76. številka. Ljubljana, Četrtek 3. aprila. XII. iHo, 1879. TO VENSKI NAROD, Izhaja vsak dan, izvzcmAi ponedeljku in dnevu po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a vstro - o^orsku dežele 11 celo leto 18 kM., M pol I ta H gh, za ćotrt leta 4 jrld. — Za Ljubljano hrez pttAiljanja na dom za eelo leto Ki jrid., za četrt leta .'1 tfld. M) kr., za en meneč 1 j*ld 10 kr. Za pošiljanju na dom ho računa 10 kr. za mesec, JJ0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ver, kolikor poštnina i zntia, — Za gotpodt m", i tel je na ljudskih šolah in za dijaku velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 'J gld. :><» kr., po pošti prejeiuan za četrt leta .'i jrld. — Za oznanila su plačajo od četiristopnu putit-vrstu G kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če ho dvakrat, in 4 kr., ču no tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolu trankirati. — Rokopisi so no vračajo. — t) r o d n i A t v o je v Ljubljani v Krunc Kohuanovej hiši št. ,'l gledališka »tulita". O p r a v n i 11 v o, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne, reči, je v „Narodnej tiskarni" v Koliuanovej hiAi. Iz državnega zbora. Z Dunaja 1. aprila. [Izv. dop.) Še nikoli ne nij budgetna debata tako apatično vršila, kakor letos. Poslanci nemajo voč veselja, ni veliko govoriti, če menj pa govornike poslušati, t 'o bo tako naprej Šlo, lehko ho debata precej po praznikih konča, in se državni zbor prve dni majnika meseca razide. Opozicija se je poprijela te prilike, da še jedenkrat pove, kaj je vlada in ustavoverna stranka zakr.vila, dokler je bila na krmilu. Dr. T raža k je zopet naglašal potrebo, da se naj jedenkrat s Cehi pride do sprave in sporazumljenja. K temu dobre volje od obeh strani i treba, zlasti pa opuščenja neplodne pasivne politike. Za Slovence je govoril dr. VoŠnjak in naglašal stari slovenski program: zjodinje-nje vseh Slovencev v jedno administrativno celoto in popolne ravnopravnosti slovonskega jezika v So lah in uradih. (Ueli govor prinesemo po Btenogratičnih zapisnikih. Ur.) O tlačeuji Husiuov po 1'oljacib je govoril Naumovič in slikal strašno bedo gališkega kmeta. Čudno, da so ravno rutinski poslanci najhujši usiavoverni mameluki, da si v vseh šestih letih zborovauja za svojo udanost mjso druzega dobili, nego da so bili na milost in nemilost izročeni poljukej „žlahti" in židovstvu. Nemško postopanje rusinskih poslancev se doma hudo obsojujo, in nemara bode v prihodujej zbornici le malo teh mož sedelo, tem manj, ker je vsa administracija na lial -škeni v poljskih rokah. Minister za deželno brambo je odgovoril na razne interpelacije /.astrau reservistov, ki bo še zmirom v Dosni in Hercegovini zadržu- jejo, mej temi tudi na dr. Vošnjakovo In-terpelicijo znstran rezervnih zdravnikov, da bodo kmalu vsi domov odpuščeni. Nova železnična črta. 1Karlovca dohaja vest, ki mora tudi nas zanimati. Ker namreč železnica S i se k - N o vi ne more roditi se zarad trdovratnega upora Mag,arov, ki imajo tudi pravico vmes govoriti, in sicer žalibog da večjo pravico, nego kateiikoti rod v tej monarhiji, /mislili so se Karlovčanjo novo idejo; oni agitirajo, naj se /idu namesto železnice S;sek-Novi železnica Karlovec-Glina-Novi. S tem bi se mngjars ko hrvatsku črta Karlovce - Ko k a, ki so dozdaj ue izplačuje, maogo povzdignila. Če se pomisli, da so Magjnri karlovsko-roAko železnico iz politično-narodnih svojih namenov zidati dali, smelo bi se upati, da Karlovskemu novemu projektu ne budo neprijazni. Če pa bi se Karlovško-Novi-črta reB zidala, potem ima tudi dolenjska železnica L j ub 1 j a na - K ur lovec veliko več š.ius, nego celo pri SiBek-Novi-črti. Zatorej imamo mi le uzrokov želeti, da bi karlovška nova agitaci|a res kaj izdala. Tri tej priliki bodi omenjeno, da bi ag -tacija za dolenjsko železnico tu li pri nas ne smela nehati. To se pa ve, da na tak nesramen način se ne smo povrniti, kakor jo je naš renegat Duž man uganjal, ko je pred šestimi leti na Doloujskom kandidiral za državni /.bor. Tačas je noniAkutar obetal Dolenjcem, da bo davek odpravil in da jim dolenjsko železuico pridobil, potlej su pa uiti nikoli oglasil nij drugače kakor parkrat tačas, kultur je bilo treba govoriti zoper to, kar )e kateri narodni poslanec za ljudstvo dobrega terjal. Da, ko je bil kasneje v Ljubljani govor o Sisek-Novi- železuici, ki bi utegnila kot na- Jezikoslovne reči. Iz Slovenije. — M. 91 bademu pisali namestit v. (Dalj o.) „Kake namere ima imenovana stranka — katero v prvik točkah „Dauičarje" ime nuje; g. Napotuik ju nekoliko poprej roa\el: .....v Ljubljani ju bila ueka stranka, ki se je L i u n i i i ii u pretrdo držala m zavi rala napredovanje Šolstva — kaj oua stranka kovan, priča najbolje to, kakor jo iz protesta razvidno, da hoče po v soj sili staro pisavo, „bou.onc.Cd" imenovano, da je skoro terja, samo zato, da bi toliko goto veje Slovence odtrgalu od vse du ševne zveze z drugimi slovanskimi rojaki, da bi jih u kitajskim zidom herme- tično zaprla in tako ustanovila neko deželo utopij, kamer bi ue posijal noben zarok drugo omike. Ti hočejo, ob kratkem rečeuo, ne slo veuski jtlik, ampak specifično kraujsčino." Končuje pa svojo apologijo z besedami: „Jai sem za trdno prepričan, da novih oblik no smemo po uobeiii coni popustiti, ker so z naju cdujočiui izobraženem Slovenskega jezika ludcnuliciraiie; in po velevih od I] ubijan skega k o us is torija dauih, pisati začeti, to bi bil na za de k za najmanj '20 let.44 Nemški prvopia se nahaja v letopisu „Slov. Mat." za 1. 1871, str. 103 — 104. Kakor je vidno iz teh besedi naprednega rodoljuba — daudouos bi mu rekli mlado sloveura — ti nasprotniki jezikovue i/.onnke še čakati 06*40 hoteli, da bi se jezik sam razvijal po svojih naravnih zakon.h, ampuk so kar naravnost uzeli v svoj zakup, kar naravnost za svoje izključno blago izglasili, ne sledek tudi prinesti doleti sko, postavljal se je on na m i: v 11< r .ko stališče. Na način od rone-gatske nemškutarsko obljubo dakle Železnice dolenjske ne bo in ne bo še, če je no bodo drugi faktorji s časom dobili nam. I'oIiImiii razgled« !\o< iniftJe «!«*>.«*I«'. V Ljubljani 2. aprila. V fit-m i-tu-m zlunu n jo 1. aprila budgetna debata nadaljevala. Dipnuli je napadal liberalizem, ki je fijaško naredil povsod, in je tožil o prestopili finančnih uradov na Tirolskem. Wurm je ostro kritiziral delovanje u s t a v o v e r n o stranke nasproti Slovanom; on je rekel, da upa, da potlej, kadar dozdanji parlament izgine, bode modrost krone skrbela za to, da začne delovati nov parlamentarizem in tak, ki bod« vse interese Avstrije zastopal. Magg in tovarili interpelirajo, ali se da z m so vojaško postavo v sklad devati, če se bodo avstrijski vojaki rabili za okupacijo tuje, nesovražne, nesosedne zejmlje Vzhoduje Kume lije. — Auspitz s tovariši pa interpelira, ji 11 so poročila o mešanej okupaciji V/.hod njo Ilutnelije resnični. — Tedaj nemški ustavo-vetci so uže začeli zopet za — brate Turke ropotati. \p li t* n Jo «lr*.uv<*. PeStanskemu „Lloydua se tolegrafira z Dunaja, da se je avstro ogerskotnu zastopniku v Trnovu „posročilou mej ##«/«/#•#•*#»■#«*• poslauci os no v a ti proti r ns k o-s t r a n ko. N u da, še tacih agitacij bi Avstriji treba bilo! Iz Ilerlina so javlja 81. marca: „Nonld. Allg. Ztg.u poroča, da so jo sporazumijenje moj vlastimi radi skupuega znsedenja vzhoduje ltiii9ivl*H' in radi podaljšanja mandata ev-ropske komisije doseglo, uo pa radi zložit ve okupucijskih čut. 1'ravi se, da bode poslala svoje vojake Ilusija, Anglija in Avstrija. Turški vojaki ue bodo na nobeu način sodelovali, ker sktijnio zasodenje hoče ravno tem zabraniti, da ue bodo po vzhodnjej Kuuieliji gospo-darili. — gledaje na ostale Slovence in ga uttlepali v spotto, ki so jih izmislili sami; kar naravnost so zavirali njegov razvoj. Ka) bi bili pa s Čakanjem dosegli, pove odlični rodoljub, ki je za pospoh sloveiisčiue že mungo stord. Ta pravi: aAko hočemo čakati, da so nam jftlik sam iz sobo razvije do potrebne stopinje, učakali ne bomo