Tako to gre! bi bilo treba storiti. Ki Naš vrli Zaplaninee, sicer tudi predsednik in kot tak na najvišji politični funkciji v državi, pravi o sebi. da ni politik. Tako izjavlja, tako nam dopoveduje, tako nas prepričuje. Obenem pa se čuti poklicanega, da bi reševal človeštvo pred svetovno katastrofo. Vztrajno tudi naglasa, daje treba nekaj storiti, ne pove pa, kaj je tisto nekaj, kar je to drugega kot politika? .la, pa ne le to. Naš Zaplaninee se igra celo skrivnostno politiko: enkrat piše predsedniku Italije nevesekaj, spet drugič gre z misijo v Združene narode nevesepokaj. Ni čudno, da mu potem zlikovci ukradejo družabnike. Ja, tako to gre. Od kar smo s 1. januarjem prevzeli evro, so se iz meseca v mesec vrstile deflacije, po katerih bi nam moralo grozili izobilje cenejšega življenja. Ali iz meseca v mesec so se vrstile tudi podražitve; podražili so se naftni derivati, podražila se je elektrika (prvega aprila kar za lepih 5%, seveda, ni šlo za pr-voaprilsko šalo!), podražile so se komunalije, podražile so se storitve (menda le za borih 40%). In tako dalje in tako naprej. Prav pravcata ekonomska pravljica! Ja, tako to gre. Sredi pravljičnih deflacijskih procesov me je oni dan znanec poprosil, naj mu v kratkem in preprosto pojasnim, kaj je to licemerstvo. Nič lažjega sem mu dejal. Poglej! Matevž Krivic brezplačno zastopa »izbrisane«, ker jim po njegovem mnenju nihče ni hotel ali ni znal pomagati. Hvalevredno od Matevža Krivica, kaj da ne. Mož zastavi vse svoje moči, vse svoje znanje v pomoč ljudem v stiski. Vse to pa hoče in zna počeli celo brezplačno v zadnjih petih letih, kot sam pravi in piše. Ni pa Matevž Krivic ne hotel ne znal pomagali izbrisanim takrat, ko bi lahko to najbolj učinkovito in elegantno zmogel, namreč v času. ko je bil ustavni sodnik in na čigar mizo je prišla v obdelavo prav tematika izbrisanih. Razumeš? Ja, tako to gre. In potlej, ja, čemu smo se tolikanj mučili / iskanjem zunanjega sovražnika, ki naj bi nam grozil z najhujšim. Naravnost zaprepaščeni in osupli smo na vsem lepem odkrili namesto zunanjega notranjega sovražnika, ki nas razjeda na smrt, politiki mu raje rečejo demografska kriza! Ja, tako to gre. Na Hrvaškem je izbruhnila prašičja kuga, pri nas pa bančna kuga, ki seji drugače reče provizija za denarne dvige na bankomalih. Na Hrvaškem so se spravili nad prašičjo kugo s karantenami in množičnimi zakoli; pri nas pa smo se spravili nad bančno kugo z Bredo Kutin. Ja, tako to gre. Urednik Dober dan - gospod župani Naravnost iz županove pisarne f Proračun je tu, na vrsti so investicije Sprejeti proračun omogoča občini več investicijskih aktivnosti. Nekatere bomo posebej navedli. Prvič J Pripravlja se podpis pogodbe za pri- ^^^H^_ ^^^i^^. pravo tehnične dokumentacije /a grad-I njo Upravnega centra. Dokumcntaci- Zupan Janez Nagode. na.i m bila nared septembra. Nakar bo občina opravila razpis za pridobitev izvajalca gradbenih in obrtniških del. (e ne bo hujših zadreg, bodo dela stekla že letošnjo jesen. Drugič Občina bo podpisala pogodbo za pripravo idejne rešitve in tudi potrebne dokumentacije za II. fazo prenove Osnovne šole Tabor. Šola namreč nujno potrebuje še dvoje novih učilnic in prav toliko kabinetov. Rešitve so možne le v okviru sedanjih šolskih zgradb. Najboljša možnost se ponuja v nadgradnji dela pritličnega šolskega poslopja. Vsekakor so pred vsako nadaljnjo akcijo potrebne ustrezne statične preučitve. In nadalje V objavo gre razpis za vsa asfaltna dela v občini za obdobje 2007/2010. V pripravi pa je razpis za posodobitev Rovtarske ceste, izgradnjo pločnika in javne razsvetljave. Zal, se zatika pri pridobitvi dela zemljišča, ki ga lastnik precenjuje. Nadaljeval se bo tudi projekt za gradnjo enostranskega pločnika na Martinj Hrib. Občina skupaj z Direkcijo za ceste pripravlja projektno izvedbeno dokumentacijo. Seveda, pa bo treba pridobiti še potrebna zemljišča. Ta del martinjske investicije pa ne bo tako poceni; veljal bo vsaj milijon evrov. Na naslovnici: Spazila sem Janka.. Koto: France Brus Prenova komunalne infrastrukture tudi po ulici Naklo Po planu se odvija gradnja vodovodnega kraka od Tržaške ceste proti Blckovi vasi do Fortuna, koder je bila povsem posodobljena in na novo asfaltirana cesta. II kraju gresta tudi vodovodni krak in kanalizacija proti bodočemu športnemu centru Sekirica. V prihodnjih dneh pa bodo stekla dela po ulici Naklo, kjer bo zgrajen vodovod; prenovila pa sc bo tudi kanalizacija in javna razsvetljava. Kmalu bo na vrsti ulica Naklo. Kako pa kaj /. Zdravstvenim domom? Zdravstveni dom in občina imata vso potrebno dokumentacijo za širitev in posodobitev stavbe, kar bo občino veljalo kak milijon evrov. Zal, Ministrstvo za zdravje šc ni odgovorilo na popolno vlogo, ki jo je občina naslovila na ministrstvo za SO-finaciranjc prenove že novembra lani. Projekta pa se ne da izvaja- CEHE) li, dokler ni znan način financiranja oziroma dokler ni podpisana pogodba s pristojnim ministrstvom /a sofinanciranje investicije. Obstaja tako dilema: ali čakati na sklep ministrstva o 20% sofinanciranju projekta ali pričeti z zahtevnim projektom prenove brez državne pomoči. Obnovljena magistralka še pred dopusti Ta čas se pospešeno odvijajo dela pri zahtevnem prenavljanju ceste skoz Logatec z več ali manj težavami. Vse kaže, da so odseki najzahtevnejše prenove že mimo in tako ni pričakovati hujših zapletov. Težko pričakovana prenova ceste naj bi bila končana še pred poletnimi dopusti. Na notranjsko ali ljubljansko plat? V proceduri so štirje pokrajinski zakoni: Zakon 0 pokrajinah, Zakon 0 volitvah v pokrajine. Zakon o financiranju pokrajin in Zakon o postopku za ustanovitev pokrajin. Po predlogu iz zakonodaje naj bi bila občina Logatec vključena v Osrednjo slovensko pokrajino z Ljubljano. V desetih dneh, kolikor je bilo na voljo, so bile na pristojno ministrstvo poslane nekatere pripombe glede pristojnosti, financiranja in ustrezne vključitve občine. Prav glede pokrajinskega vključevanja občine so različna mnenja. Hiti v Notranjsko kraški pokrajini pomeni z razvojnega vidika možnost pridobivanja več sredstev iz LIJ, in sicer od 800 do 900.000 6 na leto do leta 2013. V tem primeru bi bilo upravno središče v Postojni, kar je za mnoge Logatčanc nesprejemljivo. Če bi nas pa dodelili Osrednji slovenski pokrajini, bi imeli na voljo manj razvojnih sredstev iz EU, komaj 100.000 6 na leto. Za mnoge pa bi bilo upravno središče v Ljubljani sprejemljivejše, »Osebno pričakujem na to temo še več predlogov in pobud do končne odločitve. Že zdaj se uveljavlja predlog, da bi se Ljubljana kot glavno mesto izločila iz Osrednje slovenske pokrajine. Ob izločitvi Ljubljane bi imela naša občina drugačno, morda tudi boljšo pozicijo za lažjo odločitev glede pokrajinske pripadnosti. Vsekakor bo potrebna političa odločitev,« je prepričan naš župan Janez Nagode. Spela Islenič Izza svetniških klopi Svetniki sprašujejo Na seji občinskega sveta 29. marca so svetniki natresli kar čedno število vprašanj in pobud Marko Cuk, SLS, je županu predstavil nevoljnost Martinjccv, ki da niso dovolj informirani o že začetnih kanalizacijskih aktivnostih po njihovih zemljiščih. Nadalje pa je opozoril na pomanjkljivo razpostavilev ekoloških otokov na Martinj Hribu. Županje z opravičilom priznal, da Martinjci niso bili dovolj informirani o izdelavi geodetskih posnetkov za pripravo potrebne dokumentacije Za graditev kanalizacije, in pristavil, da bo poskrbljeno prek medijev za ustrezne informacije. Razporejanje otokov je stvar Komunalnega podjetja, ki pa mora poskrbeli za smotrnejšo razporeditev ekoloških otokov. Marjan GregoriČ, l)S, je zavračal trditev, zapisano v Logaških novicah, češ da je župan označil obslrukcijo opozicije na prejšnji seji kot neresnosl. Sam pa je mnenja, da imajo svetniki pravico do ob-strukcije, ki izhaja iz Poslovnika. Župan je odgovarjal, da sicer nc ve, kaj so ravno pisale Novice. Na vsak način pa ni bil zadovoljen z ravnanjem opozicije, ki gaje označil za neresno. Vladislav PlIC, N.Si, je postavil kar šestero vprašanj: 1, zakaj kamnite cestne ovire ob Narodnem domu? 2. Kako, da v Notranjsko kraških novicah beremo, da so nekatere notranjske občine uspele pri razpisu za pridobitev LIJ sredstev, med tistimi, ki niso uspele, pa daje navedena tudi naša občina. Kdo je za tO kriv? 3. Koordinacijo razvojnega projekta Ljubljanica naj bi vodila občina Logatec; po mnenju litijskega Zupana Rokavca naj bi bil ogrožen ta projekt. Zalo sprašuje, kako da je naša občina odstopila od lega projekta, saj ni pri tem več aktivna? 4. V Notranjskih novicah je pisalo, da si Logatec želi v Notranjsko pokrajino, vendar o tem občani niso bili vprašani. Potrebna bo analiza plusov in minusov glede pripadnosti neki pokrajini. Sicer bi lahko 0 tem odločali občani na referendumu. 5. Zakaj se odmika prenova Zdravstvenega doma? 6. Kolikšna je najemnina za zgradbe, kijih uporablja občinska uprava in kako je s projektom novogradnje Upravnega centra? Županje po vrsti najprej pojasnil, da cesta ob Narodnem domu ni javna, da bi se lahko uporabljala za obvoznico, pa tudi tamkajšnji občani so se pritoževali nad neupravičenim prometom. Glede nepovratnih sredstev je treba reči, da so se priznavala občinam znotraj Notranjsko kraške regije, kamor naša občina še ne spada, čeprav naša prizadevanja gredo v to smer. Program sredstev 2007/13 bi nam, če bi bili vključeni v regijo, omogočil gradnjo Zdravstvenega doma, martinjskega pločnika, rekonstrukcijo Rovtarske ceste in Narodnega doma za vse bi potrebovali kakih 5(10.000 (■'. Notranjsko kraška regija ima v obdobju 2007/13 možnost pridobitve 3,3 mio € na leto za 6 občin. Osrednja slovenska regija pa 2,2 mio 6 za 25 občin. V programu Ljubljanske urbane regije, kamor trenutno spadamo, se lahko potegujemo za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev, ki jih je za vseh 25 občin na voljo mnogo manj kot za Notranjsko kraško regijo. Pri projektu čiščenja voda je bila kreator programa za 9 občin prav naša občina. V tem projektu pa Litije ni. Mnenje litijskega župana Rokavca se nanaša na program Ljubljanske urbane regije, ki zajema vseh 25 občin. Tu pa LUR zamuja s programi. Projekta Zdravstvenega doma se nc more občina lotiti pred sprejemom proračuna za leto 2007. Pa tudi s pristojnega ministrstva ni ustreznega sklepa glede sofinaneirnja; odgovor čakamo že od lanskega novembra. Potrebna pa bo celotna prenova strehe; tega pa sc ne moremo lotiti ob negotovem vremenu; čez poletje bo čas primernejši za take posege. Najemnina ^^^^ za obe stavbi, ki jih uporablja občinska JS^^_ uprava še ni določena, saj tudi postopek denacionalizacije še ni končan. Predlog naše občine pa je med 6 in 6,5 £7m2. - Program aktivnosti za gradnjo Upravnega centra je prav tako odvisen o sprejetja proračuna. Ladislava Furlan, SDS, je naj- r2"A Izza svetniških klopi prej opozorila na paket zakonov o okrajih, ki je bil poslan občinam V 30-dnevno obravnavo, pa bi bilo prav, da bi se svetniki seznanili s problematiko navedenih zakonov, posebej zato, ker obstajata še vedno dva projekta. Nato je opozorila na nestrokovno poseganje v drevored Napoleonovih lip, ki veljajo za kulturni spomenik, in zahtevala pojasnilo, kdo je naročil nestrokovni poseg v drevored mimo soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Župan je pojasnjeval, da so dosedanja dela v drevoredu opravili delavei na javnih delih. Zavodu za varstvo kulturne dediščine smo pojasnili, da