomerna in nestabilna - kar se odraža zdaj v visokih drugič spet nizkih stopnjah rasti proizvodnje. Vzroki tičijo v neenakomernih pogojih gospodarjenja ter visoki rasti cen. Izvoz in uvoz sta že dolga leta spodbujevalec gospodarskih tokov, zato jih bo potrebno tudi v prihodnje stimulirati kot pomemben vzvod gospodarjenja. Dolgoročno povprečje rasti izvoza je znašalo 16 odstotkov, vendar je v zdajšnjem srednjeročnem obdobju pričela upadati stopnja. Še posebej je bilo to opazno pred dvema letoma - ko je bil izvoz višji le za 5,8 odstotkov v primerjavi z letom 1976, leta 1978 pa je celo upadel na 5,2 odstotka. Tudi na področju investiranja v tem srednjeročnem obdobju ne bomo uresničili vseh zastavljenih nalog, in jih bo potrebno prenesti v naslednje obdobje. Tako je gospodarstvo v občini planiralo vrednost investicij v višini dobro milijardo 450 milijonov dinarjev (po cenah iz leta 4976), v prvih treh letih uresničevanja plana pa znaša vrednost ustvarjenih investicij le nekaj manj kot 600 milijonov dinarjev. Tudi delež sred; stev za investicije na prebivalca, še bolj na zaposlenega je na kamniškem nižji od slovenskega povprečja. Industrija je v kamniškem gospodarstvu že dolgo vrsto let nosilec - zato se tudi nihanja industrijskih panog takoj odražajo drugod. V analizi ugotavljajo, da je sicer kamniška industrija s svojo dolgoletno tradicijo in siceršnjimi vidnimi uspehi tako v republiki kot državi, zadnjih deset let zaostala in ni storila smelejših korakov. Tako nekatere analize kažejo na visok delež bruto OD v dohodku OZD, po drugi strani pa na nizko akumulacijo ter nizko vrednost osnovnih sredstev. Takšni podatki pa že kažejo na ekstenzivnejše gospodarjenje. To ne velja za vse delovne organizacije, še posebej ne za manjše kot je denimo Živilska industrija ter Menina, za katero je značilen hiter razvoj. Sicer pa največji del ustvarjenega družbenega dohodka odpade na STOL, Titan in Kemijsko industrijo Smeri prihodnjega razvoja bodo zato najtesneje povezane z dosedanjim razvojem in problemi. Posebej z dosedanjimi zaostalimi investicijskimi vlaganji pa tudi globalno usmeritvijo republike. J. P. OBVESTILO Prihodnja številka Kamniškega občana bo izšla 23. julija. Zato prosimo, da nam prispevke oddajte do 18. julija. Predsednik Občinske konference SZDL Kamnik Nande Vode pozdravlja vse, ki so se zbrali na XI. zboru Gorenjskih aktivistov v Rudniku. Ponosni na prehojeno pot Nadaljevanje s 1. strani Veselo je bilo že zarana, ko so prihajali prvi obiskovalci. Znova so tovariši obu jali spomine na težka leta polna preizkušenj, nekateri so se srečali po mnogih letih prvič. Stisk roke, objem, solze ganotja niso bile redkost. Mladi so kot že tolikokrat na podobnih zborih lahko doživljali zgodovino pristno, živo -kar naenkrat to niso bile besede zapisane v učbeniku, bila je to živa ura zgodovine. Sicer pa se je letos gorenjskim občinam pridružila še občina Ljubljana Šiška, katere pretežni del je bil vključen v Pokrajinski odbor OFza Gorenjsko. Zbranim je najprej spregovoril predsednik Občinske konferen- ce SZDL Kamnik, Nande Vode. Prisrčno je pozdravil borce, jim zaželel dobrodošlico, obudil spomin na čase narodnoosvobodilne vojne in se še enkrat zahvalil domači-nom za takratno pomoč. Besedo je predal predsedniku Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, Albinu Vengustu. Ta je spregovoril o izjemnem boju aktivistov, kijih premočna okupatorjeva sila ni mogla streti. »Kljub neštetim krvavim žrtvam ni nobena organizacija prenehala z delom. Na mestu, kjer je padel aktivist ali terenec kot smo jim rekli, sta stopila v službo dva nova... Z enakim žarom in voljo so aktivisti delali tudi po osvoboditvi. Porušena domovina je zahtevala obnovo... Zato tudi ta trenu- tek rabimo kleno in akti-vistično besedo, da se zberemo na vseh področjih družbenega življenja, da zastavimo trdne in solidne delovne naloge za sedanji čas. V našem gospodarstvu nas čakajo ogromne naloge. V prostoru od koder so prišli na današnji zbor aktivisti iz Gorenjske in Domžal ter Kamnika je zaposlenih okrog 105 tisoč delavcev... »Tovariš Vengust je kritično spregovoril tudi o potrošništvu, ki nas prehitro zanese na pot materialnega blagostanja, nas pa duhovno siromaši. Med drugim je tudi dejal: »Prav bi bilo, da se vrnemo med tovariše in tova-rišice. Toda korenito. Dosledno uporabo tovariš naj bi spremljala tudi navada tikanja. Ta naj bi bila tako dosledna, da bi vikanje odpravili v celoti tako nekako kot je narod sam odpravil onika-nje...« Občina Ljubljana Šiška je pokrajinskemu odboru Osvobodilne fronte za Gorenjsko podelila domicil, nato pa je sledil bogat kulturni program. Sodelovali so združeni pevski zbori, folklorna skupina, godba na pihala in recita-torji. Tekst in slike: J. P. • Pobrateni Kotor je prizadela katastrofa Solidarnost ni počivala Na povabilo Skupščine občine Kotor in njihovega občinskega sindikalnega sveta smo si predstavniki pobratenih občin (Kotor, Slavonska Požega, Zrenja-nin, Gornji Milanovac, Strumica, Peč, Travnik in Kamnik) ogledali posledice katastrofalnega potresa, ki je prvič 15. aprila, potem pa še nekajkrat, rušil črnogorsko Primorje. Občina Kotor je ena najrazvitejših občin v Črni gori. Vsaj bila je do dne, ko je katastrofa uničila, kar je človek gradil stoletja. Točnega podatka o škodi še ni, pa ga tudi še dolgo ne bo. Treba je pregledati in označiti tisoče poškodovanih objektov, pa ocene sproti korigirati, ker se zemlja še vedno trese. Še v prvi oceni / zelenimi znaki zaznamovane stavbe, kar pomeni, da so še primerne za bivanje, zareže novi potresni sunek, nove razpoke in označevanje se prične znova. Toda lokral so križci rdeči: Zgradba je za rušenje . Kljub temu pa so prve ocene škode znane: zares so katastrofalne. V občini Kotor je 80% stanovanj uničenih. Torej živi 18.000 družin izven svojih domov: v šotorih, prikolicah ali pa se stiskajo v stavbah, ki so šc ostale cele. Mesto Kotor je danes mrtvo mesto: 4500 prebivalcev so evakuirali. V mestu je bilo 40% vse kulturne dediščine Črne gore. Nihče še ne ve, koliko tega bo možno rešiti, obnoviti. V njem so bile tudi trgovine in javne ustanove. Danes je vse ali poškodovano ali pa zasuto Občina Kotor je imela 18 šol. Nepoškodovana je ostala samo ena. Otroci nadaljujejo s poukom v šotorih in to v treh, štirih izmenah in pri temperaturi nad 30° C. Občina je imela zelo razvito zdravstvo, imela je 4 bolnice s skupaj 1800 posteljami. Tudi bolnice so poškodovane. Ko smo bili v Kolorju, so bili bolniki v šotorih, v šotoru je bila tudi porodnišnica. Računajo, da bodo v starih zgradbah in v montažnih bolnišnicah usposobili do konca leta prostorov za 1000 postelj. Pri tem izredno pomaga Nemški rdeči križ. Kotor je imel 7000 delovnih mest. Od podjetij sta znani predvsem dve:eno, ki proizvaja ležaje, drugo pa proizvaja gumijaste in plastične cevi za avtomobilsko Kako smo letos gospodarili Uspešneje kot lani Slavnostni govornik na zboru je bil predsednik Izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana Albin Vengust. Na voljo so že podatki, ki že natančneje govore, kako so kamniške delovne organizacije gospodarile v letošnjem prvem četrtletju. Uvodoma velja zapisati, da je kamniško gospodarstvo uspešneje poslovalo letos v prvih treh mesecih kot v enakem obdobju lani. Tako je dinamika rasti višja od republiške - pri celotnem prihodku, dohodku in čistem dohodku. To je toliko bolj razveseljivo, ker porast terjatev in obveznosti ostaja enak republiškemu, le porast kreditov je nekoliko večji od republiškega povprečja. Tako je letos v prvih treh mesecih 44 delovnih organzacij ustvarilo (8304 zaposleni) 1.275 tisoč dinarjev celotnega prihodka, oziroma kar 30 odstotkov več kot lani. Dohodek se je najbolj povečal v gradbeništvu (skoraj za, 100 odstotkov), nato v obrtnih dejavnostih (34 odstotkov), najmanj pa v gostinstvu in trgovini. Pa čeprav trgovina, gostinstvo, stanovanjsko komunalna dejavnost in kmetijstvo v celotnem dohodku niso uresničili planskih predvidevanj - je gospodarstvo preseglo planska predvidevanja. Pri razporejanju čistega doho-ka pomenijo sredstva za razširjeno reprodukcijo 19 odstotkov (lani 13,5) - povečal se je delež sredstev za rezervna sredstva, znižal pa delež sredstev za osebne dohodke. Tako so povprečno izplačani mesečni osebni dohodki na delavca v občini znašali 6059 dinarjev, in je za 22 odstotkov višji kot lani. V Sloveniji se giblje na 6289 ali za 20 odstotkov več. Najnižje osebne dohodke so prejemali v gradbeništvu, trgovini in gostinstvu, najvišje pa so izplačevali v Veterinarskem zavodu. Sicer pa je bilo v gospodarstvu v tem času zaposlenih 8304 dev lavcev ali odstotek manj kot lani. Manj zaposlenih je imela industrija, kmetijstvo in gozdarstvo. Sicer pa je večina delavcev (75,7 odstotka) zaposlena v industriji. Vzpodbudnejši so tudi podatki o izvozu. Čeprav je delno pod srednjeročnim načrtom, pa je kar za 23,3 odstotka višji kot v Ian: skem enakem obdobju. V primerjavi z lanskimi tremi meseci je precej manj izvozil Donit, več pa so izvozili Kemijska industrija, Stol in Svilanit. Kamniško gospodarstvo je izvozilo za 77,620.000 dinarjev, uvozilo pa za dobrih 56,000.000. Še vedno pomeni največji delež v uvozu reprodukcijski material (66,2), delež izvoza pa postopoma upada na račun večjega uvoza investicijske opreme. (jp) industrijo. Danes delata