ne mi, ne Diši otroci, ne naših otrok otroci. I* os p o A u j m o tudi njo gov razvoj, kolikor pripuščajo njegovi zakoni-, piAo g. Stritar („Zvon" 1877, l.r>S), in tega prepričanja so vsi tisti narodnjaki iti slovoti-skt rodoljubi, „ki imajo nekaj višje potrebo". („Zvon" 1877, 142). Moj gospod -t\ piše: predlog r jo konso- uant......, to je g. M. tuli sam doka/al, uitpisavši: „pogledam Panj"; zakaj bi bil predlog V vokal, bi g. M. po pravilu — tukaj me g. o prav nedehkatuo uščipno, česar mu nečem vrniti — izgovarjal in pisal: /*nj a ue Iz Carigrada javlja »Pol. C, da se Tur-Čija še nij edlcčila, ali bi mešano okupacijo priznala ali ne. Turški vezir Chaireddin paša se je bil odpovedal svojemu mestu, a „Pol. Corr." poroča, da sultan nij sprejel odpovedi. V Cme§ gori se Bnuje uprava tabo, da bode ustanovljen državni svet, miniaterstvo in državno sodišče. V državnem svetu ao ministri, in one odlične osobe, katere knez za to imenuje. Ministri bodo 1. za VDanje stvari, 2. notranje, 3. uk in bogočastje, 4. pravosodje, 5. finance in 6. vojsko. Stari fmit »i tu* I d i bo je zopet s pismom oglasil in ropoče zoper nasvet naselitve ▼ Novej Guineji; on pozivlje italijansko mladino, naj ostane v domovini, ker Italija bode Bvoje vojske potrebovala za ne r.sena še notranja in vnnnja vprašanja. Wr4*ncoski sonat je sklenil v seji 1. aprila, odložiti vprašanje o tem, ali se na) bi zbornici preselili v Ph.riz ali pa ostali v Versfillesu. O vojski Angležev z ^>«#M-kraljem v južnej Afriki poroča telegraf iz Londona, da Cetttw. yo AngUžtin — poi:u;a mir. Precej potmi pa pravi telegram, da je oberst Pear-son, ki je od sovražnika v Ekove obkoljen, v velikej nevarnosti, ker je imel živeža samo do konca meseca marca, pomočni angleški vojaki pa da ne morejo priti na pomoči pred koncem meseca aprila. A ne samo Zului, te-muč tudi drngi rodovi so se Angležem april, ker so jih ti hoteli zatreti, tudi škof v Natalu je poročal, da ao Angleži Cetttwayju k ri vic o delali, posebno v mejnem vprašanji. Dop 181. Iz Vrstil 1. aprila. [Izv. dop.] Po hudem volilnem boju, v katerem bo je merila slovenska poštenost z ukoreninjenim italijan skim gospodstvom in — italijanskim denarjem in vpljivom, nastal je mir, a vso je nekako OBupneno. Lahoni nas grdi,o in se penijo od jeze, ker so izgubili svoj zastarani privilegium T tržaškem mestnem zboru in nemajo več možnosti ni prilike potratno ia lehkomišljeno gospodariti. Vsak vrabec na tržaškej strehi namreč ve, da so v jednajstih letih zagospo darili črez poldrugi milijon goldinarjev. Š huje kot za gospodarstvo, jim pa je za izgub Ijeno narodno in laško politično veljavo. V tržaškej okolici je bil jako hud volilni boj. Še nikdar se nij tako hudo agitiralo od narodne in od laške stranke, ko ta pot. Da so narodnej stranki razne nepostav-nosti zmago ovirale, to je menda uže nepo trebno omeniti, ker je uže navada. Saj veste, da Brno Lahe proti sebi imeli. Volilni red, volilni listi in druga uprava je bila v laških rokah in je škodovala mnogo. Ali slovensko krdelo društvo „Edinosti" je neustrašivo stopilo na težavno bojiSče. Mi Slovenci smo vojevali le s pošteno besedo, s labim orožjem, nasprotniki pa z denarji T Vršil se je tako volilni boj jako burno. Ali maga je bila vendar naša, ker Se ao naSi slovenski okol čani poštenjaki! Nijso se dali podkupiti. Razen nekaj brezznačajnežev, stali so hrabri za svoj jezik, rod in dom in za poštenje Bvoje. NajburnejSa volitev je bila na Prošeku. Nasprotni lahonski kandidat Mauroner je se mogoče sile napel, da bi zmagal. Kakor je sv. Kri?, najzadnja vas tržaške okolice, tako se žalibog tudi odlikuje v narodnjaštvu, v lju ezni do narodne stvaii, kajti — vse nasprotne glasove, izvzemši le okolo 25 poltenih, oddali so Križani— laškemu kandidatu! Poslal jim je uže v jutro tri omnibuse, da so se le oni mogli voziti v Prosek k volitvi. pri katerej so lahona Mauronerja volili. Pošteni narodnjaki, mej temi nekateri čestiti starčki, pa so rajši peš korakali na volišče in pošteno