bomo napake popravili, naj pa pripravijo projektno dokumentacijo za vzdrževanje, za določitev osebja za strokovna opravila pa tudi naj zagotovijo ustrezna sredstva. - »Časa za obsežno razpravo, ki jo zahtevajo zakoni o pokrajinah, je na današnji seji premalo, o tem bo tekla razprava na naslednji seji. Odločitev bo skupna, je še dodal župan. Peter Stavanaja, N.Si, je predlagal, naj bi kabelska televizija direktno prenašala seje občinskega sveta. Prav tako je predlagal, naj bi pripravljali internetne strani o delu občinskega sveta, občinskih odborov, o drugih razpravah, tudi o poslovniku, statutu... Vprašal pa je, če je sprejeti sklep o formiranju kake komisije iz prejšnjega sklica obvezujoč tudi za svetnike tega sklica? Župan je odgovarjal, da posnetki s sej se prenašajo, povprašali pa bodo upravljalca KaTV, če bi bilo mogoče vzpostaviti tudi direktne prenose. Internetne strani se oblikujejo, razvoj gre počasi; da bi postregli z vsemi informacijami, bi bil potreben tudi posebej zaposlen delavec. Sklep iz prejšnjega sklica velja tudi za ta sklic, dokler se občinski svet ne odloči drugače. Martin Koren Proračun za leto 2007 sprejet soglasno Koalicija in opozicija soglasni pri glasovanju o proračunu občine Logatec Soglasje k proračunu Župan Janez Nagode je poročal, I daje v času javne razprave nastalo kar lepo ^^^t *^k^^^ število predlaganih dopolnil. Nato je po vrij I sti predstavil amandmaje, ki so jih prispe I Al |S vali svetniške skupine, krajevne skupnosti, I občinska uprava, Zveza kulturnih društev, Župan zadovoljen ob Miklavžev vrtec; dvoje amandmajev je soglasju pri prora- predlagal sam župan. Osnovna šola X tal-{unu. cev. Opozicijski svetniki iz vrst SDS, N.Si, SI) in l.iste za Notranjsko so nato zagovarjali svoje amandmaje k drugi obravnavi proračuna, ki pa razen ene izjeme niso bili deležni potrditve. Nakar je župan predlagal sprejem proračuna, upoštevajoč potrjena dopolnila. Proračun tako vključuje 13.709.522 i prihodkov in 13.956.575 €' odhodkov. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki se bo občina zadolžila skladno z zakonom. Po predstavljenem stališču odbora za gospodarstvo je Ladislava 1'urlan v imenu opozicijskih svetnikov napovedala potrditev proračuna, kije bil nato sprejet soglasno, kar pomeni, daje proračun za leto 2007 izglasovalo vseh 21 svetnikov. V javno obravnavo nove možnosti za poseganje v prostor Skladno z Zakonom o urejanju prostora in z. Zakonom o lokalni samoupravi ter s Statutom občine so strokovne službe pripravile Predlog odloka o občinskem lokacijskem načrtu CiL J4-CI Staro jedro Gorenji Logatec, ki zajema območje Grajskega parka, cerkve Rožnovenske Matere Božje in Zadružnega doma. Svetniki so soglasno sprejeli sklep, da se Predlog odloka sprejme in pošlje v javno obravnavo. Predlagatelj naj nato za drugo obravnavo pripravi predlog Odloka, upoštevajoč pripombe javne obravnave in odbora za gospodarstvo. Svetniki sprejeli poslovno poročilo Komunalnega podjetja za leto 2006 in poslovni načrt za leto 2007 Oba akta je zelo izčrpno predstavil direktor Komunalnega podjetja Igor Petek. Pri poslovnem poročilu je najbolj odjeknila razprava o razporeditvi bilančnega dobička, kije izglasovano obveljal v predlaganem besedilu, in sicer tako, da občinski svet bilančni dobiček v letu 2006 v višini dobrih 21.743.000.-sit razporedi v druge rezerve iz dobička, in sicer polovico prenesenega r Direktor komunalnega podjetja skoraj povsem čistega dobička leta 2005 in leta 2004 v skupni višini dobrih .35.764.000.-sit. ki je sestavljen iz prenesenega čistega dobička leta 2004 v višini dobrih 19.446.000.-sit in prenesenega čistega dobička leta 2005 v višini dobrih 16.317.000.-sit in polovico čistega poslovnega izida za leto 2006 v višini dobrih 7.722.000-sit. Poslovni načrt, ki je investicijsko ambiciozen pa je svet sprejel s spremembo, ki jo je v planu investicij predlagal župan. Tako proračun občine ne bo zagotovil sredstev za prepričljiv vključitev vrlin v Cuntovi grapi in obnovo vodovoda Logatec 2. laza., pač naj Komunalno podjetje krije načrtovane investicijske izdatke iz nerazporejenega dobička iz letnega poročila ali/in iz amortizacije. Po prekinitvi seje 4. seja občinskega sveta nadaljevala 12. aprila Soglasno (udi pri Predlogu dela in finančnega načrta Knjižnice Direktorica Knjižnice Logatec Bibijana Mihevc. SLS, je obširno predstavila in pojasnila skrbno pripravljeno gradivo programa dela in finančnega načrta Knjižnice Logatec za leto 2007. Ker je vsebinski del povsem sprejemljiv, finančni načrt pa usklajen s proračunom občine, je devetnajstem svetnikov soglasno podprlo soglasje k Predlogu dela in finančnega načrta Knjižnice. In 5e nekatere soglasne odločitve Nevenka Malavašič je pojasnjevala potrebo po dopolnitvah in spremembah Pravilnika o sofinaciranju akcij za zaščite kulturne dediščine v občini Logatec. Nakar je svet soglasno sprejel predlagane spremembe in dopolnitve obravnavanega Pravilnika. Soglasnega sprejema so bili deležni tudi Pravilnik o dopolnitvah in spremembah pravilnika o vrednotenju športnih dejavnosti. Pravilnik o priznanjih na področju športa in Pravilnik o sofinanciranju dejavnosti humanitarnih organizacij v občini Logatec. In Se troje imenovanj Po sprejetih sklepih o ukinitvi javnega dobrega je svet na tajnih volitvah imenoval; Anamarijo Maček v svet ('enlra za socialno delo. Borisa ( ičmirka za člana programskega odbora Radia ()dmev in Uršo 1'erjančič v svet Miklavževega vrtca. Martin Koren Med seboj Opozicija glasovala za proračun, čeprav se koalicija ni zmenila za amandmaje opozicije Opozicijske stranke smo na zadnji seji občinskega sveta. Soglasno podprle Sprejem proračuna občine Log&tCC /a leto 2007 kljub spremembam, kijih je za drugo obravnavo pripravil župan in jih vključil v proračun. Mnenja smo, daje čimprejšnji sprejem proračuna pomemben za občane in sam razvoj kraja, zato smo se odločili za konstruktivno sodelovanje in podprli proračun. Ker pa proračun v nekaterih dolih ni bi! razvojno in socialno naravnan, je opozicija pripravila X amandmajev, /upan in koalicija so upoštevali samo en amandma opozicije, s tem daje identičen amandma vložil župan na sami seji Žalostno je, da koalicija ni podprla niti enega drugega amandmaja, čeprav so bili vsi konstruktivno naravnani in je marsikateri potrjeval ravno njihovim predvolilnim obljubam. Amandmaji Programske koalicijc-opozicijc so se po večini nanašali ravno na reševanje so-cialno-razvojne problematike. Eden od predlogov je bil namenjen povečanju sredstev /;i darilo ob rojstvu otroka i/ trenutnih o/, bolje rečeno simboličnih 100 na 250 EUR. I'rav tako smo z amandmajem želeli vrniti sredstva iz proračuna, ki služijo kot posojilo, nazaj v namenska sredstva stanovanjskega sklada za nakup ali novogradnjo stanovanj za mlade družine ali pa za nakup stanovanja za zdravnike. Nismo se strinjali ludi s predlogom župana in koalicije, da se občinsko glasilo in iiani vsem priljubljene Logaške novice krčijo ter se na la ii.kiu podpirajo Notranjsko kraške novice, ki niso niti naš lasten projekt, ampak jih občina podobno kot samo delovanje Notranjsko kraške regije »nesmiselno« podpira, čeprav Logatec ob sedanji razdelitvi na pokrajine spada v Osrednje slovensko regijo. Župan in njegova koa-licija (SI.S,I l),N, Listi za Notranjsko in i ista mladih) ni podprla niti delavnic /a mlade, ki bi jih v okviru programa Podjetniškega cenila izvajali kol dopolnilno izobraževanje za osnovnošolce 7. in X. razreda, da bi se laže odločali o svojih bodočih poklicih. Bilo je le k;n nekaj spornih točk. vendar se je opozicija odločila in izpostavila le najpomembnejše, čeprav je bil njihov trud zaman. Tokrat jc opozicija dokazala svojo konstruktivnost, kaj pa koalicija z županom na čelu?! Programska koaliciju SDS,\.Si, SI) in Usta za Logatec Zavezništvo med Logatcem in Idrijo Od skupnih cestnih tudi do skupnih pokrajinskih interesov? Namesto prve lige, ki seje bila v llolerdšici na veliki petek napovedovala z ministrom za okolje in prostor ter z ministrom za promet, se je odzvala sicer številčna, vendar nižja liga s predstavniki okoljskega in prometnega ministrstva. Na dnevnem redu delovnega sestanka, ki so se ga udeležili tudi župan logaške občine Janez Nagode in idrijske občine Bojan Sever pa poslanca Stanislav Brenčič in Samo Bevk, je stekla razprava o umestitvi Kcltikc v nacionalni cestni razvoj, iz katerega jc tesla izpadla, potem ko sojo ministri izločili iz IV. razvojne osi. Iz. previdnega dopovedovanja Vi I i j a Žavrlana, direktorja I)irektorata za ceste, je bilo razumeti, da je takemu razpletu botrovalo pomanjkanje denarja. Ob insistiranju obeh županov in tudi obeh poslancev o nujnosti večje in varnejše pretočnosli prometa po Kelti-ki pa se vendarle napoveduje v bližji prihodnosti možnost izgradnje nekaterih obvoznic: v Spodnji Idriji, Idriji, (iodoviču. Ilotedršici in Kalce-avloecsta. Kellika bo v nekaterih odsekih deležna še nekaterih prenov in razširitev, mestoma tudi za počasni pas. Za projektno dokumentacijo naj bi potrebovali dve leti, za izvedbo del pa kako peticije. Mimo cestne problematike je bilo slišati tudi nekatere namige o tem, da ne bi bilo odveč ob pripravah na pokrajine razmišljati tudi o pokrajinski povezavi med idrijsko in logaško občino. 0c nastaja med Logatcem in Idrijo zavezništvo v cestni sferi, zakaj se kaj takega ne bi dogajalo tudi v sferi pokrajin. Vejejo novi pokrajinski vetrovi? m.š. /m novo zavezništvo - od dc\nc: Župana ./. Nagode in B. Sever pa poslanca S. Bevk in S. Brenčič. 5iV Vseenost ne more biti otrokom v prid Ravnateljica Marinka Dodič, od tega šolskega leta nova ravnateljica na Osnovni šoli Tabor (v Gorenjem Logatcu), se je prijazno odzvala vabilu k pogovoru za naš časopis Gospa ravnateljica, želimo si najprej vaše kratke predstavitve. Po osnovni šoli sem se odločila za Pedagoško gimnazijo in se po končanem študiju na Pedagoški akademiji, smer razredni pouk, leta l°S2 zaposlila prav na tej šoli. Ob delu sem vpisala študij na Fakulteti za menedžment, kjer sem kasneje opravila tudi magisterij s področja mc-nedžmenta v izobraževanju ter vzporedno končala tudi lolo za ravnatelje. Od začetka tega šolskega leta pa mi je zaupano ravna-'eljevanjc. Od kod nagih za pedagoško usmeritev? Pravzaprav ni bilo nikoli nobene drugačne misli. Nekaj vzpodbude sem verjetno začutila že v zgodnjem otroštvu pri svoji varuški Pavli Lenarčičevi, ki mi je ljubeznivo priznavala, da imam smisel za Otroke, Napovedani smisel se je kasneje v meni vse bolj razraščal, posebej še ob izzivih za usmerjanje odnosov meti ljudmi. In kaj vas je vodilo k odločitvi za vodenje šole? Na šoli, na kateri sem pridobivala dragocene izkušnje, sem poučevala 24 let. Sčasoma, še posebej potem, ko sem opravila podiplomski študij, sem se začela odločati: ali za spremembo znotraj poklica ali za povsem kaj drugega. Možnosti za spre- membo v poklicu so redkejše; ena teh je ravnateljevanje, ki meje tudi mikalo. In ko seje pokazala priložnost, sem se zanjo odločila. Temeljni motiv je bil v odločitvi za vodenje prav te šole, ki je postala z leti nekako moja šola, saj sem imela priložnosti, da sem dodobra spoznala njene prednosti, vrline in slabosti. Šola pa, katerakoli že, ni sama po sebi in kar tako. Treba jc pokazali na prednosti šole v kraju, na smotrnost šolskih okolišev. Sila pomembno za šolo je, da živi s krajem, da se odpira kraju in ljudem. So bile potrebne kake