T. : • , ■ PP ~ CCTHWI OLA8ILX) SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE leto—year xiv. SuSf sairwfr. Chicago, III., petek, 21. oktobra (Oct. 2^) 1921. STE V.—NUMBER 24B. hr «k. A.I .« O.UW t, 1*17, M NU O tU P*«l Offlloo of Cbloaeo, lUla«U. By ordor of t k« Pr-U.«t, A. g. PnUmOn Qmmfi. smUsi sI fpidsl Mit «f ssslags pe« AiUd for. tas isiUn t tal, Aal of Ost. 1017, »atkoriaod mm Um. 14, 1910. železhskeimgrktje s za stavko. ZE tej* 9L — Železniški mo-gnatje, to Jo predaedniki rosnih železniških drušb, akušaje prikazati javnosti, do lahko vadršnje-jo želesniški promet s popolnoma zelenim! ijndmi, ki nimajo pojma o železniškem obratu. To pokaeu-je, ds so predaedniki šelesoiških družb ostali stari "blufsrji," ksr hočejo javnosti nstvesiti nekaj, da se lahko isvede, kar je nemogoče izvesti, ali pa sami ravno toliko rjummejo o železniškem obratu, kot tisti salani stavkokasl, za katere * oglašajo v velebizniikera časopisju. Zaupniki ieleznlčarekih organizacij izjavljajo, 4k ae železniške družbe pripravljajo še mesece sa stavko. Ka strategiČnih lelesni-ških križiščih grade viaoke ograje, sredi katarih ao bodo nahajala bivališče sa sUvkokaze. Navadna tovorne voaove ao porinili na stranske tire, v katerih bodo prebivali stavkokasl kot navadna žival. Železniški predaedniki molče na obtožbo, ali pa plavijo, da ni res, da ae pripravljajo bivališča za stavkOka*t>~ T ravno isti «spi pa zatrjujejo, da ao priprav proti konvknoiji n.T.nr 7id1ra0u1. LEWMPjl iLOKHul Aorora, Dl. — (Pedar. Prosa.) —Delegatje organiziranih rudar-v ▼ lllinoisn so predložili reso ns tukajšnji konvenciji Uttnoiake delavske federacija, > kateri obsojajo akcijo predoedni ka Lewisa v kansaški aferi in odobravajo stališče Aleksandra Ho-wata, ki je šal rajši v sapor kakor da bi se tak uklonil indiistrijal sodišču. cs. Taka izjava oo slovju g " m upu u vsem 011- mm,mi lenin Vlilo vsem rištooiu ritoluoua ji madkriljiba. > Moskva, 19. okt. — Vladimir UJM Uljanov-Lenin, M ae je ravnokar vrnil a počitnic, je v dolgem članku, ki je isšel v moskovski "Pravdi", podal nekoliko pregleda o daln ruskih revolneionarr jev v zadnjih štirih lotik. Po njegovem mnenju ja revolucija napela U) Rtoaija koraka naprej kljub vaem težavam'in našteti ovirata. "Oktoberaka revolucija — piše Lenin ^ je etrraoglavU» »vdali- vajamo si čast, da «no izvršili in popolnejše 0elo V tem kot Francos! ia Anfeši W FARMARJI SO ; se zanniLt po pVoji o&oakieaoiji pri poročajo vladno orrato-vahj» tlleznio. Železniška ravnateljstva obtoku ATO KA tSLBZMIOAH NE BULO BITI 1ARADI «VROhUOH DRLROATOVI Waakington, D. 0. — Dolgo č*r sa so farmarji molčali in pi šali trpeljenje, ki ga je na ■t rani prineslo snišanje vredni poljskega pridelka, kadar anpn-¿ča farmarje, na drugi strani pa viaoka vosnina sa prevašanje poljakih pridelkov. Farmarji so se sadaja leta or-ganisirali politično in gospodarsko. Seveda niso njih organizacije popolnoma perfektne, ampak ho nš potu, da se izpopolnijo. Značilno je pri ameriških farmarjih, da vidijo svoje naravne sovernike v delavcih in ne v veleposestnikih in bankirjih, kot je to v navadi v starem kraju. », jf Gospodarske farmarske organizacije so eentrallsirane v Farmar skem narodnem svetu. Ta orga nisacija je zdaj odpodlala