s 30% kapacitet, pa še to na dvoriščih. Podjetji bodo morali preseliti, ker drsita v morje. Ob potresu se je spremenila tudi konfiguracija morskega dna, na katerih mestih se je dno zaliva pogreznilo tudi za 8 m, zato tam obala počasi drsi v morje. Uničeni so tudi turistični objekti Hotel Fjord, s kapaciteto 600 postelj, bodo podrli. Zato računajo, da bodo letos lahko uporabili le 10% turističnih kapacitet Stanje po okoliških vaseh je še slabše. Nekatero, so povsem porušene, ljudje živijo pod šotori. Vasi pa je prizadela še dodatna nesreča: kljub enotedenskem deževju, ki je Črno goro zajelo takoj po potresu, so vasi ostale brez vode. Izvirov ni, vodnjaki pa so popokali ob potresu. Vodu sicer dovažajo s cisternami, toda samo tja, do koder sežejo poli. Toda ne Kotorjani, ne občani drugih v potresu prizadetih občin, v nesreči niso ostali šalili' Šotori, počitniške hišice, montažne bolnišnice in denarna pomoč prihaja iz. vseh krajev Jugoslavije, pa tudi iz ostalega sveta. Toda to je le za ublažitev trenutnega stanja: spraviti ljudi pod streho v poletnih mesecih, jih prehraniti in jim dati osnovno zdravstveno oskrbo. Misliti pa je treba na trajnejše odpravljanje posledic katastrofe. Pri tem bo nekaj let pomagala vsa dežela. Poleg te pomoči, ki bo obvezujoča za vse državljane, čutimo občani pobratenih občin, da moramo ljudem v Kotorju še dodatno pomagati. Kmalu po potresu so se sestali predstavniki izvršnih svetov pobratenih občin in se dogovorili, da naj bi postavili v Kotorju šolo, kot trajno obeležj« solidarnosti in pomoči pobratnil1 občin. Udeležba k naložbi naj bi se razdelila po občinah na osnovi števila zaposlenih. To pomeni z> Kamnik obvezo v višini enodnevnega zaslužka v septembru letos Ta predlog je podprl Izvršni sve' občine, Občinski sindikalni svel in predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Prepričani smO; da boste enakega mnenja tud1 drugi občani, predvsem tudi zato ker gre za prispevek k gradnj1 trajnega spomenika: šole. Janez Brloga' Delegacije zbora združenega dela o svojem delu Kje so vzroki,da se delegati pogosteje ne oglašajo? Predsedstvo občinske skupščine Kamnik je v maju opravilo med vsemi delegacijami zbora združenega dela v občini anketo z namenom ugotoviti, s kakšnimi težavami in problemi se srečujejo delegati v temeljnih organizacijah združenega dela. Ker želimo, da bi program dela zbora združenega dela in sploh občinske skupščine slonel na potrebah in interesih združenega dela, so zanimivi odgovori na vprašanje, kakšne pobude so delegacije doslej dale, da bi se o njih razpravljalo v okviru sprejetega programa na seji zbora združenega dela. Od 31 delegacij, kolikor jih je odgovorilo, so le v dveh delegacijah čutili potre- bo, da dajo svoje pripombe in dopolnitve k programu dela. O čem se bodo delegati zbora združenega dela pogovarjali na sejah zbora, bi moralo biti odvisno predvsem od predlogov delegacij samih, ne pa kot doslej, le od strokovnih in upravnih služb, od izvršnega sveta in drugih. Skratka, pobud od delegatov je še vedno premalo. Pogoj za uspešno delo delegacij je, da so delegati sproti obveščeni o položaju in vseh problemih svoje temeljne organizacije. Samo tako se lahko na seji zbora uspešno dogovarjajo in usklajujejo svoje predloge z delegati iz drugih TOZD. Večina delegacij odgovarja, da delegati dobro po- znajo probleme in položaj TOZD. To obveščanje poteka prek internih glasil in biltenov. Tudi sodelovanje strokovnih služb in poslovodnih organov z delegacijo ponekod že precej pripomore k boljši obveščenosti delegatov. Še posebej pozitivno so delgacije ocenile letošnje razprave o zaključnih računih. Menijo, da bi morali s takim načinom razprav nadaljevati tudi v prihodnje. Večina delegacij se doslej še nikoli ni sestala z delavskim svetom, da bi skupaj proučili najpomembnejša vprašanja gospodarjenja in razvoja TOZD. Ponekod^ menijo, da je to sodelovanje doseženo s tem, ko so nekateri člani delavskega sveta hkrati tudi člani delegacij. Podobno delegacije ocenjujejo sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami. Problemi delovanja delegacij so še vedno izjema, ne pa pravilo, na dnevnih redih sindikalnih organizacij. Čeprav največ delegacij smatra, da so dnevni redi zbora združenega dela oblikovani tako, da omogočajo pravočasno in kvalitetno razpravo o predloženih vprašanjih, pa vendar nekatere delegacije menijo, da so dnevni redi še preobsežni. Razmisliti velja o predlogu ene izmed delegacij, naj bi v prihodnje delegatska vprašanja uvrstili na začetek dnevnega reda, ne pa na konec kot doslej. Delegacija sodi, da bi bilo na ta način danih več predlogov in pobud kot pa na koncu večurne seje, ko so delegati že utrujeni in večkrat nekateri že predčasno odhajajo. Tudi glede gradiva za seje so delegati mnenja, da je večkrat še vedno preobsežno in včasih težko razumljivo. Prav gotovo velja prisluhniti eni izmed delegacij, ki pravi, da delavci ne morejo gradiva dobro preučiti in da se zaradi »nestrokovnosti« neradi vključujejo v razpravo. Hkrati pa nekatere delegacije tudi samokritično priznavajo, da doslej še nikdar niso povabile na svojo sejo koga od predstavnikov izvršnega sveta, strokovnih služb občine oz. koga od ostalih predlagateljev gradiva, da bi pojasnil v razumljivejšem jeziku bistvo predloga in njegove posledice. To nalogo naj bi v večji meri kot doslej opravljala delegatska priloga v Kamniškem občanu. Zlasti to veja za izvršne organe samoupravnih interesnih skupnosti, ki se kljub podpisu sporazuma o obveščanju, te obli; ke obveščanja še vedno z.adost1 ne poslužujejo. Ob razpravah o zaključnih računih za lansko leto so v devetil1 delegacijah izoblikovali predlo; ge, ki naj bi jih delegati prenesl1 na sejo zbora združenega dcl» občinske skupščine. Ti predlog1 se nanašajo zlasti na problem* obremenitev gospodarstva, H* določene cene, ki ne sledijo ras" proizvodnih stroškov, na presežke v SIS, rta zahtevo po anali? vzrokov, zakaj se kamniško g" spodarstvo odločneje ne loti sve je modernizacije, na problem' zdravstvene službe itd. Primer letošnje razprave c zaključnih računih kaže, da bi bilo predlogov in pobud iz delegacij več, če bi se v organizacija'1 združenega dela, zlasti sindikat1 zavzeli za organizirano razprav1' o vseh najvažnejših vprašanji' razvoja in samoupravljanja in d1 bi vanje vključili tudi delegacije To bi bila tudi najboljša šola i* usposabljanje delegatov. F. 5' 13. člen Za gospodarjenje s hišo in stanovanjem v družbeni lastnini, bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma porabili poprečno 6,56 % stanarine. Sredstva bodo porabljena za vzdrževanje stanovanjske hiše t. j. za zamenjavo dotrajanih elementov, instalacij in opreme v skupnih delih in na napravah v stanovanjski hiši in sicer v skladu s sprejetimi normativi, standardi ter na zboru stanovalcev hiše sprejetih programom vzdrževanja. Udeleženci smo sporazumni, da bomo glede na kategorijo stanovanjske hiše, porabili za tekoče vzdrževanje naslednji % stanarine: -za I. kategorijo - za II. kategorijo - za III. kategorijo - za IV. kategorijo - za V. kategorijo -za VI x VII kategorijo 2 do 5 let 0,40 % 2 do 15 let 0,60% 16 do 30 let 0,90% 30 do 50 let 1,20% 5 Ido 75 let 1,50% 76 do 100 let 1,96% hiše starejše od 100 let bodo za tekoče vzdrževanje zadržale tudi amortiza cijo. 14. člen Za opravljanje s stanovanjskimi hišami in stanovanji ter za vsa tehnična in administrativna dela in druga dela v hišnih svetih, v zborih stanovalcev, temeljnih samoupravnih enotah za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ter za kritje funkcionalnih stroškov bomo udeleženci tega sporazuma namenili 16,39 % stanarine. S temi sredstvi bomo na podlagi svobodne nienjave dela financirali tudi vsa strokovna opravila, ki jih ho izvajala strokovna služba stanovanjske skupnosti in upravljanje stanovanjskega sklada. Del teh sredstev bomo namenili za kritje funkcionalnih stroškov stanovanjskega sklada v družbeni lastnini med katere sodijo zlasti: zavarovalne premiji. . proviziji bančne storitve članarine, pnspevki. odpisi neizterljivih stanarin, zamudne obresti in dr. IV. UKREPI ZA ZAVAROVANJE ŽIVI J ENSK EG A STAN D A R O A STANOVALCEV Z NIZKIMI DOHODKI 15. člen Da bi zavarovali življenjski standard občanov / nizkimi družinskimi dohodki ter dograjevali sistem socialne varnosti, bomo udeleženci lega samoupravnega sporazuma uveljavljali sistem subvencioniranja ekonomske stanarine. 16. člen Pravico do subvencije bo imel vsak občna, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju in ki bo plačeval stanarino ter izpolnjeval dogovorjene kriterije. 17. člen Ne glede na družinski dohodek, ho vsak imetnik stanovanjske pavice dolžan prispevati 20 % stanarine. 18. člen Imnetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino oz. stanovanje, ki bo v skladu z. odlokom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik lahko znašala za: 1 družinskega člana 28 nr 2 družinska člana 42 nr 3 družinske člane 57 nr 4 družinske člane 66 m2 za vsakega nadaljnjega člana družine še 10 nr. Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 10 %. 19. člen Višina subvencije bo odvisna od dohodka in števila družinskih članov določena pa bo z lestvico, ki so jo delovni ljudje sprejeli z odlokom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik (Ur. list SRS, št. 11/77). 