spremembe na šoli? V začetku in prav takoj niti ne. Organizacija dela je dobra, kader po večini kvaliteten, prizadeven in bolj ali manj stalen; nekateri pač prihajajo, drugi odhajajo. Je pa dobro za šolo, če ima čim več doma čih ljudi, ki s šolo in za šolo laže živijo tudi zunaj delovnega časa. To pa, seveda, ne pomeni, da sprememb ne načrtujemo. Naše velike priložnosti so. na primer, še v ino- r*5 o > C Med seboj vacijskih projektih, raziskovalnih nalogah, povezavah z gospodarstvom. Do kod, se vam zdi, je segla nevtralnost šole...? Ja, kako naj rečem, čisto nevtralne šole skoraj ni. »Nevtralnost« šole je odvisna od oblasti. Je pa več nevtralnosti, kot je je sploh kdaj bilo. ...do kod pa domovinska vzgo- j"? Veste, domovinska vzgoja je v marsičem, žal, odvisna od prizadevnosti posameznika na šoli. V učnih načrtih in posledično v učbenikih je je odločno premalo. Občutek imam, daje šlo z domovinsko vzgojo iz ene skrajnosti v drugo. Njega dni nam je bila domovina nenehno na ustih (koliko v srcih?), danes pa, kot da lahko Živimo brez domovine. Spomnim se neke mini ankete pred letom ali dlje, ko smo otroke vprašali, kaj je domovina. Veliko, vse preveč odgovorov je bilo: ne vem. Taka zavest je lahko usodno nevarna. Prepričana sem, da mora vodstvo šole vzpodbujati do-movinskost. O >IQ s» 7? O =5 n to O Se vam zdi, da ruralno okolje, kije v dobršni meri značilno tudi za vašo šolo, prijaznejše sprejema vzgojna prizadevanja šole? Do neke mere bo že držalo. Kakih 50% naših otrok izhaja iz okolja, ki ga omenjate, zato so tudi vzgojni prijemi relativno učinkovitejši v primeri z vzgojo v urbanem okolju. Vse večje približevanje mestnemu okolju poraja tudi težja vzgojna vprašanja. Vse pa je v mnogo čem odvisno tudi od odraslih. Če bo obveljala všečnost, potem otrokom ne bo dobro. Odpreti se moramo pozitivnosti; apriorne kazni ne zagotavljajo uspeha. Seveda, šola mora imeti svoj vzgojni načrt, hišni red. Mladostniku moramo ponuditi red; odrasli pa moramo vztrajati pri doslednostih. Vidite tudi stvarne možnosti za še boljše vzgojne poti? Prav gotovo, sicer se ne bi odločala za ravnateljico, ki naj bi bila tudi pedagoški in ne le ekonomski vodja šole. Urediti bi morali medsebojne odnose tako, kot jih zakon ne more ali ne uspe. Prepo- trebna je enotnost, inovativnost in domiselnost vzgoje, ukrepov, pristopov k delu tako šole kot staršev. Do sprememb prihaja, včasih se nam celo zdi, da prehitro. Vendar so spremembe nujne. /. njimi se moramo spopasti, sicer ne bomo vedeli, ali smo ravnali prav ali napak. Gospa ravnateljica - Marinka Dodič, veliko uspehov na še boljših poteh in hvala za pogovor. Marcel Štefančič mm Sivina, odeta v pisano mavrico Za 8. marec so Hotenke kar zaplavale Na pobudo ženskih in s podporo moških članov je svet Krajevne skupnosti lloledršica svojim prebivalkam omogočil praznovanje 8. marca na poseben način. S skrbno urejene oglasne deske krajevne skupnosti je všečen plakat v družbi rdečega na-geljna - z besedami: "Ženske sc še vedno borimo za našo socialno, ekonomsko in politično enakopravnost. 8. marec je dan, ko po celem svetu praznujemo svoj dan, vsaka na svoj način" prijazno vabil vsa dekleta in ženske od 15. do 100. leta starosti na enourno plavanje v bazenu GRC Zapolje. Ob tej priložnosti se KS I lotcdr-šiea iskreno zahvaljuje GRC Zapolje za dobro sodelovanje. t J 1 1 II 1 *» t; e Za praznični dan - veselje v bazenu. Trije člani sveta krajevne skupnosti so sc 7. marca prelevili v pomožne receptorje ter prijazno sprejemali dekleta in žene, ki so sc opogumljeno odzvale vabilu ter si privoščile urico sproščenih trenutkov, malo rekreacije in prijeten klepet z znankami. Prav vsaka izmed osemnajstih udeleženk plavanja je bila nadvse navdušena nad dejstvom, da so se člani sveta KS lloledršica spomnili nanje na tako prijeten način. Člani sveta so sicer pričakovali več obiska; bili pa so tudi z odzivom, kakršen je bil, zelo zadovoljni, saj veselja, žarc-čega z obrazov kopalk ob odhodu, skoraj ni moč opisati. V šopku, ki sestavlja ta svet, so namreč zbrani ljudje, ki vedo, da takšne in podobne malenkosti nc stanejo veliko, imajo pa moč podžgati toplino v srca, prižgati lučke v očeh, zanesti nasmeh na lica in siv vsakdan odeti v pisano mavrico. Darja Merlak Dogodek, kije pobožal duše vseh mamic Za materinski dan, 25. marec, so otroci dolnjelogaške župnije svojim mamicam, babicam, tetam in sosedam podarili čudovito nedeljo. V oblačnem in deževnem popoldnevu so na oder Narodnega doma priklicali svetlo in toplo sonce. Najprej se je to zgodilo s pesmimi Otroškega pevskega zbora sv. Nikolaja, ki ga vodi Lstera (irdadolnik, nato pa še z gledališkima nastopoma otrok skupine Nazaret; skupina je v prvem prizoru, s trobentico, zvončkom in odhajajočim snežakom pripeljala pomlad, v drugem prizoru pa je ugotavljala, kako nepogrešljiv družinski član je mama. 0 materi in njeni vlogi v današnjem družinskem življenju je lepo številni publiki velike dvorane Narodnega doma spregovoril župnik g. Janez Kompare. Manjše prigode, ki se materam dogajajo v vsakdanjem življenju, je kot rdečo nit nedeljskega popoldneva prepletala povezovalka prireditve Janja Nagode, ki je med nastopajoče na odru povabila tudi otroke iz publike. Ti soji z velikim veseljem povedali, zakaj imajo radi svoje mamice. Nato pa so še zapeli in zaplesali. Prireditev, ki jo je pripravila Kati Dolenc, letošnja dobitnica Februarskega priznanja za izjemne dosežke na področju kulture v občini Logatec, sla s pevskima točkama obogatila tudi glasbena gosta pevce Damjan Plevnik in njegova sestrična, pianistka Petra. Lep dogodek, ki je prijazno pobožal duše vseh mamic in mam. In pod oblake sivega popoldneve natrosil svetlih žarkov. NevMu Med seboj Podariti nasmeh Ljubezni je lahko ver vrst do rožic in živali, največ je potrebujemo ljudje: odrasli in ta mali. Kaj večje od ljubezni? Čustvo, ki ga najgloblje lahko izkazujemo, če smo ga bili (udi sami deležni. Ljubezen. Ob rojstvu človek, nebogljeno bilje prazen lisi papirja. Posebno ljubezen zmorejo ljubeči starši. Starši, ki od prvega dne in potem skozi vse življenje po svojih najboljših močeh skrbijo za dobro svojih otrok. V želji, da bi zrasli v srečne in ljubeče ljudi, nam vse skozi stojijo ob strani, nas vzgajajo in učijo živeli, ludi polna dvorana Gasilskega doma na Medvedjem Brdu je 25. marca po svoje govorila o ljubezni, o strpnosti in o medsebojnem prijateljstvu. Pravi praznik. Pristen, prisrčen, preprost in spontan. Pevski zbor Rožmarin, otroški pevski zbor, dekliška plesna skupina, Maruša in Ana Pišljar s citrami, Duo Mir ter otroci PŠ Rovtarske Žibršc. Skupaj smo se veselili pomladi, ki se je letos že vso zimo nagajivo spogledovala z nami. Kako pomembno za skupno sožitje je prijateljstvo, sreča, ljubezen, dobrota, strpnost, pozornost, dobra beseda, zelo dobro vedo mali igralci s PŠ v Rovlarskih Žibršah. Morda smo se po ogledu igrice o pujsku Teodorju tudi sami tega začeli še toliko bolj zavedati. Prav nič prijazen ni čas, v katerem živimo vse preveč je stisk, negotovosti, nestrpnosti in sovraštva. In strahu. Prav je tedaj, da se trudimo, da bi nam bilo dobro. Vsem skupaj. Da bi bili sposobni sprejemati drugačnost, se naučili živeli tudi z nečim, kar nam je tuje, a zato ne nujno slabo. Enim to uspeva bolj, drugim manj pomembno pa je, da nam ni vseeno. Vabimo vse, da podarite nasmeh sosedu, vaščanu, otroku... in mu polepšate pomladni dan. Ana Žakclj Dan Zemlje je pred vrati I etOS praznujemo svetovni dan Zemlje že sedemintride-setič. Začetki praznovanja segajo v leto 1963, ko sije tedanji ameriški senator (iaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Vendar je ustrezen odmev V javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila leta 1970. Ob dnevu Zemlje pripravljajo posamezniki in številne okoljske organizacije najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozorili na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Zadnje čase vse večkrat slišimo o problemu emisij loplogrcdnih plinov, segrevanju ozračja, vremenskih spremembah ipd. Tudi DPOM Logatec želi v aprilu opozorili nihale na omenjeno problematiko v povezavi z okoljem, v katerem živimo. K sodelovanju smo povabili šole. Komunalno podjetje. Občino, Turistično društvo. Kmetijsko zadrugo, tabornike, cvetličarje... l-etos bomo 21. aprila organizirali Cvetlično tržnico, na kateri bomo predstavili nekatere okoljske vsebine in poskrbeli za ponudbo sadik, semen orodij ipd. Vsak obiskovalec tržnice bo v okviru akcije S 1000 rožami polepšajmo naš kraj prejel sadiko. V tednu pred 22. aprilom pa DPOM pripravlja še darilo /;l nase najmlajše. Otroško igrišče pod Knjižnico Logatec bo postalo bogatejše za igralo konjička, ki smo ga kupili s sredstvi lj'inkc Koper; ta nam je podarila denar ob nedavni otvoritvi svoje nove poslovalnice v Logatcu. V tednu pred dnevom Zemlje bomo Preko lokalne televizije povabili tudi druge občane, da se s člani DPOM in ob sodelovanju Komunalnega podjetja Logatec udeležijo čiščenja sprehajalnih poti pod Sekirico. Petek, 20. aprila, zvečer pa bomo v sodelovanju s Knjižnico Pripravili predavanje o č; ijih in zdravilnih zeliščih. DPOM Logatec Najlepše darilo mamicam " Ko pa bom nekoč velika, tudi mama bom in pika!" Zelo lepe uvodne besede letošnje proslave ob materinskem dnevu. Še lepše pa bi bilo, ko bi ta obljuba nekoč zares resnica postala, kajti biti mati je najlepše poslanstvo ženske. Niti kariera, niti dobra služba, niti zveneči nazivi ne morejo odtehtati materinstva. Prelep je bil pogled po dvorani v Rovtah, ki sojo napolnile predvsem mame, žene, babice, tete pa tudi moški. Najmlajši so mamice razveselili s svojim nastopom, ki je bil gotovo najlepše darilo za materinski dan. Zajčki, najmlajši iz vrtca so z Malo rožo. Medvedki in igrici s prstki pripravili izvrsten in prisrčen čar. Vrtčcvske veverice pa o družini že veliko vedo, tudi to, da mama postane, ko ji pod srcem začne utripati dojenček. Pomladni šopek, ki so ga otroci ponudili mamicam, je omamno zadišal. Mama in pomlad sta bili rdeča nit proslave, zato so pevci del svojih pesmi posvetili tudi prebujajoči se pomladi. Kako hudo je, če se izgubiš in mame ne najdeš, je v kratki igrici o Piki Pikapolonici prikazala skupina iz 2. in .3. razreda. Ljubezen do mamice ji je pomagala, da je s pomočjo prijateljic - živali mamo na koncu našla. Dodobra so prisotne nasmejali Ožbe, Nejc in Mitja, ki so vsi namesto zaželenih porednih bratcev dobili sestrice in imenovali to Nesporazum. Težave, kijih imajo stonoge z. obuvanjem, so na odru izvrstno oponašali četrtošolci. Nazadnje so našli čevelj celo v hladilniku. Nič neverjetnega, če pa imaš toliko obuval. Blagor nam ljudem, ki imamo le dve nogi. A če nam postane kdaj hudo, prav ti dve nogi najraje prideta ravno v mamino naročje, kjer se vedno najde prostor in lepa beseda. Z lepo pesmijo, ki jo je zapel zborček petošolcev, smo sklenili proslavo. V očeh obiskovalcev je bilo videti, da jim je bilo všeč. In to je vendar najvažnejše. Ker smo letos proslavo zaupali najmlajšim, smo še toliko bolj veseli, daje uspela. Mislim, da so naše mame tega vsekakor vredne. Naj bo njihov dan prav vsak v letu, saj je mama dana za srečo in za veselje. Povezovalka programa, komaj tretješolka Sabina, seje izkazala, in gotovo bo oder še kdaj njen.I In gledalci niso skoparili z. aplavzi, saj so začutili in odobravali otroške iskrene besede. Metka Bogataj Cvetje za naše žene Osmega marca