predsedniku Hardingu v pondeljek peticijo, v kateri priporoča, da ken- ft a nsa* City, Kana. — PosUjni poveljniki Ameriške legije, ki tu gktoujejo, so naslovili na žele«nl čnTske unije resolucijo s snhtevo, da se stavka odloži aa toliko čaaa, da ne bo ovirala maržsla Foehs drugih "odličnih gostov" Is Bvrope, ki pridejo na konvencijo Ameriške legije! Ill HIKE I RUSIJI. Sotjetaka vlada jo dala Haywoo-4a ki 8800 aineriškim radar-jen bogato konoesljo. busua kupi a milita tovarni. , v je bil obsojen na 'dvajast let i v Združenih državah zaradi ' kršenja vojnih sakonov in kateri ' je sadnjo spomlad pobegnil v So- Sle še stsvkokaae v velehisnllhcm časopisju. železniške družbe v sred-njem zefeadu prično tudi kmalu oglašati aa stavkokase- Železniške drulbe računi jo na penzijoniranee, da ae odzovejo klicu za stavkokaštv,o. Ta je res lepa, če bodo hromi, gluhi in napol slepi ljudje obratovali šelee-nice. Železniška služba je naporna za popolnoma adravs ljudi, zdsj pa hočejo šelesniške draflbe izročiti človeška življenja v varstvo hromcem in invalidog^ ki ao bili odpuščeni, ker niso bili Vtt zmožni opravljati šelesniške zluš- be. Tsko početje pokacnje, kako"______________________ malo ceniio predaedniki šelean*-« 'Jih delamo še danea, toda vae ikik družb človeška šivljenja. revolucija leta 1649. In velika hanooska revolucija nista bili tako uapešni. Po štirih lejih ruske revolucije smo prepričani, da imamo prav. Nikdar se nismo ustrašili velikih nalog in odrivali stran važnih problemov kakor to delajo zapadne drŽave. ¡Odpravili smo versko ignoran-co in sramoto neenakoati med mo-šem in ženo. Sovjetski režim je makaimum demokracije aa kmete delavce. Dali smo svetu nov demokracije — namreč diktaturo proletsrijsts. Pri tem pa sevod**ne pozabljamo in ne tajimo, da smo naredili nfeftgo napak Dalje računijo predsedniki že- napade so sa nas dob* šola. Nsša najtežavnejša naloga je graditev lesniškik dn#b, da se ogiakijo naž« gospodsrskc stavbe, kljub kot stavkokaii železničarji, M ao bilit v zadnjem letn od Teh je okoli pol miljona. Ski magnatje pač menijo, da ao ti ljudje tako izstradani, da vprašajo za stavkokaško delo. Zopet dokaa, da ao šelezniške družbe odpuščalo ualnšbenee a namenom, da ustvarijo sestradano reservno ar-msdo železničarjev. Od avgusta 1920 do marca 1921 jo bilo odpn ičenik 27A odstotkov železniških uslužbencev ali «04,76* oseb. Po marcu ao jik odpustili še n tisoč železničarjev. Med teasi železničarji je seveda največ takik, ki so delali aa šelesniškik pro-gak. To govori, da ae tndi šelea-niške proge nakajajo v ■■■ bem stanja, kar seveda mnoši nesreče na šeleznicah. PHARJI MOOBJO «T4T1ATL Otnrinstl — Člani bratovščine pisarjev šeleaniškik in paroplov nih drušb naaUvljenei pri eks prssnih in postajnih uradih, eo oe s veliko vnlano izjavili za stavko Od glavnega stana svoje orgi zaeije saktevajo, da predlo« njihove zahteve podjetjem in akoj bodo iste odklonjene, pričnejo takoj a splošno stavko •a ji oblr ki Jo kupil nabil je vid. Zdaj tedU Oeorgs Yrotko an tri tineš dolarjev WSMiMSKM gres zsključi, da se šeleznlee ia-roče v enotno obratovanje vladi. Peticija pravi, da stavka šeleeni-čarjev prihaja, ker so privatni železniški podjetniki oplenlli le-leznice in eo zakrivili slabo