volili. Vse je tu teško čakalo izida, ker je stvar negotova in dvomljiva bila. Čast gre Jož- fu Košuti, ki je zadnji trenotek svoj glas dal Nabergoju. Križani so uže mislili, da poj dejo kot zmagovalci iz Prošeka ; vzeli so bili mdeče belo zastavo in palico seboj, zastavo v robcu zavito, palico v omnibusu, pevci njih so čakali velike glorije. Vse je tesnobo Čutilo. Kar zaori „živio Nabergoj lu po vsem Prošeku. Križ.mi izdajalci so se poparjeni vračali do mov, sikanje narodnih zmagovalcev jih je spremljevalo, zastava je v robcu ostala in molčeči so bili pevci. Jezo so si ohladili pc tem v kremi z vinom in z zabavljanjem na one poštenjake, ki bo volili domačina Naber-goja. Ne dosta, ohladili so svojo jezo še nad prosešktmi delavci, ki so v ondotnem kamnolomu delali. Voz nekega narodnjaka iz Prošeka so prevrnili, ko je mimo Križa vozaril. Križani, vaSo žalostno slavo pozna zdaj ves slovenski svet! Vi ste naj zadnji vseh vasij na slovenskoj zemlji, le srčno poljubite „11 al i o ir reden to". Ali vas nij sram? Italijani „drže vkup", Nemci se Nemcev drže, Hrvat s Hrvatom vleče, Magjar z Magjarom glasuje, — le vi ste glasovali proti možu svoje krvi pa za tujca, za ponujanca onih Lahov, ki nas onkraj morja hočejo prodati: Sram vas bodi pred vsem svetom! V I. okraji gre vsa čast Skedenjcem. Držali so se možato, akoravno je bilo tudi mej njimi nekoliko izdajic, ki bo oslepljeni od iškarjotovih srebrnikov nasprotovali. Stratthoff sam se je prej jeden večer vozaril 8 kočijo po I. okraju in agitiral ter usiljeval se in njegova plačana garda, h katerej spada tudi bivši predsednik neke okoliške čitalnice, a prava ničla, katerega bomo drugič svetu objavili s polnim imenom in popiaom. Skoro je prišlo do tepeža. Duhovi so bili razdraženi, zlasti narodnjaki razburjeni nad izdajalci. Mogel se je le teško mir vzdržavati. Volilna komisija je pri skruti ni j i zaraetavala imena narodnega kandidata, ali je vse glasovnice nasprotnika odobrila. Upamo, in to bode gotovo, da se bode ta volitev vsled velikih nepostavnostij ovrgla. V Rojanu, kjer je nasproti našemu kandidatu stal neki lah Buzzi, se je tudi hudo agitiralo, toda zmaga je bila tudi naša. Ma-gtotratovci so povsod vse svoje velike sile napenjali, ali mi smo jih podrli, zmagala je narodna poštenost nad tujčevim denarjem. fz Trstik 1. aprila. [Izv. dopis.] Po zmagi v slovenskej okolici mi Slovenci tako-le premišljamo: Slovenci na Primorskem vemo, da si s samimi zmagami in protidemonstracijami zoper Lahe ne zagotovimo ali ne zboljšamo stanja ubozega svojega naroda. Mi vidimo, da tudi ponemčevalci nemajo srca za nas, in da se ti ljudje javno spominjajo le takrat primorskih Slovencev, kadar ne morejo več krotiti prenapetih Lahov. Pri volitvah so se zopet spomnili cesarskej hiši zvesto ndanih Slovencev na Primorskem. Ali pa se bodo tudi zdaj po volitvah domislili na nas, da smo k zmagi pomogli? Kaj bo ti ponemčevalci, ki so se nam ob teh volitvah dobrikali in nas hvalili, storili za Slovence, da smo se napenjali rešiti jih hudega pritiska prenapetih Lahov? Ali bo nam ceste in železnice zidali? Nikakor ne. — Ali se daje Slovencem narodne uradnike, ki bi nam uradovali v našem slovenskem, v materinem jeziku. Nikakor ne. — Ali bo ustanavljali Slovencem učilnice, v katerih bi se slovenska mladina izobraževala v narodnem, domačem jeziku? N kakor ne. — Ali bo morebiti drugače podpirali napredek slovenskega naroda? Ravno narobe — storili bo rajši vse, kar bi le moglo zavirati narodni razvitek slovenski. Ona ponižnoBt slovenskega naroda, ki je z vstm „kontent", zavira nas, da zaostajamo, ali le malo po malem napredujemo. Učimo se moževnosti, odločnosti! vanj". Mi trdimo in dokažemo nasprotno, rekoč: 1. predlog v ni konsonant, zakaj, ko bi bil v res konsonant, izgovarjali in pisali bi: rte, fme, '-se, česar storiti se še nobeden ni poBtopil, ne pa r«me, mte, rit se. Ali je res tukaj predlog vd konsonant? 