so bile logaške cvetličarne kar dobro založene s cvetjem, tako daje vsakdo lahko izbral za svojo ženo. mamo, prijateljico... cvet ali šopek. Bo ta dovolj lepa? Z izkupičkom od prodaje cvetja ob mednarodnem dnevu žena so bili zadovoljni vsi cvetličarji, ki so se za ta dan tudi primerno pripravili s številnim in pestrim izborom cvetja. Besedilo in Joto: France Brus O Cm O (J >ry> O OS) o Športni kalejdoskop r o 05 3 tO O O -J Ekipno peti v državi 2. turnir TOP 8 Republike Slovenije za mladinke in mladince Na turnirju v Muti je 1X. marca nastopilo po 24 najboljših mladink in mladincev v Republiki Sloveniji. NTK Logatec je zastopalo pet tekmovalk, ki so dosegle prav lepe uvrstitve, še posebej je razveselila Katja Gutnik, ki je v 3. skupini dosegla odlično 2. mesto. Uvrstitve: mladinke 1. skupina: 4. mesto Ana Verdi-nek, 5. mesto Sanja Smiljanič; mladinke 2. skupina: 4. mesto Nina Špruk, 5. mesto Nina Zupančič; mladinke 3. skupina: 2. mesto Katja Gutnik. Finale 16. ekipnega prvenstva RS /a kade-tinje in kadete Na finalu ekipnega državnega prvenstva za kadetinje in kadete v Vrtojbi in Cerknici je 24. in 25. marca tekmovalo po osem najboljših dekliških in fantovskih ekip; NTK Logatec jc nastopil v obeh konkurencah. Dekleta so se v Vrtojbi znova izkazala in so v postavi Nina Zupančič, Katja Gutnik in Tjaša Mihevc osvojila .3. mesto. Uspeh je še toliko večji ob dejstvu, da so vse tri naše igralke še mlajše kadetinje. Fantje pa so v Cerknici v postavi Mliha Žigon, Blaž Bončina, Anže Vrabl in Toni Kožul izboljšali lanskoletno uvrstitev, ko so bili osmi; letos so se uvrstili na skupno 5. mesto. Navdušene nad kolajnami. Finale 16. ekipnega prvenstva RS /a mladinke in mladince Ekipnega državnega prvenstva RS za mladinke in mladince, ki je potekalo od 31. marca do I. aprila na Ptuju, se je udeležilo po osem najboljših ekip mladink in mladincev iz vse Slovenije. Logaška dekliška ekipa v postavi: Nina Špruk, Lea Lazar, Sanja Smiljanič, Tamara Novak in Ana Verdinek je osvojila skupno 5. mesto. Izidi tekem: NTS Arrigoni : NTK Logatec 4 : 3, NTK Logatec : NTK Ptuj 2 : 4, NTK Ljubljana : NTK Logatec I : 4, NTK Logatec : NTK Kema 4 : I in NTK Logatec : NTK Merkur 4 : I. Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: http://www.kluh-ntk-logatec.si. Mateja Sfiligoj Logatec Novi občinski prvaki med uspešno smučarsko sezono Kljub letošnji zimi, ki je skoparila s snegom, smo uspeli izvesti načrtovane treninge na snegu, pa tudi udeležba na tekmovanjih je primerljiva tisti iz prejšnjih let. V začetku marca smo s tekmo na Soriški planini zaključili s tekmovanjem za Notranjski pokal (NP) in Pokal notranjsko primorske regije (NPR). Na državni ravni pa so do trenutka, ko nastaja ta tekst, znani končni rezultati samo v kategoriji cicibanov. Ostale kategorije pa imajo zaključek tekmovanj v začetku aprila. SK Logatec je spet osvojil skupno prvo mesto v točkovanju za NP in NPR. Vidnejše končne uvrstitve naših tekmovalcev v Notranjskem Pokalu: predšolske cicibanke: 2. mesto Anja Hrvatic, X. mesto Raisa Le-skovec, 11. mesto Pika Selan, 12. mesto Manca Tršar; predšolski cicibani: 2. mesto Anže Brenčič;. mlajše cicibanke: 4. mesto Hana Jereb, 12. mesto Ajda Tršar; mlajši cicibani: .3. mesto Žiga Selan, 9. mesto Aljaž. Brenčič, 15. mesto Timotei Ferenčak; mladinke: 9. mesto Tara Vari Milic; mladinci: I. mesto Andrej Pasarič, 5. mesto Jakob Arhar, 7. mesto Lika Makuc. In v Pokalu Notranjsko-primorske regije: cicibanke: 6. mesto Zaklina Jurkovič, 10. mesto Nina 1 Irvatič, 15. mesto Meta Križaj; cicibani: I. mesto Job Rupnik, X. mesto Matej Korošec, 14. mesto Lan Ferenčak; mlajše deklice: 5. mesto Neža Križaj, 6. mesto Vanja Mesec, 7. mesto Neža Lukančič; mlajši dečki: 1. mesto Rožle Jereb, 4. mesto Ožbej Jereb; starejše deklice: 3. mesto Anja Modie, 5. mesto Miša Oblak, X. mesto Polona Modic. Na zaključni tekmi NPR nas je obiskal tudi smukaški as Andrej Jerman. (Foto: Vale) V pokalnem tekmovanju za Veliko nagrado VVienerstn-disehe, kot se uradno imenuje državni pokal za otroke starosti 10 in 11 let (cicibanke in cicibani), je Zaklina Jurkovič (kot mlajša v kategoriji) zasedla skupno 17. mesto. V isti kategoriji sc je Job Rupnik uvrstil na 2. mesto. Naši člani so se izkazali tudi na državnem prvenstvu. V veleslalomu sta bila Zaklina in Job 16. oziroma 4., Rožle in Ožbej Športni kalejdoskop Jereb na 11. in 27. mestu meil mlajšimi dečki, Anja Modie pa je med starejšimi deklicami zasedla 19. mesto. V slalomu je Rož-le Jereb postal državni podprvak, Ožbej Jereb je zasedel 28., Anja Modic pa 12. mesto. Anja in Ožbej sta vsak v svoji kategoriji mlajši letnik. Te uvrstitve v sam vrb slovenskega smučanja so najboljši rezultati, ki so jih kdaj dosegli člani SK Logatec na državni ravni. Na Soriški planini smo 17. marca izvedli tudi Odprto občinsko prvenstvo. Novi občinski prvaki so tako postali (po kategorijah): 00 I. 2000 med dekleti Anja Hrvatic, med fanti Gašper Grebenšck; I. 1999-1996 med dekleti Andreja Slokar, med fanti Rok Bizjak; I. 1995-1992 med dekleti Polona Modic, med fanti Jure Rupnik; I. 1991-1988 med dekleti Tara Vari Milic, med fanti Aljaž Smrtnik; med starejšimi dekleti Sandra Jurkovič, med starejšimi fanti Miha Pivk; med damami Milojka Rupnik, med gospodi TomaŽ Lu- kančič; med gospodi v zrelih letih Drago Arhar. http://www.logatec.info/uscrs/sk-logatec/ Gregor Hrvatic ...................................... ...................... Eni končali -drugi začeli Košarkarji Košarkarskega kluba 200.3 Logatec so v začetku marca igrali kvalifikacije za I. SKL v Ljubljani. Prvo tekmo 80 igrali proti ekipi Jezice in po enakovrednem boju tesno izgubili. V tej tekmi so naši igralci prikazali velik kolektivni duh, tehnično Znanje; le športne sreče niso imeli. Poraz pa ni bil usoden, saj so v drugi tekmi kvalifikacij premagali ekipo Kamnika za 50 točk in se uvrstili v I. pionirsko SKL. Čestitamo! Nasprotniki logaških pionirjev v ligi bodo ekipe iz Portoroža. Kopra (dve ekipi). Vrhnike in Janč. V domači dvorani bodo igrali tekme ob nedeljah ob 10. uri. Vabljeni k spodbujanju! Kadetska ekipa je pravkar končala ligaški del tekmovanja in je v II. SKL osvojila 2. mesto v svoji skupini oziroma 29. mesto med 78 ekipami v Sloveniji. Priigrala si je 15 zmag in samo trikrat je izgubila. V maju sc bodo udeležili kvalifikacij za prvo kadetsko ligo. Mladinska ekipa je dosegla podoben rezultat. V svoji skupini je osvojila 4. mesto, oziroma skupno 26. mesto med 64 ekipami v Sloveniji. Ludi mladinska ekipa bo imela kvalifikacije v maju. Igrali bodo v nespremenjeni zasedbi, in upajmo, da bodo se uspešnejši kot v tej sezoni. In še ena vesela novica. Jeseni bo zaigrala tudi članska ekipa KK 200.3 Logatec v lil. SKL, vendar o tem več prihodnjič. Miran I. u k man PLANINSKI POHODI Organizator: Planinsko društvo Logatec, Stara cesta 8, 1370 Logatec Sobota, 21. april - DAN ZEMLJE, info: Janez Slabe 041/544-561 Ponedeljek, 28. april - MARKIRANJE, info: Jože Kobal 01/7543-139 Sreda, 30. april - KRESOVANJE NA SRNJAKU, info: Janez Slabe 041/544-561 Po Logaški planinski poti 3. del Zadnjo nedeljo v februarju smo sc pohodniki zjutraj odpeljali do izhodišča naše poti v Novem Svetu /pod Cajnarjem/. Pod vodstvom Tomaža in Janeza smo krenili na 15 km dolgo pot do Grčarevca. Po planinski in gozdni poti smo najprej prišli na cesti Kalee - Col do ovinka, imenovanega »Ruska rajda«; ovinek so poimenovali po ruskih vojnih ujetnikih iz 1. svetovne vojne, ki so tod gradili cesto. Pohodnikc je čakal »skriti zaklad«, ki je bil kmalu odkrit in gaje bil deležen vsakdo požirek. Po kakem kilometru hoje smo dospeli do Lanišča. Ogledali smo si rimski obrambni zid - Ad pirum, poslovenjeno »Pri hruški«, od tod tudi današnje ime Hrušica. Kmalu smo ob poti opazili list, ki ga je napisal Janez Slabe z opozorilom, da so zložene skale ostanek rimskega obrambnega zidu. Skozi gozd smo sc povzpeli na Orlov grič, od koder je v lepem vremenu pogled na Kalce in Logaško planoto. Janez je pripravil lepo obloženo mizo in nam pripovedoval zgodovino tega dela poti. Naprej smo se ustavili ob spomeniku prvoborcu Francu Škvarču in nato kmalu prišli v Grča-rcvee, kjer smo prečkali cesto Kalce - Planina in se ustavili ob robu Planinskega polja. Markacist Jože nas je povabil na malico. Z dobrotami je prišla tudi Tatjana. Jožetu je bilo izročeno darilo za okroglo obletnico. Ker je tudi ena od planink imela rojstni dan. smo ob veselem razpoloženju slavijencema zapeli. V Grčarevcu smo dobili žig št. 6 LPP. .S" Planinskega polja. Foto: S. Dernulc Dalje smo hodili po obronkih Lanskega vrha ob Planinskem polju ter ob ponikalniških jamah. Na Planinskem polju se steka Uniea v požiralnike in skoznje pod zemljo proti Vrhniki in Bistri. Zaradi poplavljene poti smo v Laze šli čez Vranje jame. Poplačani smo bili z lepim pogledom na požiralnike in speljano stezo nad jamami in cvetočimi telohi. Nebo se je pričelo oblačili, mi pa smo prečkali cesto v Lazah in zavili levo proti lovski koči. Tu smo si ob krajšem počitku privoščili kosilo iz nahrbtnika. Dobili smo žig. št. 7 LPP/Laze/. Pred nami je bilo še približno 12 km do Logatca. Pohod nam je oviralo nekrajkratno rosenje. Po gozdni cesti smo hodili mimo motela Lom, proti Vrhniki do prvega nadvoza nad avlo cesto in nato do Železniške postaje Logatec. »Pri Krištofu« smo dobili žig št. I LPP/Naklo/ in tako uspešno v treh delih prešli vso Logaško planinsko pol, ki jo sicer s prostovoljnim delom urejamo logaški markacisti. Marinka Petkovšek tu o u M ■'S n 60 C —i Športni katejdoskop Sredi zimske noči na Grmado Planinsko društvo BLAGAJ ANA iz Polhovega Gradca organizira vsako leto nočni pohod na Grmado v počastitev mednarodnega priznanja Slovenije Letošnjega 16. nočnega pohoda se je 5. januarja v lepem nezimskem vremenu udeležilo veliko pohodnikov, ki smo svojo udeležbo prijavljali Pri Pratkarju v Polhovem Gradcu med 19. in 22. uro. Polhov Gradec (397 m) leži v osrčju Polhograjskih Dolomitov. Njegov stari del se stiska k obronkom hribovja. Po nekaterih virih naj bi ime nastalo po polhih, ki jih je bilo tod nekdaj veliko. V kraju je veliko kulturnih spomenikov. Za osrednjo znamenitost velja polhograjski grad z okolico. Pred gradom je znani Neptunov vodnjak iz leta 1695 z grbom polhograjskih gospodov, stolp z uro, prostrani park z vodometom in starodavno lipo. Nedaleč od gradu ob poti na Polhograjsko goro je Blagajev spomenik, ki ga je dal postaviti takratni lastnik gradu grof Blaga ob obisku Saškega kralja Fridcricka Augusta. Richard Ursini Blagav je prvi odkril znameniti volčin, ki so ga kasneje po njem imenovali Bla-gajev volčin ali blagajka, kot ga imenujejo domačini. S pohodniško opremo in prižganimi baterijami smo odšli od Pratkarja po planinski poti strmo v hrib. Ob poti so na več mestih gorele sveče. Po četrturni hoji smo prišli do planinske koče, ki jo gradi PD Blagajana. Tam smo poklepetali s številnimi pohodniki in organizatorji pohoda ter nadaljevali hojo strmo v breg. Nočjo bila v luninem svitu dokaj svetla; v daljavi pa so se videla osvetljena naselja z Ljubljano. Srcčavali in pozdravljali smo se s pohodniki, ki so se že vračali. Nekako na pol poti smo se ustavili pri lovski koči, kjer smo se okrepčali z dobrim čajem. V toplem zimskem večeru smo po uri in pol hoje prišli na vrh Grmade (H9H m). Ker je tam mrzlo pihalo inje bilo malo prostora ob velikem številu obiskovalcev, smo se kmalu napotili po drugi strmi in