gospodarstvo na šeleznieak. Potici-js dalje pravi, da se je še od ma-js sem oposarjals sdministraoijs, da privatai železniški Ravnatelji tratijo denar do ene mlljarde dolarji Farmarske orgeniaaeija pravi v peticiji, če se snKajo že nadalje mezde železničarjev, tedaj bo uničena kupovelna moč konau-mentov. Peticija, ki jo je poalala far-marzka gospodaraka organtsaci-ja predsednika, pokssnje,' da se farmarji dandanes sanimajo sa vee dogodke ln da ne pojdejo pro-faaijonalnim političarjem slepa na limanice pri prikodnjih volitvah. okoli «to drčkov otrova-NXH V poboljtlvalmi ftoll temu pa napredujemo". w0/n omrjitviJM LJlNIKl im tuj1z1mbke dilavol. ajM*»«*.» \ t. Wsehington, D. 0. — Kongresnih Albert Joknaon, predsednik Bseljeniškega zborniškega odse-:a, je v sačetku tedna predložil abornisi predlogo, ki določa, ds morsjo tujesemei reglstrirsti vsako leto. če hočejo postati dt-šavljani. Tujesemei, ki ne marajo postati ameriški dršavljsni, so oproščeni registracije. Ta predloga ima aamen, da lakko vlada opnanje nazore kandidatov sa dršsvljanstvo o gospodarstvu in politiki, da radi kalni elementi ne bodo dobili dr-šavljanskik papirjev, češ, da ao nasprotniki teerije o ameriških nnpravak. To je sopet novo veri-jacija Jokneona V njegovi kam panji proti delavske^n radikali u. Tistega dne je pa tndi senator Harria ia Oeorgijo predlof.il tn predlogo, dn ee lo bolj izšelje-vonje omrji, kajti no tej predlo-gi imajo Američani nrednoat še iščejo drlo Ohicago, m. — V Bt. Charle-sovi državni poboljševalni šoli, v kateri je okoli 850 dečkov, je v torek nenadoma obolelo okoli sto dečkov po obedu. Noknteri eo bruhali iz sebe, drugi so dobili drisko. Himptomi so torsj taki, kakršni so bili pri pojedini du-hovščine v nekem kotelu in po kateri so velebisniški dnevniki dol-žili nekegs namišljenega Cron-ness, ki je eksistirel le v bučah ifasniksrskih poročevalcev, da je dal strup v juho. Oblasti sdaj iščejo vzroke tega zastrupljen js, vmes pa prihajajo najbolj bedaste vssti v javnost. No pr. polkovnik O. B. Adama, načelnik zavoda, ss trudi, da Save, ako je bil prašek sa uničenje žuželk stresen v moko ponesreči Dnlje itjsvlja, da se rabi U sve-že meso in selenjava v kuhinji Dalje ee poroča, da sdrsvntki delajo preisknšnje, (U došenejo vsroke otrovsnjs. Poboljševalna šola je javen zavod in ljudstvo ima pravieo za btovati, naj se niknr ne objavlja jo take pravljiee o saetmpljenju. ampak pove ae naj resniea in krivei kaznujejo. »^¿zs&jssr Rusijo, je d^bil bogato o premoga v kotlini Kus-neeki, v sapadni Blbiriji. Kotllns Knaneckl «e nahaja kakih sto milj jušno od Omska in je bogata mogu. ___„ ivood je dobil koncesijo M usUnovitslj in voditelj koo-perative ameriških rudarjev, ki 'pripravljeni naseliti se v ome-k o ti i ni ln obratovati premo-ke. Načrt ss glaal, da 2800 rudarjev prevzame rud-in sovjetska vlada jim pre lea ga mdnjo stanov fnje, pc živila za začetek, rudarji pa morajo garantirati, ds podv< js v irvem letu sedanjo produkcijo. res premog, ki ga nakopljejo prvo leto, pojde vladi, drugo leto ta obdrše polovico premoga, ki a lahko porabijo za nakup stro-; ev in povečanje podjetja. Hajnvood je g velikim navdušenjem sprejel koncesijo in so lotil organitlrsnjs ameriških rudar-ev. Nekaj jih je še v Rusiji -večinoma so člani I. W. W. — drugi pa Še pridejo. Ludovik, 0. A. M- Msrtens biv-i sovjetski poslanec v Združenih državah, ki je sdaj Član vrhovnega ekonomskega sveta, je dejal ameriškim poročevalcem v Moskvi, da ao ameriške tovarne, ki ao sstnina', International Harvester Co., Wsstingkouae Co., Crane Co., n drugih ameriških družb, še danes imetje prvotnih lastnikov. Ho- AU POIDE DO 1E2- J MilDSKE STAVKE? TO JI ODVUNO OD 1AVKA NJA P1IMIDNIKA S tlLIB-NliKDC piUŽBAMI. Tako sodi Johnston, predsednik Mednarodnega društva strojni kov. TLAK OlOPA* ■law, «nek. - Zdi se, d. ee roparji prenesli svoj delokrog v Kanado, ki en pešajo a | ■ Ore. - H Thurber je njem Vlakov. In earn rotfer je ropal blagajno Mtajsma Stat currant in Jaw. po izvršenem slo« je skočil s vlake, k# je prišel vo- m v ¡■■i vjetaka vlada je pripravljen 1IB-pit i te tovarne pre<1 klonil, da prerokuje, kako bo končala kriza. Njegovi tovariši so rekli, sko se delsvcem v dslsvni-oah garantira, da ne bodo več trgali inaad« in da se snišs vosnina primeri a 12Vii-odstotnlm sni-žanjem meade v juliju, tedaj bo stsvkd odvrnjena. Ali obenem ao isjsvill, da ae verjamejo v obljube železniškik ravnateljev in ravno tako ne v migljeje želsznlžks-gs delavskega odbora.4 "Dolgo časa so brili norec Is naa in naa oplenjevali, in sdaj smo ss uvrstili, ds se branimo,1' tako js neki odbornik pokasal na stvar." Ravnatelji so ss odloštli, i dH Pr**00 1 bi,k,) iB d° današnje-io »tanovanj, ^ d„ pl vlt(i njegov vpliv le še po u. Železniški delavski odbor je pa še o neksterik vprsšanjih odloČil v prilog šelezniških kom-psnij. Zaradi tega nimajo dslaval tribunala, na katerega lahko a-pelirajo s zaupsnjem, ksdsr grs zs resno stvsr. Delsvstvo sdsj nfc zaupa vlsdi; pripravljeno je na zahrbtnmit pri obljubah od strani javnih ursdnikov. "Prva stvar, ki Je potrebna, da ss izvrši v interesu mirne isrsv-navs, Je to, sko Je mogoče, da vlada priaili eriejako in pennajrl-vsnsko želesnioo, dn,spolnita odlitke železniškega delavskega od-t»ora," Je rekel Johnston. "Te dve kompseiji sU vedno lasi vali vlado in ee norševali is pje, kot je vtdesnjeas v železniškem de lovskem odboru. NJono zadržanje je bilo vedno snsrhistišno, pre-drsno in oevsrno nspram vsaki isrsv ne vi. Zaslon J ae uvsžuje spo dokler onidve lakko bres kasni iszivste vlsdo." V ^»ondeljek «večer ee je izvedelo, 4e ja bila preeej močna de-legaeije tovarnarjev ia srednjegs «spada pred dvema ali tremi tedni v Waahingtonu, ki je sekteva-la, da se Ukoj «niže tovorna vos-nins, da aa tsko odvrne stavks želesničarjer. Govori se, ds Jo je fredaednik odposlal k Hooverjn, I ji je dejal, da etori najboljšo uslugo, ds nagovsrjs šelezeiška družbe v avojem teritoriju, ds snižejo voznino. Posebno nsj ps snišejs vosnino sn prevsšaaje farma rokih prodnkUv, ds ss so. (Dalje aa 2. stikal). jc rekel -J/tn vsrok sedsnje kries se povs r eno bessdo i vojna. Veš U ko 1,750,000 delavcev je breR dela. Vlada je bila prisiljene dajati braoposslnim 10 Šilingov podporo na teden, ampek to ne sadostuje. Za prvo pomoč js potreben poesb-^ ni sklad, i« katerega ee bo pleše-vale podpora. Vleda predlaga, da v ta sklad plačujejo upostem de-lavoi dva penija (štiri oeate) davka na teden, dslodajalel druga dva penija in dršavg tretja dva