20. člen Do subvencije ne bo upravičen imetnik stanovanjske pravice, ki stanovanje ali del stanovanja oddaja podnajemnikom ali opravlja v njem poslovno ali obrtno dejavnost. Pravtako je ne bo mogel prejemati občan ali družina, ki je lastnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše in vikenda. Podbrobnejši kriteriji in merila za pridobivanje subvencije bodo urejeni s pravilnikom, ki ga bo sprejel zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti. 21. člen O pravici do subvencije ho odločal 5 članski odbor za subvencioniranje stanarin, ki ga bodo sestavljali: - 2 delegata samoupravne stanovanjske skupnosti - z delegata skupnosti socialnega varstva (1 iz zbora uporabnikov in 1 iz zbora izvajalcev) -1 delegat krajevne skupnosti, kjer stanuje prosilec. Dokazni dokumenti in ostala merila bodo objavljena ob vsakokratnem razpisu subvencij. Do sprejema posebnega pravilnika o subvencioniranju se uporabljajo določbe glede načina in postopka določila citiranega odloka o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Ne glede na ostale kriterije, lahko odbor za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo tudi posameznikom ali družinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, druge hude obremenitve kot npr. otroci s telesnimi in duševnimi motnjami in drugo), oziroma odkloni subvenicjo posamezniku ali družini, ki formalno izpolnjuje kriterije, dejansko pa živi v ugodnejšem položaju. 22. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo redno mesečno plačevali stanarino oziroma, da si bomo zagotovili pravico do delnega nadomeščanja stanarine. 23. člen Udeleženci sporazuma si bomo prizadevali, da bodo imele družine, ki ne bodo zmogle plačevati visoke obratovalne stroške možnost zamenjave stanovanja za taka standardna stanovanja, kjer so manjši obratovalni stroški. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Ta sporazum je veljaven, ko ga sprejme in podpiše večina udeležencev. Uporablja pa se od 1.1. 1980 dalje. 25. člen Spremembe in dopolnitve sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot sporazum. Predlog za spremembe in dopolnitve lahko da vsak udeleženec, sprejete pa so, ko jih sprejme večina udeležencev. 26. člen Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Kamnik, junij 1979. Višje cene komunalnih storitev Cene vodarine, pogrebne dejavnosti ter sejemskih in tržnih storitev se bodo povečale s 1. julijem, snaga in kanalizacija pa s 1. oktobrom letos. Tako je na zadnji seji sklenil izvršni svet in končno odobril komunalnemu podjetju, da poveča cene svojih storitev. Povišanje cen komunalnih storitev je podprla samoupravna komunalna skupnost in je predlagala, da se cene povečajo s 1. julijem. V komunalnem podjetju sicer že dlje časa razmišljajo o razširitvi in-kvalitetnejšem opravljanju storitev, kar pa jim, kot kaže, dosedanje cene niso omogočale. S povečanjem cene vodarine od 3,20 na 3,50 dinarjev za kubični meter vode, v tej ceni ni vštet vodni prispevek, bodo letno pridobili 480.000 dinarjev, s povišanjem cen odvoza smeti pa 227.342 dinarjev. Odvoz, smeti iz gospodinjstev se bo povečal od 22 na 25 dinarjev, iz poslovnih prostorov od 0,25 na 0,30 dinarjev od kv. m, odvoz, smeti iz manipulativnih prostorov pa bo ostal nespremenjen. S povečanjem cen kanalščine od 1,40 na 1,50 dinarjev za kubični meter bodo letno pridobili 140.000 dinarjev. Cene pogrebnih storitev se bodo povečale za 20%, cene sejemskih in tržnih storitev pa za 15%, Ob koncu naj poudarimo, da o predlogih tako komunalnih kot ludi drugih organizacij morajo pri povišanju cen predhodno sklepali skupščine samoupravnih interesnih skupnosli. Prav tako morajo bili ob razpravah o cenah znani in upoštevani sprejeti sklepi o splošnih pogojih za dobavo proizvodov in storitev, kakor tudi proizvodni normativi na osnovi katerih so oblikovane cene TOMO MAI.INARIC SAMOUPRAVNA SKUPNOST OBČINE KAMNIK KOMUNALNA Samoupravna komunalna skupnost občini Kamnik razpisuje ua podlagi določil odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS štev, 24/77) in sklepa 40. seje Izvršnega odbora Samoupravne komu-nalne'skupnosti občine Kamnik t dne 27. 6. 1979 naslednji JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo visokopritličnih stanovanjskih hiš na območju zazidalnega načrta A KOMENDA II. v k. o. Kaplja vas in sicer: - pare. št. 71/1, njiva v izmeri 1127 kv. m - pare. št. 70/1, njiva v izmeri 644 kv. m - pare. št. 70/2, njiva v izmeri 734 kv. m - pare. št. 70/3, njiva v izmeri 833 kv. m - pare. št. 70/4, njiva v izmeri 829 kv. m - pare št. 69/1, njiva v izmeri 850 kv. m - pare. št. 69/2, njiva v izmeri 985 kv, m - pare. št. 69/4, njiva v izmeri 602 kv. m - pare. št. 69/5, njiva v izmeri 650 kv. m - pare. št. 69/6, njiva v izmeri 735 kv. m - pare. št. 69/7, njiva v izmeri 682 kv. m - pare. št. 69/8, njiva v izmeri 669 kv. m - pare. št. 65/1, njiva v izmeri 706 kv, m - pare. št. 65/2, njiva v izmeri 688 kv. m - pare. št. 65/3, njiva v izmeri 738 kv. m - pare. št. 65/4, njiva v izmeri 718 kv. m - pare. št. 60/1, njiva v izmeri 887 kv. m - pare. št. 66/2, njiva v izmeri 751 kv. m - pare. št. 64/1, njiva v izmeri 778 kv. m - pare. št. . 64/2, njiva v izmeri 759 kv. m - pare. št. 62/0, njiva v izmeri 826 kv. m - pare. št. 63/1, njiva v izmeri 875 kv. m - pare. št. 379/2, njiva v izmeri 619 kv. m - pare. št. 379/3, njiva v izmeri 620 kv. m - pare. št. 379/4, njiva v izmeri 621 kv. m - pare. št. 379/5, njiva v izmeri 622 kv. m - pare. št. 379/6, njiva v izmeri 632 kv. m - pare. št. 379/7, njiva v izmeri 652 kv. m - pare. št. 379/8, njiva v izmeri 672 kv, m - pare. št. 379/9, njiva v izmeri 672 kv. m 1. Rok za pričetek gradnje šest mesecev po pridobitvi zemljišča, rok za dokončanje pa tri leta. 2. Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 65,70 dinarja za kvadratni meter. 3. Izklicna cena stroškov za komunalno urejanje znaša za stavbno parcelo 230.738,55 dinarja. V stroških komunalne ureditve so zajeti: makadamska cesta, omogočen priključek na kanalizacijo, vodovod in nizkonapetostni kabelski priključek. 4. Stroški glavnega projekta stanovanjske hiše in stroški izdelave lokacijske dokumentacije znašajo 13.570 dinarjev. 5. V stroških komunalnega urejanja ni vštet prispevek za vodni sklad in prispevek za spremembo namembnosti stavbnega zemljišča. 6. Ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi večjo ponudbeno ceno za stroške komunalnega urejanja. 7. Rok za plačilo odškodnine za pravico uporabe za stavbno zemljišče in stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča je najpozneje v 30 dneh po pravnoveljavnosti pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. Stroški lokacijsko tehnične dokumentacije pa se poravnajo ob prevzemu le-te. 8. Nastop posesti zemljišč, ki so predmet javnega natečaja, bo mogoč v treh mesecih po pravnoveljavnosti pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. 9. Vsak ponudnik mora plačati varščino v višini 10% od vrednosti zemljišča in izklicne cene stroškov komunalnega opremljanja na žiro račun štev. 50140-662-2401 I - Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik, do vključno 20. 7. 1979. 10. Pridobitelju zemljišča se varščina šteje v kupnino, ostalim udeležencem, ki niso uspeli na javnem natečaju, pa se varščina vrne brez obresti. 11. Če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vrne. 12. Pri plačilu stroškov komunalnega opremljanja imajo posebne ugodnosti - možnost daljšega odplačevanja kupnine, ponudniki z nizkimi osebnimi dohodki, borci NOB, ter tisti, ki imajo slabe stanovanjske, delovne in socialne razmere. 13. Ugodnost daljšega odplačevanja ku|>nine priznava, če pridobitelj zemljišča to zahteva in predloži dokaze, izvršni odbor Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik v skladu z,določili odloka o upravljanju,in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Kamnik. 14. Rok dokončnega komunalnega opremljanja se določi s pogodbo d oddaji stavbnega zemljišča. 15. Zoper odločitev o "oddaji stavbnega zemljišča lako vsak, ki se je udeležil javnega natečaja, vloži v roku 15 dni od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na Izvršni odbor Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik. Pismene ponudbe je potrebno predložiti do vključno 20. 7. 1979 ali priporočeno po pošti na naslov: »STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO SKG p. o. KAMNIK, 61240 KAMNIK, Cankarjeva 11. p. p. 7«. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici z oznako »javni natečaj v Komendi«. Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb, ki bo v četrtek, 26. julija 1979 ob 8. uri v prostorih Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Kamnik, Cankarjeva 11. Vse informacije dobite na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu Kamnik, Cankarjeva 1 I, oziroma po telefonu štev. 831-067, Obnova električnega omrežja v starem delu Kamnika Stari del Kamnika ima v vseh letih po osvoboditvi izredne težave z električno enegijo, ker je obremenitev tako narastla, da nekdanji kabli za 3000 voltov niso več zdržali in so jih morali opustiti. S tem je ostalo središče mesta brez visokonapetostnega napajanja in je sedaj napajano z nizko napetostjo iz obrobnih transformatorskih postaj. Posledica tega so izredno številni, močno prepleteni nizkonapetostni vodi z neštetimi pomožnimi vezavami. Tako omrežje je tehnično skrajno nepregledno in ima zelo grd izgled, na kar je notranji, spomeniško-var-stveno zaščiteni del mesta še prav posebno občutljiv. Že pri najmanjših popravilih na hišah je treba izklapljati obsežne dele omrežja, in to doživljamo vsak dan. Te probleme ni mogoče rešiti v eni potezi, toda s sistematičnimi in daljnosežnimi posegi, ki jih laik niti ne opazi, je Elektro Ljubljana okolica začela izgrajevati po središču mesta novo kabelsko omrežje za 20.000 voltov. Kabelsko omrežje bo zgrajeno kot sklenjen obroč. Letos bo zgrajen v tem obroču zadnji odsek, lani pa je bila zgrajena prva močna transformatorska postaja tik ob občinski zgradbi v najožjem središču mesta. V naslednji fazi je bila predvidena obnova celotnega nizkonapetostnega omrežja. Glede na našo 750-letnico in splošna obnovitvena dela po mestu pa smo povabili Elektro Ljubljano, naj se pridruži našim delom na obnovi mosta. Elektro Ljubljana je imela veliko razumevanje za naše želje in njen delavski svet je pristal, da se obnovi omrežje v starem delu mesta že letos. Obnovljeno bo celotno nizkonapetostno omrežje v Kidričevi ulici, Titovem trgu, Medvedovi ulici, Maistrovi ulici, Prešernovi, Japljevi ulici, Trgu svobode, s klanca proti kolodvoru, Sadnikarjevi ulici in na obrobnih odsekih navedenih ulic. Kasneje bo omrežje obnovljeno tudi v drugih predelih starega mesta. Novo omrežje bo izvedeno z najsodobnejšimi polno izoliranimi samonosnimi kabli, ki bodo z objemkami pritrjeni na fasade. Instalacijski projekti so bili izdelani v najtesnejšem sodelovanju s spomeniškim varstvom, pri čemer so bili izredno koristna podlaga posnetki mesta, ki so jih napravili študentje arhitekture pod vodstvom profesorja Fistra. Odstranjene bodo vse žice, vse konzole po hišah in vsa strešna stojala. Na teh ulicah ne bo nobenega križanja vodov preko cest. Kako grdo izgledajo taka križanja, nam kaže križanje vodov na Sutni med Šinkovčevo hišo in župniščem. Samonosni kabli so na fasadah praktično neopazni. V tej tehniki so bila že obnovljena središča Škofje Loke, Kranja, Novega mesta, trenutno delajo v Radovljici in kaže, da so te rešitve resnično dobre, saj vemo, da je spomeniško varstvo zelo zahtevno. V tehničnem pogledu je ta sistem temeljito preizkušen. Ker bo novo omrežje popolnoma izolirano, ne bodo več potrebna izklapljanja zaradi popravil na hišah. Istočasno bo preurejena javna razsvetljava na dvo-krožni sistem. En del razsvetljave bo prižgan vso noč, drugi del pa se bo avtomatično izklopil, ko se bodo po 22 uri delavci vrnili z dela in vklopil, ko bodo šli zjutraj na delo. S tem bodo veliki prihranki na električni energiji, ki se ponoči po nepotrebnem trosi. Nočna razsvetljava namreč ne pozna nočne tarife in je treba vso noč plačevati cestno razsvetljavo po enotni tarifi. Na dvokrožni sistem pa gremo tudi zaradi elastičnosti v primeru redukcij. Ob redukcijah moramo sedaj izklopiti celotno razsvetljavo, po novem pa bomo izklopili samo en krog in bo mesto še vedno dovolj razsvetljeno. Ko smo pripravljali predloge za izdelavo projektov, smo pri detajlnem ogledu omrežja ugotovili, da ima velik del hiš v starem delu mesta dotrajane ali pa izredno šibke hišne priključke Taki priključki onemogočajo dovod zadostne moči v hišo, so pa tudi požarno nevarni in ogrožajo nemoteno obratovanje omrežja. Razen tega ti priključki ne ustrezajo sedanjim zelo ostrim predpisom o priključkih. Ne bom opozarjal, da nevarne priključke dobavitelj električne energije lahko odklopi, želim pa opozoriti, kaj pomeni za hišo zadostna moč dovoda. Današnji enofazni števci so obremenljivi z 40 amperi. Če trenutno takega števca v hiši še ni, ga dobavitelj električne energije avtomatično zamenja najkasneje, ko poteče veljavnost plombe kontrole števcev. S takim števcem je možen priključek 8,8 kW , kar zadostuje za veliko elektrificirano gospodinjstvo. Tak priključek omogoča istočasni vklop več termoakumulacijskih peči in s tem zagotovljeno ogrevanje celotnega stanovanja. Težave s kurilnim oljem in premogom očitno niso prehodnega značaja in bomo morali vedno bolj uporabljati za ogrevanje popoldanski in nočni električni tok. Ob sedanjem obnavljanju omrežja je zato edinstvena prilika, da občani na enostaven in cenen način uredijo hišne priključke, to je vod od zunanje mreže na hiši do glavnih hišnih varovalk. Če je to enofazni priključek, je treba urediti cev, ki je sedaj najbrž premajhna in potegniti dva nova vodnika. Obnovo zunanjega omrežja bo Elektro Ljubljana okolica izvedla na svoje stroške, hišni priključki pa so zadeva hišnih lastnikov. Dokler ni bilo zgrajeno novo 20.000 voltno kabelsko omrežje in transformatorska postaja v najožjem središču mesta, še niso bili dani osnovni pogoji za obnovo nizkonapetostnega omrežja. To se je zgodilo šele sedaj in z obnovo, ki je bila predvidena v daljši bodočnosti, začenjamo takoj. Še preden so bili gotovi celotni projekti za obnovo omrežja, so bili dani podatki za kabelske prekope, da bi se ti izvedli še pred obnovo cest. Zal pri podjetju, ki bi moralo izvesti te prekope, ni bilo primernega razumevanja in tako bo treba komaj popravljeno cesto na nekaj mestih znova odpirati. Dr. ing. Albert ČEBULJ Medvedova 28 kamniški občan / 9. julij 1979 5 -jfk Perutnina Zalog y& Skupne službe Perutnina Zalog TOZD Reja Zadobrova, Sneberska c. 111 Komisija za delovna razmerja TOZD Reja objavlja naslednja prosta dela oz. naloge 1. oskrba perutnine OE Duplica - 3 delavce 2. oskrba perutnine OF Potok pri Komendi - l delavec 3. oskrba perutnine OF. Moste pri Komendi - l delavec 4. oskrba perutnine OF Ihan - l delavec 5. farmski delavec ha OF Duplica - l delavec 6. clektrikar na OF Duplica - l delavec 7. zootehnična opravila na OE Duplica in teren - l delavec Pogoji: pod I., 2., 3., 4. in 5. končana osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj. Osebni dohodek približno 5.000,00 din. pod 6. poklicna šola za clektrikarja in eno leto delovnih izkušenj in vozniškim izpitom »B« kategorije. Osebni dohodek približno 7.000,00 din. pod 7. živinoiejsko-velerinarski ali kmetijski tehnik in vozniški izpit »M« kategorije. Osebni dohodek približno 7.700,00 din. Nastop dela je mogoč takoj oziroma po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in je zanj predvideno poskusno delo v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih. Vloge z. dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov: Perutnina Zalog, Kadrovska služba, Agrokombinatska 84, l.jubljana-Polje«. fvtlctrft SVILA NIT - KAMNIK Tekstilna tovarna n. sol. o. objavlja prosta dela in naloge 1 VARILCA v TOZD Frotir . Pogoj: Poklicna šola za varilce z 1 do 4 letno ustrezno prakso. Poskusno delo 60 dni. Osebni dohodek varilca znaša cca 6.300,00 din. 1 ELEKTROMONTERJA v TOZD Frotir Pogoj: Poklicna šola elektro stroke z 1 do 4 letno ustrezno prakso. Poskusno delo 60 dni. Osebni dohodek elektromonterja znaša cca 6.000,00 din. Vloge sprejema kadrovsko socialna služba delovne organizacije 15 dni po objavi. KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« KAMNIK Komisija za delovna razmerja TOZD »KAMNIKTIT« in komisija za delovna razmerja TOZD »NAMENSKA PROIZVODNJA« vabita k sodelovanju oziroma objavljta prosta dela >n naloge »ORGANIZIRANJE DEL V PROIZVODNIH OBRATIH« za tri kandidate. Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da je kemijski tehnik s 3 leti oz. 4 leti delovnih izkušenj; - da ima pravilen odnos do samoupravlanja. Kandidatom je osebni dohodek določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov temeljne organizacije. Ostale pravice in dolžnosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih temeljne organizacije. Opravljanje navedenih del in nalog sklenemo za nedoločen cas s poskusnim rokom 3 mesece. Kandidati naj predložijo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK«, Fužine 9 n. sol. o. komisiji za delovna razmerja TOZD »KAMNIKTIT« ali komisiji za delovna rzmerja TOZD »NAMENSKA PROIZVODNJA«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja. RUDNIK KAOLINA -ČRNA KAMNIK Medvedova 25, Kamnik Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju: 1. kemijskega tehnika 2. Strojnega tehnika laboranta Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 3 mesece. Osebni dohodek določa Pravilnik o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Vsi zainteresirani naj prijave z. ustreznimi dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Rudnik kaolina Črna - Kamnik Medvedova 25, Kamnik. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav. TITAN 61240 KAMNIK JUGOSLAVIJA TITAN, tovarna kovinskih izdelkov in livarna, n. sol. o., KAMNIK, Kovinarska 28 Na podlagi potreb po novih strokovnih kadrih razpisujemo v šolskem letu 1979/1980 naslednje štipendije: - diplomirani inženir strojništva - 2 štipendiji - strojni inženir - 1 štipendija - diplomirani ekonomist - 1 štipendija - ekonomist - 2 štipendiji - diplomirani pravnik - 1 štipendija - diplomirani inženir metalurgije - tehnolog - 1 štipendija - VŠOD, Kranj - II. stopnja (računalniška smer) - 1 štipendija - VŠOD, Kranj - I. stopnja (računal, proizv. smer) - 1 štipendija - strojni tehnik - 4 štipendije - ekonomski tehnik - 4 štipendije - kemijski tehnik - 1 štipendija - metalurški tehnik - 2 štipendiji - delovodska šola - strojna stroka - 1 štipendija - strojni ključavničar - 4 štipendije - orodjar - 5 štipendij - strugar - 2 štipendiji in naslednje število prostih učnih mest: - elektrikar - 2 učni mesti - strojni ključavničar - 4 učna mesta - ročni orodjar - 3 učna mesta - strojni orodjar - 4 učna mesta - strugar - 2 učni mesti - rezkalec - 2 učni mesti Kandidati za razpisane štipendije morajo predložiti pravilno izpolnjen obrazec »Prošnja za štipendijo« (DZS 1,65) ter potrdilo o šolanju oz. vpisu in zadnje šolsko spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih, kandidati za prosta učna mesta pa prošnjo in zadnje šolsko spričevalo. Prijave je potrebno poslati v roku 15 dni od dneva razpisa na naslov: TITAN, n. sol. o., KAMNIK, kadrovsko-socialni oddelek. , iLoc 55 KAMNIK TOVARNA USNJA KAMNIK razpisuje naslednje kadrovske štipendije TOZD Konfekcija: 1. Višja komercialna šola - 1 štipendija 2. Srednja ekonomska šola - 2 štipendiji 3. Poklicna šola konfekcijske smeri - 4 štipendije 4. Modna modelarska šola - Maribor - I štipendija TOZD Usnjarna: 1. FNT - kemij. tehn. - 1 štipendija ,2. Ekonomska fakulteta - 1 štipendija 3. S TUGŠ (usnjarski tehnik) - 2 štipendiji 4. Teh. šola za KMP stroko (kemija) - 1 štipendija 5. Strojna srednja šola - 1 štipendija Gostilna »ZA TUNCO« Tunjiška mlaka, Kamnik Cenjene obiskovalce postrežemo z bogato izbiro jedil in domačimi specialitetami: domače klobase v zaseki, domača šunka s hrenom, kuhana prekajena krača, pečena telečja krača, postrvi po tržaško, vse jedi na žaru, purica s šampinjoni, beefsteak z jajcem, beluši na angleški ali poljski način, prekmurska gibanica, razne kupe s sezonskim sadjem in drugrf*jedila po naročilu. Ob sredah zaprto! Vsem cenjenim gostom čestitamo ob dnevu borca in se priporočamo. ETA - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK nudi dober zaslužek upokojenkam in gospodinjam za opravljanje del pri čiščenju in predelavi povrtnin. Vabimo vse zainteresirane, da se javijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije. Občinski odbor ZZB NOV KAMNIK SE ZAHVALJUJE tovarišu VETERACU Francu, ml. iz Spodnjih Stranj za brezplačno izdelavo marmornate plošče, ki je vzidana pri kavarni Veronika v Kamniku v spomin, kjer je telovadil tovariš TITO. ZZB NOV Kamnik ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta Jožeta BRUČANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam darovali cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili pismeno in ustno sožalje ter nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo za prisrčno slovo godbenikom, pevcem in vsem govornikom. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: žena in vsi njegovi Kamnik, 29. 6. 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta Franca ČEBULJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in njegovim nekdanjim sodelavcem, ki so se tako številno od njega poslovili in darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo sc tudi delavcem tovarne »Titan«, Društvu upokojencev in oskrbovancem Doma upokojencev ter pevcem.Posebna zahvala Domu upokojencev, dr. Staretu in dr. Kralju za njihov trud in nego med njegovo težko boleznijo. Vsi njegovi Podgorje, 25. junija 1979 Uresničevanje 80-urnega programa vzgoje in izobraževanja Dobrine za vse Ob letošnji 750-letnici Kamnika in mednarodnem letu otroka je bil tudi v naši občini storjen pomemben korak naprej na področju predšolske vzgojnoizo-braževalne dejavnosti. Pri tem pa seveda ne smemo zanemariti pobudo in sodelovanje krajanov v posameznih krajevnih skupnostih, pedagoških delavcev in samoupravne skupnosti otroškega varstva. Poleg 600 predšolskih otrok, ki so vključeni v redno predšolsko dejavnost v vrtcih na Kidričevi ulici v Kamniku, Stranjah, Komendi, na Zapricah, Duplici in Rakovniku je bilo v to dejavnost zajetih letos še MM) otrok iz oddaljenih krajevnih skupnosti in ludi iz vseh ostalih poodročij, kjer doslej predšolski otroci še niso bili deležni organizirane vzgoje in izobraževanja, kol po- membne priprave na kolektivno šolsko življenje in delo. Ob razmišljanju, da je v občini vseh predšolskih otrok okrog 3 tisoč, morda marsikomu dobra tretjina teh otrok zajetih v vzgoj-iMfvarstvcrlo dejavnost ne pomeni veliko, čeprav je to mnogo več, kot smo v tako kratkem obdobju in pri sedanjih zmogljivostih lahko pričakovali. Na prostor v vrtcih v naši občini še vedno čaka okrog 300 otrok z nerešenimi prošnjami, ki jih zaradi prostorskih in kadrovskih problemov le postopno rešujejo. Predvsem pereče pa je prostorsko vprašanje za malčke do 3 let. Načrtovani KO-urni organizirani program vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok je torej v celotni občini stekel in s leni je bil v veliki večini dosežen ludi cilj, da bi bila ta pedagoška dobrina bolj enakomerno pornzdc- Ijena med vse otroke v kamniški občini. Odslej bo tudi vedno več podeželskih predšolskih otrok, vključenih v najrazličnejše športne in kulturne dejavnosti, prav tako pa jim bodo v večji meri dosegljiva vsakoletna letovanja na morju. Že na letošnji likovni razstavi, ki jo je organiziral VVZ Antona Medveda iz Kamnika, smo lahko zasledili številne lične izdelke predšolskih otrok iz zunanjih krajevnih skupnosti. Začetni uspehi pa nas naj ne uspavajo, temveč si moramo še v večji meri prizadevati, da bodo čim prej imeli prav vsi otroci enake možnosti razvoja umskih in telesnih sposobnosti žc v predšolskem obdobju, ko se oblikuje podstat človekove osebnosti, ki je najpomembnejši za nadaljnji vsestranski človekov razvoj. M. JANČAR Program prireditev v počastitev občinskega praznika občine Kamnik v juliju 1979 Nedelja, 8. julija 1979, - ob 14. uri: Proslava 50-letnice ustanovitve Gasilskega društva Moste pri Komendi - ob 15. uri: Praznovanje krajevnega praznika Šmartno v Tuhinju s kulturnim programom ob spomeniku žrtvam fašizma v Gradišču Nedelja, 15. julija 1979, - ob 9. uri: Lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe na Selah - ob 14. uri: Proslava 55-letnice Gasilskega društva Nevlje Sobota, 21. julija 1979, - ob 8. uri: Odprto teniško prvenstvo Kamnika za slovenski članski pokal na teniškem igrišču Kamnik Nedelja, 22. julija 1979, - ob 14. uri: Proslava 50-letnice Gasilskega društva Kamniška Bistrica -ob 14. uri; Praznovanje krajevnega praznika v Srednji vasi - sodelujejo vse organizacije v krajevni skupnosti - ob 14,30 uri: Konjeniška prireditev v Komendi za pokal 750-letnice Kamnika in občinskega praznika Četrtek, 26. julija 1979, - ob 12. uri: Odprtje proizvodne hale barvarne Tekstilne tovarne Svilanit Kamnik - ob 18. uri: Razstava: Talci na Gorenjskem - v dvorani nad Kavarno Petek, 27. julija 1979, - ob 8. uri: Slavnostna seja občinskih skupščin Domžale-Kamnik v hali Komunalnega centra v Domžalah - ob 11. uri: Odprtje proizvodne hale Papirnice Količevo v Domžalah Sobota, 28. julija 1979, - ob 9. uri: Turnir trojk - odbojkarski turnir s sodelovanjem vseh slovenskih klubov (na zunanjih odbojkarskih igriščih) - ob 10. uri: Odprtje ceste v Tunjice - ob 16. uri: Srečanje izseljencev kamniške in domžalske občine v Kamniški Bistrici - ob 17. uri: Finale turnirja nogometnih klubov kamniškega in domžalskega območja za pokal občinskega praznika na nogometnem igrišču Virtus Duplica - ob 20. uri: Tradicionalni miting na Trgu prijteljstva v Kamniku Nedelja, 29. julija 1979, - ob 14. uri: Slovesna proslava 25-letnice dela Občinske gasilske zveze Kamnik v Kamniku, razvitje prapora ter velika parada vseh gasilskih enot skozi mesto Kamnik Ponedeljek, 30. julija 1979, - ob 13. uri: Odprtje proizvodne hale v TOZD IV. ploskovno in kosovno pohištvo Sloga Moste Sobota, 4. avgusta 1979 - ob 10. uri: Odprtje proizvodne hale Kemijske industrije Kamnik Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije Slovo našemu delegatu Francu Čebulju Stanovalci Doma upokojencev Kamnik smo 16. 6. ¡979 obnemeli ob novici, da nas je za vedno zapustil naš tovariš in delegat Franc ČEBULI. Upali smo, da se bo kljub težki bolezni zadnjih mesecev le ohranilo njegovo življenje in se podaljševalo, da bi še ostal z nami. Ob njegovem odhodu smo ostali osiromašeni in užaloščeni in, ker smo že pred par meseci izgubili delegata in njegovega sodelavca tov. Et-hina HEŽKA, še posebno i tsamljeni. liane Cebulj ni NI dolgo med nami. vsega le 14 mesecev od prihoda v Dom aprila 197H. Kmalu pa je kljub šibkemu zdravju vse poživljal s svojo prizadevno navzočnostjo. Ilil je zelo delaven, skrben in dober za vse in za vsakega oskrbovanca posclKJ. Prisluhnil je vsetn problemom in skušal pomagati kjerkoli in ob vsaki priliki, z nesebično željo, da bi vse v Domu potekalo kot je treba, v korist skupnosti in posameznikom v pomoč. Posebno je skrbel, da bi se življenje v Domu kulturno razživelo. Njegova zasluga je bila, da so nas obiskovali pevski zbori in šolska mladina s programi. Obveščal je oskrbovance o prireditvah in razšla vah, ki so se vršile v mestu ali v Domu samem, vedno neutruden in neumoren. Kot kamniški krajan je vztrajno pospeševal dehr za izboljšanje in olepšanje okolja Doma. za asfaltiranje ceste ob Domu, za razsvetljavo, klopi kar je stanovalce še posebno osrečilo. Kot delegat je bil v delavskem svetu Doma prav tako zelo ilelaven in prizadeven, živel je s problematiko Doma, prihajal vedno s konstruktivnimi predlogi, dokler mu je zdravje dopuščalo. Izguba delegata in sodelav- ca tov. Etbina Bežka, od