delno ledeni poti doGont in se ustavili na kmetiji odprtih vrat. Tam je bilo polno pohodnikov, za veselo razpoloženje je igral ansambel. Posedli smo se v gostinskem prostoru, kjer smo le s težavo prišli do proste mize. Zunaj smo smo še malo zaplesali, sc pozdravili z znanci ter po polnočni uri nadaljevali pot mimo lovske koče proti dolini. Zaustavili smo se še v planinski koči. Po krajšem počitku smo srečno prispeli v Polhov Gradec, od koder smo se odpeljali domov. Marinka Pelkovšek t! t/K Iz sveta mladih Mala prireditev z velikim srcem Kar nekako jezen sem bil sam nase, ko sem ugotovil, da nenehno rad hodim na prireditve, kijih prireja Zdravko Novak v Osnovni šoli Tabor. Jezen zato, ker sem se nekaterih drugih prireditev v Logatcu in tudi drugod naveličal, ker so sicer dostojne, včasih celo odlične po kakovostnih izvedbah, velikokrat pa jim manjka to, česar pri Zdravkovih nikoli ne manjka: vedno imajo v sebi nekaj novega, za kar »krivim« tudi njegovo življenjsko družico. Tudi tokrat je bilo tako. Odšel sem na koncert Otroškega pevskega zbora Osnovne šole Tabor Logatec, ki je v goste povabil Ženski pevski zbor Kulturnega društva Tabor Logatec. Oba zbora namreč vodi Zdravko Novak. Tudi tokrat je Branka Novak s svojimi prepoznavnimi stilskimi značilnostmi prispevala besedilo, s katerim sta dogajanje povezovali starejša Anja Sedcj in mlajša Manuela Lisjak, nekdanja in sedanja učenka OŠ Tabor. Sceno sta zasnovali likovnici osnovne šole Jožica Rupnik in Nataša Černič, za ozvočenje seje potrudil Miha Le-vinger, za osvetlitev pa 'stari svetlobni maček' Slavko Albreht. Posebno vrstico si zasluži zamisel, da zbor, ta ali kateri drugi, ki se jim razdaja Zdravko Novak, popestrijo instrumentalisti. Tokrat sta bila to pianist in absolvent Akademije za glasbo v Ljubljani Miha Nagode, prav tako nekdanji učenec tc iste šole. Na koncu so še druf.no zapeli. Foto: P. Sark ter kitarist Bojan Sen. Pianist je izvrstno spremljal večino pesmi mlajšega dela nastopajočih, ženski del pa se je večinoma odrezal a capella, kitarist je pospremil le zadnjo pesem. Koncert Iz majhnega raste veliko je napovedal, da bomo najprej slišali pevce najmlajših učencev osnovne šole. Posebej so ugajale Ples Petra I bna in Jožeta If min a kjer so sc pevci uspešno spoprijeli s polifonijo, prav tako koroška ljudska Peter, Pavel in tolminska ljudska v priredbi Alda Romarja Pap-jev, kjer so se mladi pevci prav izkazali z veselimi obrazi. Intonacija je bila dobra, pevci so sledili dirigentovim zamislim. Seveda je bil zame, ki pri zboru vedno posebej cenim petje a capella, najbolj prepričljiva izraelska ljudska /um gali, gali, kjer so bili mladi glasovi dovolj prepričljivi brez pomoči spremljave. Dober nastop, tudi zato, ker slovenska zborovska ustvarjalnost ni bila potisnjena v ozadje. Vem, kako je težko danes mlade prepričati za zborovsko petje, če v sporedu ni modnih skladb, »trendov« in zabave. Tokrat je pevovodja ustregel vsem tem zahtevam. Drugi del večera je izpolnil Ženski pevski zbor lahor s sporedom, ki smo ga sicer deloma že poznali, vendar nismo zalo z nič manjšo pozornostjo prisluhnili več kot 30(1) pevkam zbora, ki letos praznujejo l()-lclnico. Ugajala nam je Gallusova Pracpa-rate corda vestra, še bolj pa Ruj Alda komarja. Ta večglasna skladba jc preizkusni oreh za tekmovanje, ki so ga pevke zgledno stric. Občinstvu je posebej ugajala še Lesjakova Ne čakaj na maj. Na koncu pa so skupaj zapeli »majhni« in »veliki« ob spremljavi Bojana Sena maorsko VVairua lapu. Prisrčno, dopadljivo. Pevski večer bo ostal v spominu zalo, ker je bil poln iskrivega melosa, ki ga tolikokrat pogrešamo ob nastopih otroških in mladinskih pevskih zborov. Če sc bo kdaj pevovodja praskal za ušesom, kakšen tempo mora imeti koncert, naj sc, na primer, spomni prav tega, za katerega setn bil »jezen«, da sem mu bil priča. Kras Iz sveta mladih jI *gf:*; Kaja in Neža v slovenskem parlamentu Na občinskem parlamentu sva se uvrstili na regijski parlament, od tam pa sva se odpravili na Nacionalni otroški parlament (NOP) - v veliko dvorano Državnega zbora Republike Slovenije V ponedeljek, 19. marca, sva se Kaja Rupnik in Neža Verdinek s svojima mentoricama Barbaro Novljan Mišic in Ka-rin Primožič udeležili 17. Nacionalnega olroškega parlamenta v veliki dvorani Državnega zbora RS. Zasedanje smo pričeli ob 10. uri. Najprej so nas pozdravili ugledni gostje: dr. France Cukjati, predsednik Državnega zbora, dr. Milan Zver, minister za šolstvo, znanost in šport, veleposlanica ZDA v Sloveniji in predsednik Društva prijateljev mladine Slovenije. V nadaljevanju je sledilo poročilo o uresničevanju predlogov, stališč in mnenj 16. NOP, katerega tema je bila »Tabuji« prepovedane stvari. Po predstavitvi izvoljenih organov 17. NOP smo se udeleženci razdelili po skupinah. V posamičnih sejnih prostorih smo se pogovarjali o letošnji temi »Devetletki«. Nekateri so debatirali o ocenjevanju in nacionalnem preizkusu znanja, drugi o izbirnih predmetih in nivojskem pouku, tretji o naši (preobremenjenosti in prostem času, zadnji pa o organizaciji dela v devetletki. Pri pogovoru po skupinah smo sprejeli določene predloge. Sledil je odmor, odpravili smo se v garderobne prostore, kjer smo dobili malico. Po odmoru smo nadaljevali zasedanje v veliki dvorani. Predstavniki skupin so na govorniškem odru predstavili delo posamezne skupine. Za vsako od tem je predsednica NOP odprla diskusijo, v kateri je lahko vsakdo lahko prispeval svoje komentarje, replike, predloge (za informacijo: do besede je bilo težko priti!). Kaja in Neža na častnih sedežih. Po odmoru smo parlamentarke in parlamentarci oddali svoje volilne lističe za temo 18. NOP. Med razpravo so jih pristojni organi natančno prešteli. Sledil je zaključek, nato smo se vse štiri Utrujene, vendar z novo izkušnjo več, odpravile domov. Več fotografij si lidiko ogledate na šidski spletni strani: http://www2.arnes.si/~0slj8tls , pod rubriko /.godilo se je. Neža Verdinek Ko so bili dedki in babice še otroci V letošnjem šolskem letu smo se v logaškem vrtcu Kurirček pridružili projektu Ministrstva za šolstvo - Leto kulture ljenju mlinarjev je pripovedovala lastnica mlina in razkazala tudi druge prostore v mlinu. Ob koncu so si ogledali tudi muzej pod V skupini Čebelice iz enote Tabor smo raziskovali, kako so živele naše babice in dedki v časih, ko so bili šc otroci. Odkrivali smo kulturno dediščino našega okolja. Tako smo obiskali etnološko krožno pot v Iloledršici, zbirali stare predmete, jih uredili in predstavili na razstavi, spoznali ljudske pesmi in plese •er igre, ki so se jih nekdaj igrali otroci. V Iloledršici smo si na etnološki krožni poli ogledali Staro kmečko notranjsko hišo z značilno črno kuhinjo, hišo ter izbo. Prisluhnili smo pripovedi domačinke, kije v tej hiši nekdaj tudi v resnici živela. Ogledali smo si ludi Tomaž.inov mlin, ki ga Poganja vodno mlinsko kolo in kjer šc vedno meljejo žilo. O živ- Ruzst, 'uvu starih predmetov. kozolcem, kjer je domačinka uredila zbirko starih predmetov, ki so jih ljudje nekdaj uporabljali pri delu in vsakdanjih opravilih, (iospa je otrokom pripovedovala o uporabi in namenu različnih predmetov, in otroci so jih primerjali s predmeti, ki jih imajo doma in jih še vedno uporabljajo. Kasneje so otroci prinašali v vrtec stare predmete, ob katerih so tekli razgovori o namenu in načinu uporabe predmeta in seveda, o tem, kateri predmet gaje nadomestil v današnjem času. S predmeti, ki so še imeli uporabno vrednost, so lahko otroci tudi rokovali in dejansko spoznali, kako in v kakšen namen seje uporabljal. S starimi predmeti so prinašali tudi zgodbe o življenju in otroštvu njihovih babic ali dedkov. Po dogovoru smo tudi sami pripravili razstavo starih predmetov. Zbirko smo postavili v poseben prostor, namenjen obiskovalcem. Predmete smo popisali, fotografirali in jih opremili z imeni, ki so jih uporabljali v časih njihove uporabe. Otroci so samostojno razporejali razstavne eksponate. Smiselno so uredili predmete po namenu in načinu uporabe v tri smiselno urejene enote: uporaba v gospodarstvu (kmetijstvu), v kuhinji in kot pomoč pri vsakdanjem življenju ter negi in oblačenju otrok ali pa odraslih. Otroci so narisali plakale z vabili za ogled razstave, kamor so ponosno povabili svoje starše in prijatelje, jih vodili po razstavi predmetov, ki so jih uporabljali njihovi dedki in babice. Razvili so čut za varovanje starih predmetov, ki zgovorno pričajo o nekdanjem življenju ljudi. Miru Oblak, WZ Kurirček (K s O Iz sveta mladih Gledališka prepričljivost mladih gledališčnikov Na Osnovni šoli Tabor delujeta mlajša in starejša dramska skupina. V letošnjem šolskem letu sta obe skupini ustvarjali predstavi, ki ju je napisala Bojana Lcvingcr. Starejša dramska skupina se je na Gledališko lutkovnem maratonu predstavila prva. Predstava Petrčck je vsega kriv v režiji Darje Mcrlak in Špele Županje bila med mladim občinstvom, po odzivu sodeč, zelo dobro sprejeta. Strokovna spremljevalka pa ji je namenila pohvalo, zlasti za izvirne scenske rešitve pa tudi za sproščenost in prepričljivost igralcev ter za dinamičnost, ki jo je moč zaznati skozi celotno predstavo. Mlajša dramska skupina pa je v režiji Mire Lapanjc Prinčič in Bože Nagode na maratonu navdušila s predstavo Tudi čarovniki ne znajo vsega. Mladi igralci so s predstavo, ki jedo potankosti izpiljena in zaokrožena celota, prepričali številno mlado iz vrtarjev in šolarjev sestavljeno občinstvo, ki je igralec nagradilo z gromkim, dolgim, iskrenim in povsem zasluženim aplavzom. Veseli, da so imeli možnost nastopati tako mlajši kot tudi starejši igralci, sedaj čakajo rezultate z maratona. Po kratkem Starejša dramska skupina. predahu pa bodo nadaljevali z va suvereni, ko bodo ob koncu šolsk učenke ter učenec OŠ Tabor. jami, da bodo cga leta igrali na odru šc bolj za starše in vse Darja Mcrlak Živa gledališko lutkovna ustvarjalnost Ob letošnjem 7. gledališko lutkovnem maratonu Na letošnjem 7. gledališko lutkovnem maratonu Občine Logatec smo v četrtek, 22. marca, in v petek, 23. marca, na odru Narodnega doma videli 11 predstav, katere je v enajstih različnih skupinah izvedlo več kot 160 otrok. Misliti je dalo predvsem dejstvo, da v Logatcu kali ogromno mladih ljudi, ki bi lahko s svojim talentom ob pomoči mentorjev in motivaciji staršev kdaj v prihodnosti stali ob boku velikim imenom slovenske gledališkče scene. Letos smo se namreč bali, da bi morali zaradi vrzeli na mestu vodje Območne izpostave .lavnega sklada za kulturne dejavnosti RS tradicijo izpustiti, vendar se je občinska uprava z županom Janezom Nagodctom odločila, da tudi letos vsem sodelujočim ponudimo možnost sodelovanja, saj bi bilo škoda, da bi se tako kvalitetna prireditev, ki druži otroke, mentorje, premaguje tremo nastopajočih, vliva samozavest in malce tudi vzpodbuja zdravo tekmovalnost, odrekla tradiciji. In kaj smo lahko videli? Prvega dne: Petrček je vsega kriv Bojane Lcvingcr v režiji Darje Mcrlak in Špele Zupan v izvedbi starejše dramske skupine OŠ Tabor; Toneta Pavčka Dvo-pasovnica Jurija Murija v režiji Simone Nagode in Scrgeje Šorli Letonja - izvedba Sczuti čevelj OŠ 8 talcev; Pavla Golic Srce igračk v režiji Rezke Kavčič in Tjaše Mahnič otroška gledališka skupina POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev; Lic Peroci Muca Copatarica v režiji Mire Oblak - Čebelice VVZ, enota Tabor; Rože Gantar Mamica je odšla v režiji Kati Dolenc skupina