penija. Dalje naj vlada jamči o* bresti od posojil do najvišjege sneska 26 miljonov šUrliagekih funtov (miljardo dolarjev) krajevnim oblastem m potrebne izdatke od javnih del. Druga točka vladnega programe Ra olajšanje brezposelnosti je iReeljevanje doelušenih vojakov v britske kolonije, poeebno v Avstralijo, Kanado in Jušno Afriko kamor ee je še neeelllo 90,000 mož. Vlada plača delne potne strošks In je v U namen položila na stran 300,000 šterlingeldk funtov, Glavna točka, katero je Rggo-vsrjsl Uofd Ueorg/, pa je vpo-stavljenje trgovine s Nemčijo in "Bres trgovine nI dela ne šivlje- • nje za Anglijo", je povdarll George, " Potebimo, da je bila vojna! PoRabimo, ds je bil Ne-mee naš sovrašnlk. Ne j večji petri Jot je danea tisti, ki delajo aa mir In ošivljeoje trgovine r Nemčijo." ■Uoyd Oeorge Je obljubil, da bo vleda podpirala r vsemi silami vsako trgovinsko pod v sat Je in manufakture se domače in t«Je trge i sa varovala bo ekeportne kredite se njih polno vrednem in jemšile obresti od ulošeoegs kapitala v velikih domačik podveet-Jih. Dej svaki poslanci so Izjavili, de vse U priporočila vlede ne bodo odpravila brespoeelnosti, in sah-tevall bodo, da vlada knlša Isdat. ko sa saeušnjevanje Arebeev v Me«opotamijl ter stroške ss mor-norlog; Ckieago In okelieai V in gorkejše vetrovi. Temperature v 24. uroki nejvišja M, 4ft. Holnee laide ob 7il% ob fliOl. nestrpnih in lakomnih podjetnikih, ki hočejo za vitko ceno določiti delavcem najnižjo mezdo, sebi po ohraniti najvišji profit. Njegove besede so bile pamutee in pre- naveličali avojeg* psavlncah <70(1006 parov wmjü MSSSSSB del na svoja straike m krpa t i pet PRO SLOVEMMCJK GLASILO mrz ia 91.2« tn msesrs^w ■ T All dopisi« lav ridí «murernor^ voiiia eej ol Wülard, Wla. — Z jeeenjo je * .oeadaiih padati listje -^C^^rro^ # _ _____________, »egiedajo «oii dtmmsai ^ tem jcsosednje me- .M ne Isto. II » ss pol leto. yrbovi ozmajujoč, ds se \eio naredilo v podjot- o odlofcra jelj BSism- lOc/do- triko po •TROSVETA" "TOE leUrlotica; United Btoj SLCS Chicago «• j« s tam neljubi zimi. Fsrmsr biti pos- w previjati svoje pridelke ki so W- To ^ M ^^ ^ infai) letos rasun konue bsdj f«L ^ *a ljudstvo samo, k*rra-Zs fermsrje ne bil koristil srna- ^ ^ ^^ -Jupo ^ ^ jj^. go bogatejši pridelek, ker danes ,amkn ittbi dobrega, farmarjev pridelek ne velja »^Toliko ve6ji ud»rec pa je hil Vsa kar fsrmar ^da^ora da-l^ ^ „ ti sa sramotno nizko eaafc Inozemstvo. Í PA MBE V poslaništvu h M Paris» 20. okt — V stanovanju nemškega —bniha M. T. Her neka se Je yjk*raj rasstreWa bom granata s silnim naredila precej mala lahko ranila SŠtlfO 'jmwrenea mo nisko saMU to »» rokouat**« sklatili skupaj peti- Blancharda. Sluga je hotel odvi- _kapi mora plačati drago. Ce far ostavko. 2a-U zavoj, ki je prifcl po/pošti in na »arr^l|mar proda mesarju kravo nad L tQo ¿JJ^J je bik) da §0 ¿vitku je bilo zapisano, da je notri po) tone težko, *edaj m* jo te mopaineij dosegli kar so teleU, parfam. £o Je počaai razvil, je plače >> 2 ali pa 2 in pol eentaL r T «TgJ £ glasovanjem! «letel pokrov v strop, iz Ikatl je je live tele sa fnnt, ako ^^^LtiSo^icijo. \ jeklena smet in p«- piti meso, ga mora plačat* po «I ^ogromna večin* se sedaj tolče «trsleoi sloga je videl granato, ki do 20 centov. Ravnotako je z T. dft je Mprmiriu uko na. k, dkala. Naglo je pograbU mlekom, smetano m su^ Fsr ^ ^ y j» te«Ukatije in jo sagnal v sosednjo par je izkoriščan na *J^ ivoniti. Skopaj s J. J. Oleaso- Lbo, toda granato je medtem ie in poleg tega so se otfasiic tel m odgttfjjea tudi Slove- eksplodirala; a tako siki, da se je banke, ki so mu odpovedale krc|w Bmace, ker «al streeto vrnila, sesule eo se šipe upno i Olaasaonom: Velika ne-}«. 