katerega smo se poslovili v marcu letos, ga je zelo pretresla, saj sta se pri svojem delu in funkciji dopolnjevala in si medsebojno pomagala, dokler je bilo mogoče. Kljub vsem težavam je ostal Franc Čebulj nadalje ves predan skrbi in načrtom za Dom, do zadnjega diha. V tem je živel in izgorel. Zahrbtna bolezen je pretrgala njegovo lepo in dobro prizadevnost. '/.a vse smo mu iz srca hvaležni. Njegov lik in njegovo delo bo ostalo vedno z nami kol trajna vzpodbuda in vzor. Želimo, da se spočije v slikovitem Podgorju, kamor smo ga pospremili k zadnjemu počitku. M. I.AVKIC v imenu stanovalcev Doma Nič nas ne sme presenetiti V vseslovensko akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« so se vključili vsi dejavniki v občini Kamnik, med njimi postaja milice, enote teritorialne obrambe in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. O vajah enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih je Kamniški občan že poročal. Danes objavljamo nekaj fotografij iz vaj enot milice in teritorialne obrambe. Več pa v naslednji številki. Mentorji prometne vzgoje v osnovnih šolah so ob pomoči nekaterih članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvedli izpite za pionirje kolesarje pred poletnimi počitnicami. Izpit je uspešno opravilo 150 pionirjev, ki so obvladali pravila vožnje v cestnem prometu. Žal med izpitniki ni bilo pionirjev iz Stranj. Upamo, da bodo pionirji kolesarji koristili pridobljeno znanje tudi v praksi. Starši, počitnice so pred nami - ne pozabite na opozorila in budnost za varno vožnjo in obnašanje na cesti vaših otrok. Na vojni lokaciji v gozdu je imel komandir precej dela ob proučevanju situacije na karti. Po končani vaji je potrebno očistiti orožje. V zgodnjih jutranjih urah poslušajo aktivni in rezervni miličniki navodila starešin pred pohodom na vojno lokacijo. Pritegniti cim vec mladih Na seji sekretariata P OK ZSMS Kamnik dne, 18. 6. 1979, so posredovali oceno priprav Centra za MDA za letošnje mladinske delovne akcije. Priprave so razdeljene na pet delov: 1. evidentiranje 2. zdravniški pregledi 3. program interesnih dejavnosti 4. udeležba brigade na lokalni MDA 5. vodstvo MDA 1. Evidentiranje za MDA se je v združenem delu in krajevnih skupnostih pričelo s prvim krogom že v decembru 1978. Predvsem smo želeli, da s tako zgodnjim evidentiranjem v organizacijah združenega dela lahko, glede na število udeležencev s strani mladih delavcev, planirajo sklad skupne porabe in načrtujejo odsotnost delavcev v juliju in avgustu. 2 Krog evidentiranja se jc pričel v drugi polovici aprila in se končal 25. maja. Do lega roka smo uspeli dohiti vse prijave iz organizacij združenega dela in si s tem zagotoviti strukturo in sicer 50 % brigadirjev iz vrst mladih delavcev. Med delovnimi organizacijami, ki iz opravičenih razlogov niso zagotovile brigadirjev so: Utok, Menina, P. M. Rudnik kaolina in Tekstilni inštitut. Zaradi majhnega zanimanja dijakov za udeležbo na MDA so evidentirali do 19. junija in kljub našim prizadevanjem in seznanjanjem z MDA (obiskali smo vse razrede - 1.-3. letniki) nismo uspeli dobiti dovolj mladih za MDB. Slabe izkušnje iz prejšnjih let se tako nadaljujejo in v prihodnjem letu pričakujemo, po zagotovilu vodstva šole, korenite spremembe na tem področju. O slabem odzivu dijakov je bila obveščena tudi vodstvena politična struktura in bil izveden obisk na gimnaziji s strani OK ZKS. Za MDB smo poizkušali pritegniti tudi štipendiste iz združenih sredstev, vendar trenutno še ne moremo ugotoviti uspešnost te pobude, ki smo jo posredovali 40 štipendistom. Med krajevnimi skupnostmi so se na tem področju najbolj prizadevali mladi iz KS Duplica, ostali pa malo manj, in nekateri skoraj nič. Če pogledamo trenutno stanje evidentiranih, potem lahko ugotovimo, da imamo za MDA Bela krajina (15. julij - 4. avgust) evidentiranih 42 brigadirjev in za MDA Kobansko 45 brigadirjev (5. avgust - 26. avgust). Center za MDA se bo, po sklepu sekretariata, prizadeval do odhoda na MDA, da čimbolje popolni tako prvo kot drugo brigado. Na koncu naj poudarimo tudi dejstvo, da je verjetno toliko brigadirjev kot jih mora zagotoviti kamniška občina v letošnjem letu ža MDA za nas prevelika obremenitev. Primer: Domžale imajo preko 7.000 mladih ter eno brigado, Kamnik pa 5.000 mladih in dve brigadi (za ostale občine nimam konkretnejših podatkov, je pa znano, da OK ZSMS niso z MDB obremenjene na število mladih). 2. Zdravniški pregledi so se po dogovoru z Zdravstvenim domom Kamnik pričeli 19. junija in trajajo do 21. junija. Za zamudnike je bil naknadno določen še en dan. Pri izpeljavi te naloge nismo imeli večjih problemov, saj je to vsakoletno dobro utečena akcija, le da evidentirani brigadirji niso dovolj vestni pri opravljanju zdravniških pregledov. 3. Na podlagi materialov interesnih dejavnosti, ki se izvajajo na sami akciji, sta bila oba štaba MDB zadolžena, da pripravita svoj lasten program aktivnosti brigade. Pri tem naj bi največ pozornosti posvetili: - idejnopolitičnemu izobraževanju - informiranju na akciji (bil-teni,stenski časopisi) - kulturne in športne dejavnosti Program idejnopolitičnega usposabljanja, prvi bilten in kul- turni program za predstavitev brigade bo narejen za obe brigadi pred odhodom in posredovan na brigadni konferenci v razpravo. Za izdelavo teh programov nam kot pripomoček služijo smernice iz Mladine, še posebno pa se bodo pri tem angažirali člani Centra za MDA, za informiranje in komisije za IPD. 4. Pred odhodom na MDA je potrebno, zaradi doseganja boljših rezultatom že v prvih dneh akcije, zagotoviti delo na lokalnih MDA. Za prvo brigado se predvideva vikend akcija na Ko-mendski Dobravi (obnovitev partizanske bolnice), za drugo pa sodelovanje v pripravah na manifestacijo, ki bo na Mali planini (popravilo cest, markacije,...). Pred dnevi je predsednik skupščine občine ing. Slavko Ribaš s sodelavci in družbenopolitičnimi delavci občine, sprejel vodjo »himalajcev« Toneta Škarjo in Bojana Pollaka,Z njima se je zadržal v daljšem prijateljskem pogovoru, v katerem so še posebej poudarili, kako smo občani Kamnika ponosni na »svoje« štiri fante,ki so prispevali k vrhunskemu planinskemu dosežku v svetu. S priložnostnim darilom so se zahvalili alpinistom, nato pa v prijetnem in sproščenem pogovoru spregovorili tudi o takšnih drobnih dogodkih, ki so spremljali odpravo in bodo najbrž kasneje, zaradi časovne odmaknjenosti utonili v pozabo - danes pa so še kako sveži. g^g. Mira Jančar Novi šolski center Šolska vrata so se zaprla že prejšnji mesec in zato bi pričakovali vedno manj pogovorov o šoli, učiteljih in »mukah« učencev v njej. Toda v našem mestu se dogaja ravno nasprotno. Vsi kamničani predobro vemo, da bomo letos dobili novo, moderno zgradbo, ki bo predvsem za kamniško in domžalsko mladino pomenila koristno pridobitev. To bo nova šola. Šola, ki bo nas gimnazijce in druge bodoče srednješlolce razbremenila prostorske stiske, pripomogla k boljšemu vzdušju in počutju med dijaki. Gimnazijcem ne bo več treba hoditi po stopnicah v tretje nadstropje skozi osnovno šolo, motiti njihov pouk, proslave in tudi osnovnošolci ne bodo več nagajali dijakom iz tretjega nadstropja. No, šola je zdaj zgrajena, vsi čakamo le še dan otvoritve -27. julij. Ta dan bomo delovni ljudje in občani kamniške občine praznovali naš občinski praznik, ki ga bomo letos še posebej počastili, saj sežejo zapiski o Kamniku nazaj tja do leta 1229 in torej Kamnik praznuje 750. letnico. Mislim, da bo za kamničane ta dan najbolj razveseljiv dogodek otvoritev novega šolskega centra. Šola stoji v lepem, naravnem okolju, pod Starim gradom. Čisto mogoče pa je, da bi se to okolje spremenilo z naselitvijo dijakov vanjo. Spremeni lahko svoj zunanji izgled, ga lepša??? S tem mislim na razne odvečne papirčke (od »plonk cegleov« do šolskih nalog, zvezkov...) in druge predmete, ki jih dijaki »pomotoma« izgubijo. Zato' glejmo, da se ti predmeti po 1. septembru ne bodo zbirali na šolskem dvorišču. Poleg pogovorov o šoli večkrat slišimo tudi govorice o mostu, ki ga ni. To se sliši malce čudno, pa vendar se mnogi sprašujemo, kdaj bo postavljen most čez Kamniško Bistrico. Most naj bi bil za novo šolo, ki bi jo tako povezoval z ndvo športno dvorano, ki bo stala na drugem bregu reke. MATEJA Prva obletnica Kamničana Pred letom dni je po 10. letni abstinenci zapeljal iz Ljubljane proti Kamniku tudi potniški vlak.V letu dni so si potniki in železničarji nabrali precejšen koš izkušenj. Tem izkušnjam primerno je z novim voznim redom, ki je pričel veljati 27. maja, spremenjen v nekaterih potankostih tudi vozni red Kamničana. Tako bo po novem Kamničan odhajal iz Ljubljane vsak dan razen ob nedeljah in praznikih ob 5.30,11.35, 13.15,14.26 (ne vozi ob sobotah), 15.00 in 18.36, iz Kamnika proti Ljubljani pa bo odpeljal razen ob nedeljah in praznikih ob 4.40, 5.09, (ne vozi ob sobotah), 6.18, 12.25, 14.05, 15.20 (ne vozi ob sobotah),-6.54in 19.35. Drugo bolj pereče vprašanje kamniške proge so postaje in postajališča. V desetletni odsotnosti kamničana so zrasla nova naselja, vendar brez postajališč.Sedaj je na delu posebna komisija Železniškega gospodarstva Ljublja- na, ki preučuje možnosti, kje vse bi lahko uredili nova postajališča in tako Kamničana še približali potnikom. Upajmo, da bo komisija kmalu končala delo in da ne bo večjih zapletov pri denarju. Poglavitno vprašanje so seveda potniki. V letu dni je novi Kamničan prepeljal veliko potnikov. Torej je njegov obstoj in ponovno rojstvo opravičeno. Je pa bilo potnikov verjetno še precej več, vendar takih brez plačane vozovnice. Starejši občani ob kamniški progi vedo še danes povedati, da je bil stari Kamničan točnejši od kronometra. Novi sicer ni ravno točen kot kronometer, se pa bliža temu slovesu.