2. predlog nvu ni konsonant, kajti konsonant v takem slučaju nikdar ne ojači v vaj ravno ta primer pa kaže, da je pisati vi. Kader naglas pade na polglas (r), tedaj vselej ojači v6 a (e), n. pr. dud, dan, (de"n). 3. predlog nv* je vokal, zakaj po nekojih krajih narod ros tudi govori: m-me, il te, fJ-se. Gospod v, poprašuje: „Kako da se g. M. samo za ta nesrečni v tako zanima ? zakaj ne tndi n. pr. nft (sic!) Ako je l konsonant (menda hoče g. t> povedati vokal), tedaj mora pisati: bounik, vouk, sounce, zakaj tako narod govori." Odkritosrčno moramo Bpoznati, da bi bilo res stokrat bolje, ko bi tudi „tako pisali kakor narod prav govori: vcwk, potem bi ne mogli nekaki učitelji mladine zapeljavati k napčni izreki: vollk, dali, čitallnica, ker tako ne golči niti narod slovenski, niti kak jezikoslovno izobraženi človek. Taka izreka ni le proti duhu slovenskega jezika, ampak tudi proti duhu jugoslovanskega jezika, proti na ravn m zakonom srbohrvaščine. To vsaj vsagdo v6, da slovenski nolu (ow) odgovarja Brbo-hrvatskemu ti: vuk, vuč č, volk, volčič. Če ne bodemo imeli vsegdar le prirodne razmere na pomnu, bodemo narodni jezik kvarili, tedaj odstopali od zveze kc a ojira narodom, pa tudi od združevanja z našimi jugoslovanskimi brati. To je nekaj, a mnogo, o čemer bo še govoriti. Gospod n uzporeduje besedo: hou ik z besedo \""k, kakor da je dvoglas on v bese i boZnik istega pomena z dvoglaenikom v b sed ^olk. To ne more biti, kajti Srbohrvatja morali bi govoriti bfinik, a taUo ne govore, nego: bolenik, bolestnik; kranjski bounik je tedaj podoben gorenjski def m. Kod štajerskih Slovencev se glaBi doadjektif bolon. Ta uzporedba nam daje priliko misliti, da g. r, srbohrvaščine nema tako v oblasti, kakor bi bilo želeti pri izobraženem Slovencu. Navedeno uprašanje g. /j hi imelo nekoliko soli v Bebi, ko bi imeli mi pravopis, dovršen pravopis, pravopis „omnibus numeris absolutus", kajti le se stališča dovršenega, po-polntm slovenskega pravopisa je tako pitanje opravičeno; in vendar \e pri nas vsakdo, kdor je otresel šolski prah in razen Šolske čital Še kako drugo knjigo, da naš pravopis je jako pomanjkljiv, da nam ravno za tiste glasove, ki jih moramo zdaj napak sč znakom l pisati, pomanjkuje posebnih znamenj; tisti poljski l jako pogrešamo, kakor tudi poljskega, ali bolje rečeno — angleškega u\ ki nam je neobhodno potreben, terjajočim, da se sloven- Slovenci, ne bodimo šalobarde! Zdaj na? na Primorskem na videz gladijo, da bi pomagali zoper Italijane. Mi smo pomagali. Ali za-btevajmo tudi plačilo, t. j. našo pravico. In ne le za nas, za vse Slovence! Ie Ba iHkc^ii 31. marca [Izv. dop. Uže dve leti imamo v KrAkem četiri razredno ljudsko šolo, h katerim razredom je prišel lanskega leta, kakor znano, še peti meščanski razred. Ker ima veliko število otrok po jedno, po poldrugo, da celo po dvo uri hoda do šole, mora mnogo teh otrok, ker »majo pred in po-poludne šolo, črez poldan ostati v Krškem. Bogatejših staršev otroci dobe seveda domi kar si bode za tolaženje želodca opoludne, ubožnejši pak morajo „pri solncu" kositi in posebno v zimskem času s praznim Želodcem še zmrzovati Da bi se tem mladim trpinom v tem oziru osoda olajšala, stavil je pred davnim naš župan gosp. Viljem Pfeifer v krajnem šolskem svetu predlog, naj bi se ustanovil v Krškem zavod, v katerem bi se šolska mladež, ki mora Črez poldan ostati v Krškem, opoludne preskrbela s hrana. Da bi se dobila v ta namen sredstva, naj bi se od premožnejših staršev nabiralo posebno mnogovrstnega živeža. Na ta način bi dobivali premožnih in revn.h revnih staršev otroci o tem zavodu obed ter okrepčave opoludue, kar je za otroke, ki radi oddaljenosti osobito o zimskem času ne morejo domov hoditi na obed, si no potrebno. Imenovani predlog g. V. Pf eifer j a ža libog nij našel potrebne podpore; dobra misel do sedaj nij še mogla prodreti. Uzroke naštevati vodilo bi me predaleč. I vendar je revčekom bilo treba pomagati ! Deloma ne jim je tudi pomagalo; gospod Viljem Pfeifer, ki se je uže, tolikrat pokazal velicega dobrotnika učečej se mladeži, prevzel je takoj