Nazaret. Drugega dne pa: Gregorja llrovatina Mali pes in svoboda v režiji Aleksandre Stcfanovske in Metke Bogataj v izvedbi lutkovno dramskega krožka Rovtc; Karolinc Kolmanič Znamka F.vijana v režiji Aleksandre Stcfanovske - dramski krožek Rovtc; Jane Milčinski Laž in njen ženin v režiji Ljudmile Trevcn - dramska skupina OŠ Rovte; Bojane Lcvingcr Tudi čarovniki ne znajo vsega v režiji Bože Nagode in Mire Lapanjc Prinčič mlajša dramska skupina OŠ Tabor; Maxa Vclthuijsa Rdeča put-ka v režiji Anitc Brus in Nataše Plesničar Metulji VVZ Kurir-ček, enota Tabor; Savdra Večerni direndaj v režiji Urške Menart in mojec Nagode - Roli poli-Miklavžev vrtce. Strokovna spremljevalka Martina Šiler se bo na podlagi videnega odločila, koga bo poslala na regijsko tekmovanje. Pohvaliti velja letošnjo publiko, ki je na marsikateri predstavi do zadnjega kotička napolnila veliko dvorano Narodnega doma. Predvsem pa se organizator, Občina Logatec, zahvaljuje vsem nastopajočim in njihovim mentoricam ter tehničnim sodelavcem za tako kvalitetno pripravljene predstave. Renata (lutnik Dobro obiskane ure pravljic Knjižnica Logatec vsak četrtek ob 16.30 pripravlja v Narodnem domu v prostoru, v katerem sicer prodajajo vstopnice za različne prireditve, uro pravljic, ki jo obišče okrog 20 otrok nekako do 3. razreda s svojimi starši. Pri uri pravljic. V četrtek, I. marca letos, je knjižničarka Petra Rok najmlajšim predstavila pravljico Levček Leo kralj ljubezni, ki ji je prisostvovalo 15 otrok in nekaj staršev. Starši so po predstavitvi pravljice pomagali svojim malčkom pri likovni obdelavi, zlasti pa pri prostorski postavitvi likov iz kartona, ki so nastopali v pravljici. Besedilo in foto: France Brus Logaški pihalci pred novimi izzivi Po številnih laskavih priznanjih, doseženih v preteklih letih doma in v tujini, se je Pihalni orkester novemu izzivu naproti; logaški godbeniki so se 14. aprila udeležili velikega mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v Rivi del Garda v Italiji. V konkurenci 60. orkestrov iz II evropskih držav v najzahtevnejši Kxellcncc kategoriji so skušali dokazali, tla ne veljajo zastonj za enega najboljših orkestrov ne le v Sloveniji, ampak tudi v mednarodnem merilu. Naj omenimo, da sla se po kriterijih Exellence uvrstila le dva orkestra: stoelanski orkester iz brburga (Sviea) in Pihalni orkester Logatec. Intenzivne priprave na omenjeno tekmovanje so potekale že vse od novega leta. V okviru priprav je orkester že predstavil svoj tekmovalni program na dveh koncertih, in sicer 17. marca v Postojni v sodelovanju s Postojnsko godbo ter 31. marca v Sežani v sodelovanju s orkestri Komen in Divača. Poleg ogrevalne skladbe Bela Bartoka Choral sestavljata tekmovalni program dve skladbi sodobnega belgijskega avtorja .lan Van der Roosta Spartakus, kije logaški publiki že znana, in obvezna štiristavčna Simphoni-eta, atraktivna, dinamična, polna širokih razponov in inproviz.acij. Ta skladba je zagotovo najtrši oreh, ki gaje v svoji zgodovini stri (upajmo, da uspešno!) logaški Pihalni orkester s svojim dirigentom Marjanom Grdadolnikom. O rezultatu bomo seveda poročali. S.Albreht ^5 ^METREL" Mehanika sestavni deli in naprave METREL Mehanika d.o.o. Tel.: +386(1)7558-200 Ljubljanska cesta 80, Fax.: +386 (1) 7558-226 1354 HORJUL http://www.metrel-mehanika.si SLOVENIJA E-mail: mehanika@metrel.si Smo uspešno podjetje s 50-letnimi izkušnjami pri izdelavi kovinskih polizdelkov. Proizvodnja poteka v novozgrajenih prostorih s sodobno opremo. Zaradi rasti in tehnološkega razvoja podjetja vas vabimo, da se nam pridružite. Zaposliti želimo nove sodelavce: Kontrolorja, za kontrolo pločevinastih izdelkov IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri in delovne izkušnje na podobnih delih Vodjo izdelave orodij v orodjarni VI. stopnja izobrazbe strojne smeri in delovne izkušnje s področja izdelave orodij in dela z ljudmi Delovodjo montaže V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri ali mehatronike in delovne izkušnje s področja montaže izdelkov in dela z ljudmi CNC operaterje za laser, krivljenje, struženje, rezkanje IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri in delovne izkušnje na podobnih delih KV in priučene delavce za kovinarska dela Nudimo ustvarjalno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in dobre možnosti za strokovni razvoj. Prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naš naslov: METREL MEHANIKA sestavni deli in naprave, d.o.o., Ljubljanska cesta 80, 1354 Horjul. Informacije na telefon 7558-302 ali 7558-357. Objavljeno 15. aprila 2007 _ Zaradi materine ljubezni Polna dvorana poslušalk in poslušalcev jc na materinski dan spremljala prireditev, ki stajo materam v čast pripravila POŠ Vrh in ŠKD Vrh Sv. Treh kraljev. »Mama jc od vseh ljudi najboljša na svetu, ker se mi rada smeji in ker je par očetu«, je pisalo na gledališkem lističu, ki je vabil na igro Pavla Golic Srce igračk v priredbi Rezke Kavčič in Tjaše Mahnič. Ti dve sta igro tudi režirali, s svetlobo pa se je poigraval izkušeni Franci Jereb. Igralo jc vseh osemnajst šolarjev podružnične šole Vrh, ki so pod vodstvom režiserk pripravili tudi sceno in jo med prizori menjavali. Odigrali so zelo dopadljivo. Za igralski podmladek se odrasli igralski skupini zares ni bati. Po gromkem aplavzu ob koncu igre so s pesmicami o mamicah nastopili učenci L, 2. in 3. razreda. Petje jc na klavirju spremljala Mihaela Gostiša. Otroci so peli, plesali in recitirali. Kar prehitro je minila ura radoživega dogajanja na odru. In poslušalci smo si lahko dodobra ogreli dlani ob neposrednosti otroške igre, petja in plesa. Vendar pa smo občutili, daje bilo vse skrbno pripravljeno in s pravo mero takta tudi postavljeno na oder. J. G. Krajevna skupnost Trate Turistično društvo Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše vabita na ČISTILNO AKCIJO 21. aprila 2007 s pričetkom ob 8. uri. Dobimo se na Veharšah, Tratah in na Planinah. Po akciji pa sledi skupno srečanje ob prigrizku v okrepčevalnici Tavžentroža na Tratah. Z vašo pomočjo bo kraj postal bolj čist in urejen. Prisrčno vabljeni ! Za vse dodatne informacije so vam na voljo: Vojko (041-778-839), Bojan (041-349-012) ali Anica (01-750-11-92) »Strokovni« naskok na drevored Logaški drevored Napoleonovih lip je kot spomenik oblikovane narave zaščiten z odlokom, ki ga je sprejela občina Logatec. Kar pomeni, tla se sme kakršen koli tudi vzdrževalni ali gojitveni poseg opraviti v skladu z veljavnim občinskim odlokom. Zgodi pa se. tla se ravna tudi mimo določb odloka. Najhuje pa jc, če samovoljni poseg pomeni upro-paščanjc lip v zaščitenem drevoredu. Za božjo voljo -pa vendar ne lako! F. M. o o to O O -J Ne nazadnje Odmevi iz Doma starejših Ob ženskem in materinskem dnevu Letos jc bila /ima topla, kar preveč mila. Bilo je veliko bolezni, tudi pri nas v Domu starejših. Zato smo bili stanovalci precej časa kar v sobah. Marca se je stanje izboljšalo, tako da imamo zopet telovadbo in pogovorne skupine. Drobne pozornosti za velike radosti. Za 8. marec so nas obiskali otroci z osnovne šole iz Logatca. Peli so, recitirali in uprizorili igrico. Čeprav so bili to učenci nižjih razredov, smo videli, kako veliko se lahko naučijo. Zelo prijetno jih je bilo gledati in poslušati. Ti otroci so nam tudi podarili spominke, ki so jih verjetno naredili sami v šoli. Za materinski dan nas je obiskal pevski zbor Društva upokojencev iz Logatca. Teh se vedno razveselimo. Kar eno uro smo jih lahko poslušali. Zapeli so nam precej pesmi, tudi takih, ki nas kar ganejo. Ti pevci tudi ne pozabijo na kak skeč, da sc iz srca nasmejimo. V pričakovanju velike noči so nas obdarili tudi s pirhi-bonbončki. V začetku marca je bilo tako toplo, da smo že skoraj gledali po kratkih rokavih, pa nas je zima le presenetila; zapadlo je kar nekaj snega in shladilo seje. Ivanka Pečenik, stanovalka Doma Devetdeset let mam yce Pepce Sredi marca je praznovala častitljivih 90 let članica Društva invalidov in dolgoletna pevka v zboru Dl in DU Logatec Jožefa I.eskovec, ki ji znanci in prijatelji pravijo kar mam'ca Pep-ca. Sicer Gorcnjka, rojena na Jesenicah, je spoznala pokojnega moža iz Hotedršice, kjer sije ustvarila družino. Zadnjih 30 let živi v Logatcu pri hčerki kot družinska upokojenka po možu. Vse do nedavnega, ko ji je opešal vid, jc šivala, kvač-kala, plctla in s svojimi izdelki sodelovala tudi na razstavah. Še vedno je vesela in živahna, vendar močno pogreša sproščanje ob ročnem delu. Čas ji krajšata kanarček in papagaj, ki neutrudno žvižgata in pojeta. Pogreša tudi druženje v pevskem zboru, v katerem je prepevala dolga leta. Vesela je vsakega obiska kake pevke pa tudi predstavnice Dl Logatec. Ob njenem 90. rojstnem dnevu stajo obiskali predsednica Dl Kristina Mczc in tajnica Olga Mihevc in ji izročili lep šopek in sliko logaškega slikarja F, Musca z Gorenjskim motivom. Besedilo in joto: France Brus Zahvala Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In tO, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. Ob hudi bolečini, ki nas je doletela nenadoma in ob mnogo prerani smrti našega dragega Zdravka Klemna Zdravko Klemen 11.1.1961 8.3.2007 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v svojih srcih in mislih, nam izrazili ustne in pisne besede tolažbe, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga številno pospremili na njegovi zadnji poli. Iskrena hvala zdravnikom ZD Idrija za nudeno hitro pomoč, župniku iz Šebrelj za lep pogrebni obred, pevcem iz Šebrelj in kvartetu trobil iz Logatca za zaigrane skladbe v slovo, cvetličarni Karmen iz Logatca za vse nudene storitve, govornikoma: logaškemu županu Janezu Nagodelu in sodelavcu z občinske uprave Idrija (iregorju Prezlju za iskrene in občutene besede ob slovesu. Iskrena hvala vsem. Z žalostjo v srcu - vsi njegovi Zahvala Ob smrti moje mame Marije Kupnik Marija Kupnik sc iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavkam in sodelavcem za izrečena so-žalja, darovano cvetje in sveče, za darovane maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebej se zahvaljujem Jani in Narcisu Mrak za pomoč na dan pogreba, Tilki Dolničar, Ivanki Cernigoj, Franju Bogataju, Robiju Albrehtu za poslovilno melodijo, pevcem Društva upokojencev in vsem, ki ste mi pomagali in me tolažili v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku Janezu Komparclu za lepo opravljen pogreb, pogrebnemu zavodu Menart, Marku Tomincu za izvedbo pogreba in oskrbo groba. Še posebej se zahvaljujem dr. Katarini Turk za dolgoletno zdravljenje, dr. Blagici Džaič, patronažni sestri Indiri za redne obiske, patronažni sestri F.vi in vsemu zdravstvenemu osebju ZD Logatec, zdravnikom in zdravstvenemu osebju KC IPP m llospitala. Še prav posebej pa se zahvaljujem negovalki Bredi za nego na domu. Hči Majda Zahvala Ob smrti naše ljubljene Dagmar Poniž Dagmar Poniž *27.3. 1911 - + 24. 2. 