Čeprav ga pestijo številni prehodi, tisti ilegali sploh niso zavarovani in so glavni krivci za sicer malenkostne zamude. Upajmo torej, da bo ob drugi obletnici novega Kamničana pet ali šest postaj več kot doslej, prehodov pa precej manj. M. P. Slikarja Alojz Berlec in Tomaž Perko razstavljata Letošnji spomladanski ciklus razstavnih prireditev zaključuje-mo s prikazom slikarskih dosežkov dveh predstavnikov najmlajše generacije kamniških slikarjev, z razstavo del mladih akademskih slikarjev Alojza Berleca in Tomaža Perka. Takoj na začetku naj opozorimo, da nas Perko seznanja z najnovejšimi deli, nastalimi v preteklem letu, medtem ko je Berlečcv delež na razstavi širši saj zajema daljše časovno razdobje, od zadnjih akademijskih let pa do danes, iz katerega sta zaznavni dve fazi: doba akademskega študija in čas Postopnega osamosvajanja. Pa si "glejmo najpoprej pobliže slikarstvo A. Berleca. V celoti gledano nam izpričuje slikarjevo že na akademiji pridobljeno temeljno izhodišče, namreč da je barva "i njeno postopno intenziviranje "snovni nosilec slike in glavno sporočilo slikarske izraznosti. To stališče najbolj dosledno zago-varja ciklus slik, nastalih deloma v zadnjih letih študija ali že po njem in bi jih lahko s skupnim "nenom poimenovali kar barvna študija lutke v umetnikovem ate- ljeju. Gre za skupino slik, na katerih je glavni protagonist v različnih inačicah nameščen mrtvi slikarjev model - lutka, ob njej pa vrsta ateljejskih predmetov in pripomočkov. O prostoru ateljeja največkrat težko govorimo, ker se le-ta splošči, reducira se v ploskovito kompozicijo pravokotno zamejenih barvnih ploskev. V nenavadno groteskno delujoči pomenski plasti nekateri vidijo slikarjevo kritično, ironično gledanje na svet umetnikovega nemalokdaj tudi brezizhodnega delovnega napora, drugi pa so zopet mnenja, da gre za neke surrealistične tendence. V resnici pa služi Berlecu lutka le kot sredstvo za poglobljeno raziskavo barv in obravnavo odnosov barvnih ploskev in njihovih medsebojnih razmerij v luči intenziviranja barvnih površin. V tem obdobju je Berlec najdlje segel v 3 doprsnih lutkah malega formata, ki tvorijo nekak barvni triptih, kjer v komplementarnih konsonancah barvna struktura, izbrana iz osnovne barvne triade, naravnost zažari v fauvistični evforiji. Po tem resnem študijskem eksperimentiranju in iskanju osnovnih principov in izhodišč za nadaljevanje, sledi druga faza Berlečevega ustvarjalnega napora, doba postopnega osamosvajanja, v kateri se Berlec predaja kontemplativnem opazovanju in tihemu poglabljanju v svet drobnih našemu vsakdanjemu življenju znanih predmetov - papirnatih vrečic, sadežev ipd. Berlec v tem svojem mikrosvetu, v katerem opisani in naslikani predmeti dobijo vlogo samostojnega življenjskega subjekta, ne pozabi na predhodne dosežene rezultate ampak zvesto in koristno uporablja dognanja, preizkušena na velikem platnu. Nastopajo tihožitja v rjavih, modrih, zelenih in rumenih barvnih sklopih, v katerih spričo nevtralnega ozadja in neopaznega vira svetlobe, vsi ti predmeti zadobijo zaradi izžarevanja lastne energije svetlobe oz. barve, svoje življenjsko prepričljivo bivanje. Ni naključje, da nas tu spomin vodi k velikemu španskemu slikarju in odličnemu avtorju tihožitij Franciscu Zur-baranu, saj je tudi našemu sli- karju pomenil enega od vzorov. Kot dialektično nasprotje mirni, vase pogreznjeni meditaciji drobnih minljivih sadežev, pa se naenkrat slikarjeva domišljija temperamentno sprosti v velikih zamahih dramatično pojmovane-ga makrokozmosa - narave kot nekaj večnega in nedoumljivega. Svet okrog Bistrice, loški hribi ali planina nad Bohinjskim jezerom nastaja kot občutljivi sestav omejenih barvnih lis modro-ze-leno prelivajočih tonskih vrednosti z razburkanimi močno plastično pojmovanimi oblaki, ki so tako kot nekoč Constabla, Turner-ja in še mnogo drugih slikarjev burili in zato predstavljali poseben predmet zanimanja. Ob koncu o Berlecu samo še to: mnogo obetajoči začetki sub-tilnega kolorista, ki jih ne gre prezreti. Drugega razstavljalca vsi prav dobro poznamo. Avtor odlično karakteriziranih portretov otrok in do zadnje potankosti topografsko izdelanih krajin, za katere je mojste dobil prenekatero inspiracijo prav v okolici kamni- ških hribov, nam letos v nekaj manjšem izboru izpričuje, da ga vse bolj zanima slikarska tradcija starih mojstrov. Zaveda se namreč, da je pogoj za dobrega slikarja najprej obvladanje slikarske obrti, se pravi tehnike in metode slikanja, to pa se doseže prav s preučevanjem starih načinov slikanja, ki so jih uporabljali mojstri 17. in 18. stol. Pri tem ga najbolj zanima izročilo mojstrov holandskega »zlatega veka«, še posebej pa Rembrandt in njegovo slikarnje v lokalnih barvah. Osrednji slikarski predmet še vedno ostaja psihološko pretehtani portret, ki ga Perko postavlja v različna okolja in prostore ter s tem zastavlja nove odnose med upodobljencem in njegovim ozadjem. Vzpostavitev odnosov pa niso naključna, ampak imajo največkrat neposredno tudi vsebinsko zvezo, ki je ni težko razkriti. Prvič v njegovem slikarstvu se pojavlja akt in to v alegoričnem pomenu in navezovanju na literarno-zgodovinsko pripoved. Do potankosti obvladano posnemanje materialne resničnosti, ostra risba, plastična modelacija uvršča Tomaža Perka med vidne slikarje novega realizma, ki pa z nekaterimi osebnimi potezami tako v formalnem smislu kakor tudi v sveže izpovedno naglaše-nih tonih bogatijo in dopolnjujejo to že nekaj let trajajočo smer v sodobnem slovenskem slikarstvu. B. Rovšnik Novi učitelji in vaditelji smučanja Društvo učiteljev in vaditeljev, trenerjev ter sodnikov smučanja v Kamniku, organizira vsako leto tečaj za vaditelje smučanja. Letos se je tečaja udeležilo 36 kandidatov iz Domžal, Mengša in Kamnika. Tečaj sta vodila kamniška učitelja smučanja Schnabl in Štele, ki imata zahtevane strokovne licence ŠC in VŠTK. Tečaj je uspešno opravilo 25 tečajnikov, med njimi tudi Kamničani: Janez Benkovič, Janez Brleč, Janez. Skorjanc, Božidar Gjurin, Alojz Zaje, Ivo Plevel, Sašo Dolinšek in Ada Hu-mar. Na republiškem tečaju za učitelje smučanja v Kranjski gori, kjer je bil demonstrator in predavatelj tudi kamniški učitelj smučanja Marijan Štele, pa so uspešno opravili izpite za učitelje smučanja Kamničani: Vojko Kohuič.Jožc Skorjanc Janez Z.ohuv-nik. Vsem novim strokovnim smučar skim kadrom želimo veliko uspeha pri v/goji novih smučarjev v Kamniku. (S. M) POSODITE SI.... z novim vetrom na TTKS se končno obeta več možnosti in boljša športna vzgoja tudi našim malčkom. V okviru športne značke si boste lahko izposodili smuči, kotalke in NAHRBTNIKE-. Upajmo le, da ne bo zmanjkalo denarja za organizacijo in strokovno vadbo malčkov, vsaj za tistega od nahrbtnikov?? DOMAČI NISO DOBRI? V kamniškem športu že od nekdaj velja, da domači trener, vaditelj ni toliko vreden kot pa če pride od drugod. Še>pri športnih delavcih smo se v zadnjem času nalezli te naše uvozne bolezni. Izkušnje pa kažejo, da le-ti običajno pridejo le za kratek čas, za njimi pa je stanje še slabše. Rodo mlajši strokovnjaki to spremenili? Klubi poglejte se!! DOLGA POT! Kamniška telesna kultura je med zadnjimi v Sloveniji, kjer še nismo razvrstili športnih panog po prednostnem vrstnem redu, da se seveda ne bi zamerili drug drugemu. Zato se nekateri še naprej veselo rekreirajo za družbena sredstva, tistim, ki pa resno vadijo, pa že tako manjka sredstev za kvalitetno vadbo. V večini klubov malo storijo za množičnost. Po prispevni stopnji za telesno kulturo smo prav na repu v Sloveniji. Vadbe z otroci v vrtcih do sedaj nismo poznali, šole v naravi imamo organizirane na pol in so bolj nujno zlo. Ni čudno, da v slovenskem športu trenutno kaj malo pomenimo, razen redkih izjem, pa še tam v panogah, kjer ni konkurence in kvalitete. Zato bo majbrže kar držala kamniška anekdota in recept za kamniški športni klub: »»Izberi GGtekmovalcev, par zagrizenih funkcionarjev in razumevajoče /finančno/ starše pa dobiš TK, SK, PK, OK... MNOŽIČNA REKREACIJA? V Kamniku že več let ugotavljamo, da v klubih pravega razumevanja za organiziranje vadbe in tekmovanj, ki bi bila dostopna tudi občanu, ki si želi razvedrila v športu. Zato je bil lani sprejet sklep, da morajo klubi organizirati v okviru svoje dejavnosti tudi množične akcije za nečlane. Tak namen imajo tudi sredsva, ki jih klubi prejemajo za množičnost. Kar polovica klubov pa teh obljub ni izpolnila, saj so ta sredstva prekanalizirali za tekmovalno dejavnost svojih članov. Žal pa pri letošnji delitvi srcilslev lega niso upoštevali in verjetno se tudi v bodoče množičnosti ne obetajo boljši časi. Krajevni praznik Kamniške Bistrice-Godič, so domačini nadvse slovesno proslavili v partizanski vasici Okroglo, pri spominskem obeležju. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole iz Stranj, za posebnost pa je poskrbel domačin Franci Osolin, ki je poletel z zmajem s Kamniškega vrha, in pristal po osemsto metrih v Bi-stričici. Učenka Nada Slapar nam je zapisala, da je Franci zmaja naredil sam, in da je poletel že več kot petdeset- krat. Naj še zapišemo, da leta z vrha Taravna in Kamniškega vrha (1261 m). Nada Slapar nam je še zaupala, da ima Franci pred startom malo treme, vendar se nato v zraku počuti kot na zemlji. Povedati je treba, da pristaja z zmajem tako v gozdu kot na travnikih. In še tole: zmajar mora imeti poleg poguma tudi veliko volje in vztrajnosti ter - prijatelje; zmaja je namreč potrebno nositi do vzletišča več kot tri ure. Tega pa brez tovarišev ne bi zmogel sam. Že v prejšnjem Občanu smo poročali o izredno uspešni akciji kamniških miličnikov, ko so zaplenili pravo »zbirko« orožja in municije. V dveh dneh so 27. in 28. maja, po široko in skrbno pripravljeni akciji, zajeli - največ v hiši M. K. - puške, pištole, eksplozivne snovi in naboje, in akcija je doslej eden največjih uspehov miličnikov pri odkrivanju nezakonitega posedovanja orožja. Pozorno oko bo na »arzenalu«, ki ga tokrat objavljamo, odkrilo celo granate. Cenjene stranke obveščamo, da se je bivša Exprès poprav-Ijalnica čevljev (na dvorišču gostilne Gorenje v Kamniku) preselila v Domžale (poleg slaščičarne Lenček - kiosk). Vse stranke, ki so čevlje oddale v popravilo v Kamniku, prosim, da čimprej dvignejo čevlje v naši popravljalnici v Domžalah. Se priporočit Milan Kokalj Hišni svet v Slelclovi ulici šl II, 13. 15, 17, l<) in 21 v Kamniku zaposli honorarne- ga kurjača za centralno kurjavo. Peči v kurilnici so na premog. Plača po dogovoru. Rank xerox 660-1 fotokopirni aparat, dam v najem, Naslov v uredništvu Kamniškega občana. Tiskam raznovrstne napise na majice in reklamne plakate. lesenovcc Gabriel, Kamnik, Slrcliška «> IZLETI v organizaciji Društva upokojencev Kamnik v letu 1979 I I. julija Ilirska Bistrica - Sviščaki - Masun - Grad Snežnik - Cerknica - Rakitna - Kamnik. Prijave najkasneje do 6. julija 1979. 8. avgusta Kranjska gora - Vršič - Izvir Soče - Trenta -Kobarid - Tolmin - Idrija - Kamnik. Prijava najkasneje do 3. avgusta 1979. 29. avgusta Logarska - Šaleška dolina - Kamnik. Prijava najkasneje do 24. avgusta 1979. 12. septembra Velenje - Slovenj Gradec - Kotlje - Ravne -Dravograd - Maribor - Kamnik. Prijave najkasneje do 7. septembra 1979. 10. oktobra Dražgoše - Bohinj - Bohinjska Bistrica -Begunje — Kamnik. Prijave najkasneje do 5. oktobra 1979. 14. novembra Kamnik - Metlika - Kamnik. Prijave najkasneje do 9. novembra 1979. Prijave sprejemamo do polne zasedbe avtobusa. Vplačila in podrobnejše informacije v pisarni društva vsak torek in petek od 9. do 12. ure. • Štirinajstdnevna kronika Rent na kolo Po prvi »sušni« polovici meseca junija je v drugi polovici meseca prišlo do poplave dogodkov na področju, ki ga obravnava naša kronika. Ni več praksa, temveč dejstvo, da se v drugi polovici meseca pripeti v Kamniku skoraj sto odstotkov primerov iz vseh treh obravnavanih področij več, kot v prvi polovici meseca. Mar je zares plačilni dan in polna denarnica znak za start?! JAVNI RED IN MIR Deževno vreme in pogosto bliskanje sta, kaže, povzročila tudi porast prekrškov zoper javni red in mir. Kar enaindvajset jih beležimo v Kamniku v preteklih štirinajstih dneh. V prvi polovici meseca.so se z rokami prepričevali štirikrat, v drugi polovici pa kar devetkrat. Gostinskim objektom se, glede na mesto kršitev s tega področja, približujejo stanovanja, saj so v gostilnah svojo avtoriteto izkazovali »pogumni« devetkrat v stanovanju pa osemkrat, preostali prekrški pa so bili storjeni na cesti ali drugih krajih pod »milim« nebom. Iz varnostnih razlogov in ne zaradi dežja je pet občanov »vedrilo« v prostorih za pomirjevanje - nevralgin ne zadošča. 16. 6. je ob 22.50 Rafael A. razbijal na Kovinarski in grozil stanodajalcu. Za to noč je bil podnajemnik na PM - tople vode mu ne bodo zaračunal). 17. 6. so ob 22. uri pretepli pred gostilno Pod skalco Milana G. s Streliške. V kolektivnem »nastopu« so sodelovali Emil K. z Vrhpolja, Rado B. s Cankarjeve, Ivan M. z Ekslerjeve in Jože B. s Podgorske. Kazen bo izrečena posamično. 18. 6. je ob 20.20 doma v Špi-taliču vinjeni Vojko H. domačim razkazoval svojo moč. Malo je razgrajal, malo jih je pretepal, celega pa so pomirili - do nadaljnjega že znani prostori. Pri sodniku za prekrške mu ne bo pomagal niti Bogdan, ki je bil tega dne na koledarju. Tega dne sta se ob 21.30 na Vrhpolju sprla brata Jože in Tone H. Kljub temi je Jože z gorja-čo zadel Antonovo glavo, da so ga morali odpeljati na polikliniko. Jožeta so spravili brez gorja-če, na premišljanje v »ohlajeval-nico«. Brat je brat, gorjača pa gorjača. 19. 6. je še toplo »ohlajevalni-co« pričel greti Jože D. iz Starih Sel že ob 13.15. V kavarni Veronika je miril svojo neugnanost z razbijanjem, pa še na PM je bil precej nesramen. Kazen ga bo spet pogrela. Ob 21.45 so maligani položili na mater zemljo Janeza K. z Ljubljanske, ki je obležal pred banko na Bakovniku. Miličniki so mu pokazali pot proti domu, saj čuvanje omenjenega objekta ni predvideno v horizontali. Samo pet minut kasneje so imeli miličniki ponovno delo. Pred gostilno Jerman v Mostah sta med seboj fizično obračunavala Zuhdija S. in M., eden iz Most, drugi pa iz Domžal. Domžalski Zuhdija je moral poiskati zdravniško pomoč. Ljubosumnost zaradi enakih imen. Vida U. iz Godiča so ukrotili ob 22.10 v restavraciji Stol na Duplici. Močno vinjenemu je bila napoti steklenina, pa tudi miru ni prenesel. Sodnik za prekrške mu bo že navil muziko. 23. 6. je koledarska Kresnica posvetila Jožetu P. iz Lok že ob 00.25 pred gostilno v Selah, ko ga je z boksarjem zadel v obraz Tine V. iz Mekinj. Tine jo je po dejanju »pogumno« pobrisal. Ob 16.35 so miličniki intervenirali v ulici M. Blejca. V družini P. so se šli leteče krožnike, pa je krožnik, ki ga je spustila z rok žena pristal na moževi glavi. Zaradi nesrečnega pristanka je mož ženo postavil pred vrata. Nova vzletna steza. 24. 6. sta ob 22. uri pred Pla-ninko dokazovala Hamdija M. iz Maistrove in Šemo M. s Cankarjeve Ibru Š. s Kavčičeve, da sta običajno dva močnejša od enega. Pri tem dokazovanju sta Ibra telesno poškodovala. Sodnik za prekrške pa kar piše in piše. 25. 6. Pavao C. iz Tunjic uživa, da je v časopisu, pa čeprav samo v Kamniškem občanu. Tega dne je ob 17.30 spet grozil sosedu in to kar z nožem. Bati se je bilo, da bo šel do konca kot Teleks, pa so ga raje do streznitve miličniki pridržali. Nasvidenje v naslednji kronikii? KAZNIVA DEJANJA Včasih so rekli, da nekatere srbijo roke, sedaj bi pa lahko rekli, da vedno bolj srbijo noge. V drugi polovici junija je kar 16 koles dobilo noge. Kolesa različnih znamk, različne konstrukcije in tudi »parkirana« na različnih krajih so postala krik mode. Nekatera kolesa so že našla svoje lastnike saj kaže, da postaja praksa, kako se na Duplici vse-deš na kolo in se pelješ v Kamnik Vozilo je pristalo pod bregom, ko mu je popustila ročna zavora. do kina in ker ni tvoj, ga tam tudi pustiš. Miličniki bodo že nekako. Lastnike pa so v obravnavanem obdobju menjavali tudi različni drugi predmeti kot je: denar, pomivalno korito in straniščna školjka, računski strojček, ar-naturna plošča in - ugibajte trikrat avto radio. 21. 6. je ob 21.25 prišel na PM okrvavljen Jakob P. s Cankarjeve, ki se je celo uspel pripeljati s svojim tovornjakom. Miličniki in nato zdravnica so hudo poškodovanemu nudili prvo pomoč in organizirali prevoz v Klinični center. Poškodovani je zadobil vbod z nožem v levo stran prsi, pri tem so bile poškodovana pljuča in jetra. Poskusa uboja je osumljen poškodovancev sosed Karel K. 23. 6. je ob 11.45 v trgovini Kočne zmaknil računski strojček mladoletni Z. V. Nadobudnemu računarnju so počitniško računanje preprečili. 25. 6. je bila na PM prijavljena kraja avtoradia in armaturne plošče iz osebnih avtomobilov. Dejanje je storil mladoletni D. K. iz Kosiš. Poleg vloma v osnovno šolo v Komendi je bilo vlomljeno tudi v hišo Slavka P. iz Srednje vasi. Nepovabljeni obiskovalec je vzel le salamo ih jo zaradi prevelike lakote pojedel kar na licu mesta, ostanke pa pustil na polici. Pit je šel verjetno drugam. PROMETNE NESREČE Več kot ena prometna nesreča dnevno. V drugi polovici junija se je pripetilo 17 promernih nesreč, v katerih je bilo sedem oseb težje, štiri pa lažje telesno poškodovanih. V šestih nesrečah je na- stala na srečo le materialna škoda. Med udeleženci prednjačijo vozniki osebnih avtomobilov, motornih koles in koles z motorjem ter kolesarji. Med težje poškodovanimi pa so na prvem mestu vozniki motornih koles in koles z motorji, sledijo pa sopotniki in kolesarji. Največ nesreč se je pripetilo na Cankarjevi cesti. Med vzroki prometnih nesreč je na prvem mestu neprimerna hitrost, neprevidnost in vinjenost voznikov. Nekateri vozniki so bili udeleženi v prometnih nesrečah pod vplivom alkohola pa istočasno tudi brez ustreznih izpitov za dovoljeno vožnjo. OBSODBE VREDNO 21.6. so miličniki obravnavali primer pobijanja ptic na Prvomajski. Oče Franc O. in njegov 15-letni sin sta z zračno puško »klatila« ptice kot zrele hruške. Vsak komentar je odveč, upamo pa, da o takem dogodku pišemo zadnjič. Maj KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor-v.d. glavni in odgovorni urednik JANEZ PIRŠ-tehnični urednik FRANC MIHEVC -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.