deset ubozih šolarčkov ttr jih hrani vsako opoludne ob šolskih dnevih i stoji tudi tu na čelu podpiranja naše revne golo obiskujoče mladeži. Ravno tako daje tudi gosp. dr. Koceli dvema revnima učencema vsak šolsk dan opoludne obed. Bog poplati tema velikodušnima podpira-teljema bedne naše šolske mladeži dobra dela! Da bi našla mnogo posnemovateljev mej nagim meščanstvom! — Iz srednje* Istre 30. marca. [Izv. dop.] Kako ostro se postopa se slovenskimi dijaki gimazijati, kateri nikdar ne misle na iz-dajalstvo, če tudi se z rusko himno razvese- limo v veselem društvu, in kako mehko se z laškimi, kateri so uže večkrat pokazali svoje i zda j niš ko srce, naj vam ka?e to, kar se je zgodilo pretečenega leta na pazinskei gimnaziji, ako to primerjamo onnmn. kar se je letos zgodilo na c°l'skei gimnaz'ji. knkor smo večkrat čitali v „Slavenskom Narodu." Bi'o je to zadnje dni junija ali pr?e dni julija pretečenega Ma, nekaj časa potem, ko so bili tudi po Pazinu razvili nekateri laški prenipetneži laško trobojniee, a pod njimi znane napise: nViva Umberto I nostro re — Fuori lo straniero!" Neki diiak VI. razreda, Covaz (reci: Kovač, Btarinom Kranjec), bil je izgubil, ka-t,i? svoj „not.es", katerega so dobili v roke dijaki hrvatske narodnosti. Ti ga razgledajo in najdo v njem neki sonet, v katerem slavi in veliča Italijo kot jedino osvo-boditeliico naše Istre, vzdiha po Garibaldiju in ne vpraša: kedaj se bode vendar enkrat rodil tudi za Istro Gnribnldi ter njih („Lahe irredente") rešil tako ,, težkega jarma" (aV atrij skega), in nledniič pošilja nns Slovane ister-ske kot barbare za Ural, češ, da je tam naša prava slovanska domovina, naša Istra pa da mora laška biti. Dijaki so ta „notes" pokazali profasoriem, a ti ravnatelju, kateri pa pozove k sebi reče npga Govaza in ga vpraša (če tudi je bilo Covazovo ime zabilježeno na notesu): ali je vaš ta „notea" ? Covaz precei izpozna svoj zapisnik in potrdi, da je njegov. Ali kaj mislite, da so kaj kaznovali ali mar iz gimnazije spodili tega Laha Covaza ? O ne, ampak ukazalo se je, naj se ta reč mi-lostliivo na stran pusti, ker da se bode fant uže poboljšal. Bralec naj sodi, kdo da je več zaslužil milosti: ali dijaki celjski, ali pa pazinski Covaz? Istranin K »mi »1» 31. marca. [Izv. dopis.] Prav iz zanesljivega vira vam lehko poročam, da vlada namerava uže prihodnjo jesen ustanoviti gimnazijo v Safajevu, in potlej kmalu tudi drugod v Bosni in Hercegovini. Organizacijo srednjih šol v Bosni se ie ponudilo vrlo znanemu slovenskemu profemrju, ki se pa nij še odločil ali sprejme ali ne, namreč g. Šumanu, profesorju na akaderoičnej gimmv ziji dunajskej, prej profesorju na mariborskej gimnaziji, znan kot jeden tistih Slovencev, ki so morali ljubo slovensko domovino zapustiti za to, ker se baje o Srbih in Hrvatih boji, da bi ne uganjali tam „preveč politike". — Narodni Bloveoski profesor ji, ki so m ej Nemci, in drugod mej tujci raztreseni, naj se oglasijo za Rlužbe v Bosn\ kjer bodo vsaj slovansko brate odgojevali. B^lje je, da zavzem6 taka važna mesta rodoljubni Slovenci in Čebif nego da pridejo tudi tja doli Švabi v šole. "Domače stvari. — (Ljubljanske mestne volitve) za tretii razred bodo uže 15. aprila. Magistrat uže razpošilja volilcem pooblastnice in volilne liste. Organ protivne stranke uže bobna svoice na poskusno volitev (probevvabl) skupaj. Treba, da se torej tudi narodna stranka gane. — (V ljubljanskem mestnem zboru) je bilo predsinočnjem Rkleneno dati 100 goUl. za Sregedinoe, a 100 gold. za pre-plavljence logaške in planinske doline na Notranjskem. Poročilo o tej seji dopolnimo jutri. — (Umrla) je zadnjega marcija v Ljubljani učiteljica tukajšnje ž°nske pripravnice Elizabeta Škofič za dolgotrajno sušico. — CL i ubijana in gorenjska železnica.) Čujemo, da bode letos od 15. maja naprej vsako nedelio in vsak praznik Sel iz Ljubljane na Gorenjsko do Lesčc poseben zabaven vlak, ki bode ob p6lu sedmih zjutraj odhaial od tu, in ob tri četrt na deset zvečer prihaial sem ; tako