2007 bi se tudi po tej poli radi zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo spremili na poslednji poti, darovali maše, cvetje in sveče ter nam ustno ali pisno izrazili svoje sožalje. Posebno zahvalo izrekamo osebju Doma Marije in Marte za predano skrb in nego ter gospodu doktorju Škvar-či za vso skrb in nego, planinskemu župniku gospodu Francu Kaduncu za občuten pogrebni obred. Prav tako bi se radi zahvalili družinam Šušmelj in Kobal iz Laz ter Rovan iz Planine za pomoč v težkih trenutkih. Vsem, ki se je boste spominjali v molitvi, obiskovali njen grob in tako ohranjali spomin na našo drago Dado, se najlepše zahvaljujemo! Sin Denis v imenu družine ['oniž-Szavits Zahvala Vsak dan nam je dano izbirati med mnogimi (/robnimi trenutki radosti. Samo življenja in smrti nam ni dano samim izbrati. Ko dve zvezdi stalnici spremljata človekovo pot, da se nekje v naši nezavednosti začetek izlije v konce. Majda Olterc Ob smrti naše drage Majde Osterc sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. Podarjeno cvetje in podarjene sveče; hvala vsem za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu Marcelu Štelančiču za poslovilne besede. Hvala zaposlenim v ZD Logatec za skrb v času njene bolezni in zaposlenim v Domu starejših občanov Logatec za nego in skrb v njenih zadnjih dneh. (iospe Alenki Jerič Jaklič hvala za potrpežljivo lizioterapevtsko pomoč. Zahvaljujemo se Pogrebnemu zavodu Menart za lep pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi in trobentarju za sočutno uigrane melodije. Vsi njeni Ne nazadnje Zahvala Ce imaš nekoga rad. nikoli ne umre, le zelo, zelo daleč je. Marija Petek-Mimi 1929-2007 Ob izgubi naše dobre, skrbne, zlate mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za podarjeno cvetje in sveče ter izraženo sožalje. Iskrena hvala trobentarju za zaigrano tišino. Hvala g. župniku Selanu in g. Isteniču za lep pogrebni obred. Prav tako hvala tudi zavodu Menart. Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Zahvala Na vrhu svela je še en svel: neskončno obzorje, razpeto v vesolje Stane Mesar 9.3.1937 18.2.2007 Še polnega načrtov in pričakovanj jc bolezen prehitela našega alka. Zahvaljujemo se vsem, ki ste spoštovali in cenili njegovo delo in ki ste sc v tako velikem številu poslovili od njega. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebnemu zavodu Menart in dr. Katarini Turk za vso skrb in pomoč. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Zahvala Metod (Jantar 1932-2007 Ob smrti dragega moža, brata, strica in svaka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ter znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše in sveče. Hvala gospodu župniku Janezu Sclanu za opravljen pogrebni obred ter trobentarju za zaigrane žalostinkc. Zahvala gre tudi celotnemu zdravstvenemu osebju psihiatrične bolnišnice Idrija in pogrebnemu zavodu Menart. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Žalujoči žena Lojzka in vsi njegovi Zahvala Največja pa je ljubezen. (I Kor 13, 13) Ob smrti našega dragega moža in atija Janeza Kalina Jane/. Kalin se zahvaljujemo vsem, ki nam stojite ob strani s svojo bližino, spremljanjem in molitveno podporo. Posebno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, vsem duhovnikom in patrom jezuitom, prijateljem iz Skupnosti krščanskega življenja, gospodu župniku Janezu Komparetu za pogrebno sveto mašo. pevcem in organistki Mešanega pevskega zbora sv. Nikolaja iz Dolenjega Logatca, bolniškemu duhovniku gospodu Miru Šlibarju, pogrebnemu zavodu Menart in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali sveče in cvetje ter darove za misijone, ki smo jih posredovali naši rojakinji s. Poloni Švigelj v Senegal, in za svete maše. Naj vam Gospod vsem povrne z večnimi darovi. f/valežni: žena hali, hči Jana in sin Aleš z ženo Mihaelu. Zahvala Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno, dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovii) Alojzij Krvina 1931-2007 Zahvaljujemo se vsem, ki ste sc ob slovesu z dobro mislijo, besedo in molitvijo spomnili našega dragega Alojzija Krvina. Zahvaljujemo sc za izraženo sožaljc, darove in spremstvo na zadnji poti. Hvala župnikoma gospodu Janezu Komparetu in gospodu Francu Mačku za pogrebni obred, pogrebnemu zavodu Menart in pevskemu kvartetu. Hvala vsem, ki ste ga cenili in ga boste ohranili v prijaznem spominu. Vsi njegovi Vabilo k okrogli mizi o alergiji V sredo, 25. aprila 2007, bo od 17.30 do 19. ure v Glasbeni šoli Logatec okrogla miza na temo: ALERGIJA PRI OTROCIH Vsi, ki se dnevno srečujete z alergijami ali vas ta tematika zanima, ste prav prisrčno vabljeni. Okroglo mizo bo vodila vzgojiteljica Anita Zigmund, gostja omizja pa bo dr. Jasna Čuk Rupnik. WZ Kurirček, Logatec Obvestilo V Vzgojno varstvenem zavodu Kurirček obveščamo starše predšolskih otrok, ki želijo vključiti otroke v naš vrtce v šolskem letu 2007/08, da oddajo prošnjo za sprejem otroka do 26, aprila 2007. Vse vloge, prispele do tega datuma, bodo obravnavane na Komisiji /a sprejem otrok v vrtec. I ritlu Rupnik. ruvnaleljica Popravek zahvale Ob Zfthvali za pokojnim Francem Nagodetom smo dolžni opravičilo in zahvalo pevcem z Medvedjega Itrda in ne pevcem Društva civilnih vojnih invalidov iz Ljubljane, kot je bilo pomotoma napisano. Vsi njegovi Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d o.o . Celje; naklada 3800 izvodov. Časopis je brezplačen. Na9lov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si, ISSN 0350 9281 V Knjižnici je vedno kaj novega Slovensko leposlovje AŽMAN, K.: DEPRA*; BLATNIK, J.: Mi vsi smo romarji skozi življenje : |črtice|; BLAŽIČ, Z.: ZGODOVINA MOJ K HEROINSKE ODVISNOSTI ...*; (KRAK II., M.: Pesem molka; DVORŠAK, A.: V imenu ljudstva : (zgodbe iz belcžnic sodnega poročevalca); I RIT/., M.: DO GOLEGA IN ČISTO DO KONCA : (V VRTINCU NARKO-SCENE)*; GLUVIĆ, (;.: Blejsko potrkavanje; ILIJA, L: Zadnja valesovska nuna; JANČAR, D.: PETINTRIDESET STOPINJ* JELINČIČ, D.: Aleksander od kresnic; KA.IZER, J.: Per-pctuum mobilc; KARLIN, A. M.: JAPONSKE NOVELE*; MODERNDORFER, V.: Odprla sem oči in Sla k oknu; MUCK, I).: PESKOVNIK BOGA OTROKA*; RUŽIČ, E.: Pisem črnih mlak; SIMČIČ, Z.: ČRNI TEKAČ* S1MČIČ, Z.: SKOZI RAZPETOSTI : [IZBOR PROZE, ESEJEV IN ČLANKOV : (1996-2006)1* SIVEC, L: SLOVENSKA PRAVI K A MAKSIMA GASPARIJA. DEL I...; SREBRNIČ, T.: V OBJEMU SONČNE Al RIKE*; TOMŠIČ, M.: BUŽEC ON, BUŠCA JESI IN DRUGE SMIŠNORI SNE ZGOBE*; TRATNIK, S.: TRETJI SVET*; TURK, L.i Zora. (/ nevihta sladkih ROŽ: ANTOLOGIJA SLOVENSKE; poezije 20. stoletja*; dobnik, l: Zapisi z drevesnih lističev. Tuje leposlovje ALLENDE, I.j O LJUBEZNI in senci*; COPE-I and, j.: iz ljubezni DO ane : resnična ZGODBA avtističnega otroka*; I rey, J.: milijon majhnih koščkov*; GAVALDA, a.: Samo skupaj, nič drugega; GUILBERT, L: Upanje za Ruandu; HASSEL, s.: MontcCas-sino; HESSE, ii.: POTOVANJE V JUTROVO deželo*; highsmith, P.; I ant, ki je sledil Riplcvu; kehlmann, I).: jaz in kaminski*; KH)I), s. M.: skrivno življenje čebel*; kurkov.a.: Piknik na ledu; lavant, C: Otrok / Podtaknjcnček; leon, I).: morje TEŽAV : |K()misak BRUNETT1 razreši DESETI primeri*; i ini)quist, U.-C: veslanje brez vesel*; loutil, E.: Žena z zaprtimi očmi; morante, E.: Zgodovina; O'CONNOR, E: rezko Je najti dobrega človeka in druge zgodbe; pamuk, ().: SNEG*; paiterson, j.: VRTNICE SO rdeče*; PEARL, M.: Dantejev klub; pravila nogometne igre : uradno besedilo s komentarji; qui( K, a.: Izgubljena čast; quinn, I).: ZGODBA O b-ju*; RlEKE, R. M.: zapiski malieja laurdisa BRIGGE-JA; RUBENFELD, j.: laterpretacija umora; SANCHEZ, P.: Mrzla koža; s( iilink, B.i selbova PRAVICA : DETEKTIV seli) in DOLGE sence PRETEKLOSTI*; shan, s.: CESARICA*; SETTERFIELD, I).: Trlnajita zgodba; so-kokin, V.: Led; szpilman, w.: Pianist: varšavski spomini : 1939-1945; wisber(;ER, L.: hudičevka V pradi; Strokovna literatura AFERA TKB : kako so nas normalizirali; BENE-DICTUS: NOVI POSEGI DUHA : GIBANJA V CERKVI*; BERTONCELJ, B.: JOGA : TRANFORMACIJA TELESA IN UMA*; BOWEN, C.: Mikrovalovna pečica : recepti za vsako priložnost; BUČAR, E: Na novih razpotjih; CALAIS-G., B.: Anatomija gibanja : uvod v analizo telesnih tehnik; CERKEV in spolnost; CHANG, J.: Mao : neznana zgodba; ČAČINOVIČ-V., G.: Socialno delo z družino; ČOTAR, I).: Domače sirarstvo za zabavo in zares; DANK), A.: Filozofsko razvrednotenje umetnosti; l)AY, M.: Best of Bali : |the ultimate pocket guide & map|; DEBF^VC, J.: Moč Državnega /bora; EILETZ, S.: Skrivnost kominternc; FERFILA, B.: SVET NA DLANI*; FODRANSPERG, G.: Kolo, severovzhod : kolesarsko potepanje po Afriki, od Rta dobre nade do Kilimandžara; GLOGOVEC, V. Z.: NEŽINE ČRKE*; JENSTRLE, A.: Z glavo in srcem do vrha : celoten pogled na psihično pripravo športnega plezalca; KARLIN, A. M.: DOŽIVETI SVET : USODA ŽENSKE : PO INSUI INDIJI ...*; KARLIN, A. M.: SAMOTNO POTOVANJE V DALJNE DEŽELE : TRAGEDIJA ŽENSKE*; KEMPE, M.: Knjiga Margery Kcmpc; KOLOŽVARI, A.: Linux danes in jutri; K()YRE, A.: Znanstvena revolucija : izbrani spisi i/, zgodovine znanstvene in filozofske misli; KREK, G.: Gregor Krek (1840-1905) : filologija in slovanstvo; KUM-ER, Z.: Delo in ljudska pesem na Slovenskem; KVATERNIK J. , L: POLITIKA DROG : POGLEDI UPORABNIKOV IN UPORABNIC*; LAVRIČ.A.: LJUBLJANSKA STOLNICA : UMETNOSTNI VODNIK*; MARINŠEK, M.: Slovenska pravljica Maksima Gasparija. Del 2, Gasparijeve razglednice, ilustracije in jaslice; MEŠKO, G.: Kriminologija; M()SELEY, J.: Obvladovanje moških : priročnik za ženske; MRKAIC, M.: To so bile svete krave; OCVIRK, D.: Misijoni - povezovalci človeštva : krščansko misijonstvo v univerzalizaciji človeštva : antropologija misi jonov; OKAKURA, K.: KNJIGA O ČAJU*; ORTIZ, E. L.: OKUS PO MEHIKI : MAMLJIVI OKUSI PIKANTNE KUHINJE*; PAN.IEK, A.: ČLOVEK, ZEMLJA. KAMEN IN BURJA : ZGODOVINA KULTURNE KRAJINE KRASA (ORIS OD 16. DO 20. STOLETJA)*; PIGHIN, B.: OTROKOVO PRVO LETO : DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN ŽIVAHEN*; PIŠKUR, M.: Ljubljanske Žale : vodnik po pokopališču; POPEK, S.: Kubrick; RISANJE in slikanje. Tehnike : korak za korakom SAMSA, J.: Vozovi in poti; SHAPIRO, S.: SOS knjiga za starše : 50 hitrih in učinkovitih rešitev za težave, ki se najpogosteje pojavljajo pri vzgoji; SPOMINI na Žibršc; STOP-PARI), M.: Zdravstveni vodnik za vso družino; SUHADOLC, J.: OD AKROPOLE DO RIBNICE*; ŠABEC, K.: HOMO EUROPEUS : NACIONALNI STEREOTIPI IN KULTURNA IDENTITETA EVROPE*; ŠEMROV. A.: OD BROGA DO EVRA : KRATKA DENARNA ZGODOVINA SLOVENIJE* ŠVA.INCER, J.: Sablje v zbirki Vojnega muzeja Logatec; TEK : do moči korak za korakom; TODOROV, T.: Šahovsko berilo za vsakogar : svetovni prvaki in njihove napake; ULE, A.: Znanost, družba, vrednote; VIDMAR, K.: GLOBALNA KULTURA*; ŽORŽ, B.: Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo * Priporočamo! Prijazno vabljeni! Spletna stran Knjižnice Logatec: www.log.sik.si Maja Gregorič Ne nazadnje Spomin na Lojzko Verbič Učiteljica medvojne generacije v Gorenjem Logatcu Rodbina Verbič je bila stara učiteljska rodbina v Logatcu. Na pokopališču je bil še dolgo po drugi svetovni vojni spomenik njenemu očetu. Ker ni bilo sorodnikov v Logatcu, seje moral spomenik sčasoma umakniti in je doživel svoj konec, ne ve sc kje. To omenjam tudi zato, ker je bil tam blizu pokopan tudi učitelj Kerenc, kije učil na gornjclogaški šoli. Vendar ob pravem času ni bilo nikogar, ki bi lahko ohranil spomenik nekdanjim učiteljem in seveda, Logatčanom. O učiteljici Lojzki... Učiteljica Lojzka Verbič je bila rojena okoli 1X91 (točen datum bi lahko dobili iz krstnih knjig v (ior. Logatcu). Lojzka se je po drugi svetovni vojni odselila najprej v Anglijo, od tam pa v Ameriko. Zato datum njene smrt ni znan. Le malo njenih učencev je pozneje ohranilo stik z njo. Med tistimi, ki so ohranili tudi nekaj pisemskega gradiva sta bila profesor Pavle Bogataj in Tatjana Leskovee (Slini). Iz Loj/kinih pisem veje domovinska ljubezen in skrb za mlade slovenske izseljenec. Tako lahko prebiramo: »Cankarje rekel: domovina, ti si kakor zdravje - zame nič več. Nobene jeze nisem ohranila. Vseh učencev in učenk pa se spominjam vsak dan.