bode Ljubljančanom mogoče nedeljske izlete delati na Bled, v Loko, Kranj itd. — (Imenovanje.) Dr. Avg. Schnediz je imenovan za provizoričrtega okrajnega zdravnika v Celii. — (Ljubljanska komisija zoper kugo) in z« odpravo boleznij sploh se je, knkor v „L Z " beremo, konstituirala v soboto. Zdravniško društvo je poslalo "v to komisijo dr. E;sla in dr Valento. Posljednji je bil za predsednika izvoljen Rizen imenovanih dveh so še gg. zdravniki dr. Kovafl, dr. III-ner in dr. Ambro^ič v tem svetovalstvu za zdravie. — Zdaj menda še manjka, da tudi gg. advokatje v Ljubliani kolege z zdravniške fakulte posnemajo in ustanove" „komisijo za odpravljeni« vseh pravd in tožbarij." Na noge za blagor občini. — (Iz seje deželnega odbora kranjskega, ki je bila 28. marcija.) ker so jo ljubili. Vlada namerava kot profesorje | Vodstvu bolnišnice v Ljubljani Be naroči, da nadomestiti tam doli zlasti Slo ven ce in Č ehe, naj stavi nasvete o načinu, po katerem naj ščina izključno le po svoji naravi razvija, ne glede na Jugoslovane. Ker imamo pa dozdaj tak krivopis, moramo napak pisati / in napak izgovarjati, ako nečemo slovnice obtežiti s celim snopom izjemnih pravil. Za „landes-angelegen-heit" imamo v slovenskem deželne (deže/lue) zadeve, zakaj? to pove slovnica. Kdo ne pozna razločka mej izgovorom „ deželni" in „Čitalni" ? in vendar ga v piBavi nemamo. Obadva l stojita pred konBonantom, ergo ue obadva enako izgovarjata. Je-li tako? Kak&r ne ločimo topljenega eJa od zveze 1-j, tako tudi ne topljenega t na, od zveze n-j, jagnje, jahan-je; Ee zemljo, ee žival-jo. Tukaj ni naš namen, kazati, kje in zakaj je naš pravopis pouanjkljiv, naš namen je ta, da Slovence prepričamo, seveda tiste, ki so dobre volje, a ne trdovratne in kljubovalne, da v slovenščini imamo pisati staro obliko predlogovo, to je ir ali še bolje II, a ne krivi t>, in sicer iz uzrokov, ki smo jih in jih bomo še navedli. Tedaj je popol noma neopravičeno, ako se g. y\ postavi na stališče dovršenega slovenskega pravopisa, ki ga imamo tako pomanjkljivega in da ga bodemo še precej časa takega imeli, zato bodo skrbeli gospodje vi. G. m nas na dalje pita: nNa kateri narod se sklicuje g. M. ? Med narodom in narodom je včasih velik razloček. Kranjski narod ? slovenski narod? jugoslavenski narod? ali slav-janski narod tako govori?" Da tako je! Na vse te narode se moramo Bklicavati. Na „kranjski narod", kajti vsi Slovenci na Kranjskem bivajoči, govoro ta predlog za vokal u; na slovenski narod, ki tega predloga ne izgovarja za konsonant i\ in zlasti na „štajerski narod", ki je tej obliki u častno mesto tudi v knjigi bil že dal. Sklicujemo se na jugoslovenski narod, in to prav posebno poudarjamo, z vso težo našega prepričanja, na jugoslovenski narod, na Slovence, na Hrvate, I na srbski narod, bivajoč po Hrvatskem in Sla- vonskem, po Ogerskem, v kneževini, v stari Srbiji — na jugoslovanski narod, bivajoč po Dalmatinskem Bosenskem in Hercegovini, na narod hrabrih Črnogorcev, ki prepevajo divne pesni, da se jim čudi ves omikani svet: in ves ta jugoslovanski narod govori ht piše predlog 14. Ali bi bila res tolika sramota, ko bi tudi mi tako in tam pisali predlog u, kjer in kakor ga pišejo ti naM bratie, s koiimi smo enega jezika in enega rodu, s kojimi smo trpeli in s kojimi se bodemo radovali? Ali smo res toliki separatisti, 7 „ o > , 1860 dri. posojilo......117 „ 75 , Akcijo n Ar odi 10 banke .... 802 . — , kreditne akcije.......245 „ 30 , London..........116 „ 85 , Srebro..........— „ — , Napol...........9 „ 30 , O. kr. oekini........5 „ 52 , Državne marko ....... 57 _ 35 , POfllllllO« Taistemu gospodu iz Borovnice, kateri mi je moj toselj za sinodke (zigarrontasche) dne 1. aprila v vrnitev poslal, ao prav prisrčno zahvaljujem, in rečem, da bi so bolj vesel bil, ako bi bilo namesto „čikovu cele sinodke notri; in (udi papir in škat-Ijico mi bodo prav prišlo. S spoštovanjem (118) Ctltorem m t-soj. Hiša s kovačnico y »Št. Vidu nad Ljubljano L. Stev. 62, jo na prodaj. Pogoji se iavodć pri JŽjIToartu v S^oriijej BUlBi. (.110—1) Iaziia»ii0, V rudokopu za rujavi premog Jadranskega glavnega društva za kopanjo premoga" v Oscr-pano v Istri se sprejme takoj trajno in za do bi o plačo 200 l^roplrila ne črez 40 let starih rini ur sli i li delavcev, ki hočejo delo s pogodbo nastopiti, polovica kot kopači za premog in kamenje, polovica kot potis-kavci trug, tekavci, ulačuiki (Scnlepper). (111—3) KudarsJeo oskrbniStvo. Razpis službe. Na Vrhniki je izpraznjeno mesto ofo» člusKcga pisarja z letno plačo 400 gld in 36 gld. pisne doklade. Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, naj izvole svoje prošnje poslati zupanij skemu uradu na Vrhniki do 15. aprila t. 1. Od županijskoga urada na Vrhniki, dne 28. marcija 1879. (107—3) Gostilna so odda o sv. Jurji letos v najem v Vopovlah pri Ce r k 1 j a h b. št. 16, poleg veliko ceste; ima 4 sobe, kuhinju, jedilno shrambo, točilnico, klet za vino, hlev, pod, sadni vrt. — Natančneje se izvć pri Autou 4-n*|>«-rliiiu. (110—2) Slovenske knjige. Pri uredništvu ^Slovenskega Naroda" se dobe in na pismeno željo tudi proti poštnemu povzetju pošiljajo naročevalcem sledeče slo-venske kinu.e: 1. ifDoktor Zober", originalen alo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena GO kr. 2. ,,Kali/'orn#ke povesti** od Bret Elarte-a. Cena 50 kr. 3. 9,Tti(/omer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. ,,JVa Ženin jah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr. 5. „Žtijmik Wakefleldttki". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. 6. „Mej dvema stoloma", izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. 7. ,,Cvet in Sati", izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena HO kr. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodne tiBkarnc" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovenske knjige: .A.. ISo3^xst33.i in pojesti: 1. Ersicui Tntenliali. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr. 2. lloldenia. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hoatnik 50 kr. 3. Kun tor«'i en. Koinan s pogorskega zakotja, Ćeški spisala Karlina Svitla; poslovenil Franjo Tomšič. velja . . . .... 50 kr. 4. Prvi poljub. Novela, spisal ./. Skalec. — Na črni zemlji. Novela, spis. J. iskalec, velja 25 kr. 5. Kasen. Novela, francoski spisal H. Riviere, poslovenil Davorin Uostnik. — Cerkev in državi* v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Uostnik, velja ... 25 kr. ze3- x_ili3tlzi v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografi i ti, sp. dr. Ribič. — Zivotopisje, sp. Rajč Boi. — Prešern, Preserin ali Preširen, Bp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, Bp. J. Jurčič. — N. Alaekiavelli, sp. dr. Ribii. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Kuskeui, sp. dr. J. Voinjak. — Čsgava bode ? Novelica, sp. J. Vgrinec. Velja .... 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus* — Plašč. Novela. Ruski spisal j\. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesni j. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vso Bkup se dajo za znižano ceno 2 gold. Soliie Firmen als Vertreter irahiAl Ut»:> —207 a o c o" ' (O CO 8» o os ^ e. £L £v C.«» O D - 80 t—i oo o n to cu — J3. O a« < «° • ^ r.. B Sag l-t © P- S, 8» 0Q * S r „ ffi ■« M BO G" J 1 a K to o £ cv n. O" gr §• i ■ «o e po . s o* P3 s •S i & g**s p- O CD > CD ©> J=5 lzuateij in ureu..ik Josip JurCic. f d-or^La,6 izdelek, tako Hi'ii.jco, gačo, ovndnili<», maiiNuto, itd. itd., od ohlfona, domačega ali izvanjskoga oxf>rda, etetona in poikalina, iz zalogo ali po meri narejeno, solidno dciano in po niskih conah priporoča trgovstvo s perilom in modernimi stvarmi za gospode in gospe * j u i» i j a n i na meil nem trgu. Haznc druge stvari, kakor zavratnioo. nogovice sea, inosl.i-. roKavloei mepaae rute, itd. itd., zaznamovano so v mojem eouiiintu za ceno, katerega pošljem rad z izgledi za blago vsakemu franko. fiV Vnanje naročbo so točno izvršuj«), (117—1) Lastnina iu tisk .Narodne tiskarne'