« Tatjana Štirn je za praznike v letih 1970/71 poslala voščilnico in koledar, na katerem so bili motivi Logatca, med njimi taborska cerkev. Voščilnica jo je zelo presenetila, saj pravi: »En teden sem gledala slike kar naprej; od taborske cerkvice sc kar nisem mogla ločiti. Pa sem premišljevala, kaj bo s temi lepimi darovi, ko umijem. Bom imela že Pavel Golta Peterčkove pdšfednje sanje Božična povest v ytrlh slikah s DfOloflom _ Osebe : ^ft^rut-Ciir-ivnik fir,■ ,.fcr* % +f'<£4* Mam..., -'•■•>• t^-rtft. *-W"*C, pritK la/.n'»tir dnlk - t* -m. i.'.iM-v. — Kril) Matla> - -t | *.< . Kuljlci Alenka, f ■ tt'? * ■ . KratJICn.t Alrncira T"* ■>-■-*. . Priveltnlk (don* MnJr - ( , "Prvi vriracak ¥*%» SThugi vf>l«ah. ■ J * >*•*-»**»- t/lr-til MflMk. - IMllttiK /filaanllr. - . - - . */ /Vratar. Uf1*"* t*** Oe* Mraat. - Tn*A rin«»rfm»ii €irji| Tli _P.lc.k-SI.vc>!, - W^ fZ+ZZt,, Petrčkove poslednje sanje v režiji Lojzke Verbič. osemdesel let, pa grem vsak Iretji teden k neki mladi učiteljici, po rodu Slovenki, ki uči na ameriški šoli. Ob sobotah pa uči v Julietu slovensko šolo, ker bi slovenski starši radi videli, da bi znali otroci slovensko. Skupaj predelava tvarino; sedaj sem naročila, naj začno otroke učiti za materinski dan. Naročila sem ji pesmico: Mamica je kakor zarja... Morda vam je znana.« ... in o naši šoli Moj prvi izkaz o prvem letu šolanja je bil še tiskan v knjižici, kjer naj bi bili opisani tudi ostali šolski uspehi v Mešani nižji državni šoli v (ior. Logatcu. V nadaljnjih razredih so bili vpisi v spričevalih najprej v italijanščini (certificato annuale). Dobro se spominjam italijanske učiteljice, ki nas je prišla v šolo navduševat za fašistično organizacijo OIL. In ker so nekateri učenci povedali, da starši niso za (ilL, je učiteljica Lojzka imela dolg razgovor z. mlado navdušenko za faiistično organizacijo. Po njunem razgovoru pač nismo slopili v GIL, toda v otroške duše se je zajedla razlika med nami in tistimi, ki so stopili v mladinsko fašistično organizacijo. V Lenassijevi gostilni so bili tisti, ki so vstopili, obdarovani; ostali smo le privoščljivo gledali. Kljub tem dogodkom je ostala šola slovenska in Lojzka Verbičeva je še dodatno krepila narodno zavest z. igrami v slovenskem jeziku. Tako smo v vojnem času pripravili igrico Palček potep. Morda še živi kdo, ki je gledal tO prisrčno vznemirljivo komedijo. Vznemirljivo zato, ker so igralci namerno spustili »kokoš«, da je frfotala po dvorani in izzvala obilo smeha. Igra Pavla (iolie Petrčkove poslednje sanje je bila za nas otroke kar trd oreh. Predstavo je obiskal sam avtor in nam igralcem čestital. V petem razredu so imeli učenci že italijanščino in najboljši učenci četrtega razreda smo hodili k italijanskim uram. Razumeli nismo ničesar, saj učitelj ni znal slovensko; večino časa smo porabili za prepevanje italijanskih pesmi ((iiovinezza... in druge). Kot rečeno pa je po končani vojni učiteljica Lojzka odšla z drugimi begunci; ostal pa je dovolj živ spomin na šolska leta in medvojne dogodke. Albin Cuk Za prijaznejše življenje invalidov Lepo obiskan občni zbor V avli Osnovne šole 8 talcev v Logatcu je 17. marca potekal občni zbor Društva invalidov Logatec, ki sc gaje udeležilo preko devetdeset članov. Zbora so se udeležili tudi predstavniki sosednjih društev: z Vrhnike, Ilirske Bistrice, Cerknice Blok Loške doline, predstavnik ZDIS, predsednik DIJ Logatec in domači gospod župnik. Žal, na občnem zboru ni bilo predstavnika občine Logatec. Uvodoma so v krajšem kulturnem programu zapele pevke Dl in DU štiri narodne pesmi; Meta in Tončka pa s skečem Oba junaka, s katerim sta izzvali buren smeh in aplavz. tsJ O A. f.offaški invalidi med seboj, Društva invalidov Logatec Po izvolitvi delovnega predsedstva so obravnavali in sprejeli poročilo o delu društva in posameznih komisij ter delovni načrt za delo v letu 2007. 1)1 Logatec, v katerem je 324 članov, deluje že 24 let. Med obema zboroma seje v društvo včlanilo 18, za vedno pa se jc poslovilo 9 članov društva. Društvo izvaja vseh pet posebnih socialnih programov, kijih sofinancira Zveza delovnih invalidov Slovenije v sklopu fundacije LIHO, in sicer: skrb za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov, kamor so vključeni obiski invalidov in izlet zanje; prva osebna in socialna pomoč ter informiranje, ki dajejo posamezniku določene informacije in pomoč pri reševanju težav; pomoč invalidom za ohranjevanje zdravja po težkih operativnih posegih ali po nastanku invalidnosti organizacija letovanj, oziroma bivanja v toplicah in zdraviliščih; program ohranjevanja psihofizičnih sposobnosti invalidov s šporlom, v katerem lahko sodelujejo: pikado, streljanje z zračnim orožjem, balinanje, plavanje, pohodi in kolesarski izleti; integriranje invalidov v kulturno in družbeno življenje, vključevanje v različne delavnice, pevski zbor Dl DIJ in obisk gledaliških predstav v domačem kraju. V minulem letuje bil program vseh petih točk v celoti realiziran. Uradnemu delu je sledila zakuska ob prijateljskem kramljanju. Besedilo in foto: France lirus Ne nazadnje Na gregorjevo, otec, še veš... V organizaciji občine in prizadevnosti Renate Gutnik je Gregorjev semenj stekel v veselem in prijetnem vzdušju Ta čas ob sobotah, nekoč ob četrtkih Sončna sobota. K), marca, ki ji je bilo kar težko verjeti, tla razdaja pravcato pomladno prijaznost. Tudi zaradi tega me je radovednost /vabila na najbolj znan sejem na Logaškem. Obenem na gregorjevo sploh največja sejemska pa tudi turistična in kulturna prireditev na Notranjskem. /.upuit, široko nasmejan, je najavil živopisen semanji dan. Elegantni zanos v modrem. Na prireditvenem prostoru pred cerkvijo sv. Nikolaja seje trlo ljudi, in dospel sem ravno ob pravem času; gospod župan Jane/ Nagode je ravnokar pozdravljal množico obiskovalcev in nastopajočih. Sej man i so tudi to pol zasedli Cankarjevo ulico in še vse naokoli. Seveda, sc ob tem lahko spominjamo prireditev iz Preteklosti, koje sejem zavzel znatno manj prostora in so na njem Prodajali zlasti semena. Prav semena pa so bila letos kar premalo Opazna, čeprav druge in raznovrstne ponudbe ni manjkalo. Kaj-P"k, sejem z leti pridobiva vse bolj komercialni značaj. V bolj odmaknjeni preteklosti je bila ponudba skromnejša. Podatki iz Koledarja družbe sv. Mohora v Celovcu iz leta 1884 govorijo, da so bili tovrstni sejmi ob četrtkih pred sv. Gregorjem, »Gregorjevih« sejmov je bilo na ta dan več tako v Sodražici, Žužemberku. Kamniku, Turjaku. Črmošnjicah. na Veseli Gori, na Rakovniku, v Radovljici in spodnjem Logatcu. Prav zanimivo bi bilo poizvedeti, koliko sejmov je še ostalo zvesto tradiciji. Skoz bogat kulturni program Nemogoče je popisali vrvež pred kulturnim programom ob cerkvi sv. Nikolaja v Logatcu. Po županovem govoru so gledalci potrpežljivo Čakali na kulturni nastop društev iz Logatca in okolice. Uvodni nastop je seveda pripadel pihalnemu orkestru in mažoretam. Nadalje seje na odru pred cerkvijo zvrstilo lepo število kulturnih društev iz občine. Če bom kako kulturno društvo izpustil, ker preprosto vsemu dogajanju nisem mogel slediti, se oproščam. 'llfcf^.- - I ■ Le kaj ho iz lega.'? Po nastopu mažoret so sc vrstile mnogotere kulturne skupine od Kurirčkove enote Tabor prek najmlajših učencev osnovne šole Tabor do folklorne skupine Drevored z osnovne šole 8. talcev. Prisrčen je bil tudi nastop skupine Nazaret in kulturnega društva Žarek iz Rovt. Srečanje so slikovito popestrile narodne noše iz Logatca, Društva podeželskih žena in druge skupine. Sijajni so bili folklorni plesalci iz KTD lloledršica. pa pevka Ivanka Urbas in Rajko Žakelj s harmoniko. Ivankin solistični nastop s spremljavo harmonike je bil res nekaj posebnega; prav lepo je Ne nazadnje (/)< n -o zapela nekaj starih pesmi. Sejemsko prireditev je letos še posebej obogatila skupina Golidaric iz turističnega društva Vangancl. Prav iz bližine Kopra so prišle ta dan v Logatec s škafi na glavah (seveda, brez vode!). Celotni program je povezoval Aleš Brlan iz. Cerknice. Vsi, ki so sodelovali in organizirali sejemsko prireditev, niso posebej omenjeni, pa zaslužijo vso pohvalo. Brez njih pa gregorjero ne gre. In preostali sejemski vrvež Ko so se končale prireditve pred cerkvijo, pa je ostalo na Cankarjevi cesti in tam okoli polno ljudi, ki so sej mari li, se pomenkovali in si iskali zabavo, ki je je bilo na pretek za malo in veliko. Poleg gostincev, gasilcev in turističnih društev iz Logatca, Rovt, Zibrš, ki so imeli na izbiro gostinsko ponudbo, pa je bilo pestro tudi še drugod po sejmišču. Ostala ponudba, lahko rečemo, je bila običajna sejemska; posamezne stojnice so ponujale prijaznejši in mikavnejši izbor, ki je pritegnil dovolj pozornosti množice obiskovalcev še pod noč... In gregorjevo je minilo v veselem in prijetnem vzdušju. Albin Cuk Majhen korak dovećega EdhZVVcV edcjYWV edigd©c *w.abanka.si | infotSabanka.si | Abafor^080 1 360 ABANKA Ne nazadnje Zimsko veselje na prvega pomladnega dne Letošnja /ima nikakor ni hotela prekriti zemlje s snegom, da bi otroci lahko uživali v zimskem veselju, kepanju, sankanju, smučanju in postavljanju sneženih mož. Prav na prvi pomladni dan pa je letos zapadlo toliko snega, da so otroci iz Vzgojno varstvenega zavoda Kurirček v Dolenjem Logatcu del sončnega dopoldneva preživeli na sankah in lopatkah za sankanje na kuclju ob vrtcu. Prav tega dne so si Logatčani lahko ogledali posebnega sneženega moža pred Na-godetovo hišo na Jački 6. Ata Klemen in hčerki Sara in Rebcka so zimi v slovo iz novozapadlega snega postavili sneženega moža, ki je imel za nos namesto korenja kar plastično drenažno cev, na glavi plastično vedro. Seveda je sne-žak občutil toplo pomladansko sonce, zato sc je do onemoglosti razjokal. Besedilo in Joto: France Brus Glejte ga - pomladnika! Cestne ovire - da te kapi Z obnovo dela Tržaške ceste in gradnjo avtobusnega postajališča ob bencinski črpalki in nasproti nje je na tem delu polovična zapora ceste. Prenckateri Logatčani, ki stanujejo za Narodnim domom so se zato posluževali bližnjice mimo Krkcrjcvc kapelice, Narodnega doma in transformatorja. Zaradi povečanja prometa so nastale na delu makadamske ceste prave udarne jame, nevarne za poškodbe avtomobilov. Manjka samo še bodeča žica. Ob vsem pa so se, kot se sliši, nekateri tamkajšnji prebivalci pritožili zaradi vznemirljivega prometa, in upravljalci cest so opravili svoje: postavili so kamnito barikado. Mnogi se sedaj zaradi tega jezijo in se sprašujejo, če je to in takšna rešitev resnično najbolj ustrezna. Besedilo in Joto: France Brus AVTOTRADE, d.o.o., VRHNIKA Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika tel.: 01 750 51 99,755 79 00 www.avtotrade.5i GRANDE PUNTO že za 5 EUR na dan Nakup brez obresti! Obrok: 148 EUR (48x) pri 33% pologu PUNIO PRIMA od T PANDA že za 3 EUR na dan Nakup brez obresti! Obrok: 89 EUR (48x) pri 33% pologe STILO do 3.000 eur POPUSTA že od 11.062,00 eur že od 19.534' DOBLO t.700 eur POPUSTA že od 10.500 eur NOVI DUCATO 3.500eur P0PU= že od 17.340« shnični pregledi za MOTORNA VOZILA MOTORNA KOLESA IN RIKOLICE! odaljšujemo zavarovanja za zavarovalnice: RIGLAV, ADRIATIC SLOVENICA, MARIBOR, TILIA, GENERALI ložnost registracije s Postojnskimi, Škofjeloškimi in Idrijskimi tablicami. Delovni čas: pon-pet: 7.00-20.00 sobota: 8.00 - 13.00 i |gg