0kxulh in pohištvo Je bilo fas-vsdežnoet ljadstva je „uialilajdejano. Poslanik Hertiek Jo p« el iz druge sobe ia , • ranemu slugi i* h»* Itolicija je * - 4 V I lici Minnesota. Kakoaeime Ism^ wečiuils vhod T, demo- i1- T A 1 in pričela ^preiskavo Eveleth le ni dsacfc! 10.000 ^^^g da so gra- k^*^ Mr(i ki le ne- Kai«ro mi.. ^ — ^jjh^ racije '«dai . L .^ii o---- s- ir«. «d imu» politične'" tksK**» kosti Uio« asu«, ki mofoioitojipf^TiietinlrsIlhtOTam." ^ ",0^ ,]^^^^ i^fflu^sbi» is», rta, Italijanski^ Milan, Italija, 19. okt. — Letui kongres soaiaJMčae strank» v 1-taliji je bil včesai aakljnlan h, atranka je q»ta)a> |jer j« bila pitd kiingresom. Predlog, da se «trttiiks pridruži moskovski i«, tcnsscionsli, je bil zopet poražen. Na kongres« je kila anana nem ška komunistka Klara Zetkia,, ki jc apelirala na delegate, da gla-snjejO za tretjo mtemacionalo; t. njo vr*| speUr^l tudi ppsebni zastopnik is. Moskva, toda večina se je držala sklepov sadnjeg« kongresa v Lifonm. Kongres je usradil važen zakMuček, da ita-lijanski socialisti pod nobenim pogojem ne smej ostopiti v bur-žoazne vlado ia ds njihova naloga v parUmentu je, nasprotovati sakemu zakonodajetvu huržoa-ije in kapitalistov. Socialistična «tranka je le vedno največja po-itična organizacija v Italiji in odlikuje se po tsm, ker pima desnega krila- , Italijanski socialisti ao večinoma centriati, to je za vstop v tretjo internapionslo i pridržki, dočim je med njimi pre-eej močna komunistična atanjšina. Posebno aa^jo|*tn|J^ Xjaw ^ eAdl|je ^ M\ | Delavski tajnik Davis ni 'socialist, mW strokovno or- farmarji. Nekatere ao ganitiran delavec ni, saj tako so poročali velebizniSki listi, jim meato daruje ženine, a ko ga je predsednik imenoval delavskim tajnikom. » UUwtne v Kljub temu pa vidi Davis prihajajočo nevarnost v| Verniki na4e nlIeibine najvišji udarne A po njil Ni i| ške. pred par lati le, §o,§ß Ali se bodo nestrpni in lakomni podjetniki ravnali kronati ia poataviti v tronl ifh? stili so ga kakor avetnika, m iajbrf ne, ker taki podjetniki ne poznajo drugega g ^¿Ä jgÄfiSffi kot samega sebe in svoj profit 74 h - i fji^v Ijs prUUa sasopa krta Davisove besede pa niso te pametne in preudarne, so te kar daievale v ampak so tudi zelo važne za delavstvo. Davis jas svojimi I Oni, kateri nismo hoteUv «er-besedami konsUtiral, da imamo v Ameriki res taka pod. ^ ** jetnike, ki bi najrajfte določili delavske mezde po sestra- amo bili od „edanjih rebeiov ob'Upvf dani bresposelni delavski masi, ki Stoji pred tOVamiJüdmi I sojeni v večni ogenj. Nelug tal- naga ■■■■ ko umljivega je taka revoluoija kttgjiai jieikw® 'iinsš^l^a^sp velike, da ko ¿Ise iapofaule. bi lo treba saadeliii celi IveUAk, vrednost jo dmUm 0twm, *M •«Ihi gadtiitfvalo. ,,JB Kas JM^iuUAirata tudi dva fitto-saga, sa. Jpgiaea Zmt atoís lomim 1* > kšt^ti ÄgSacelJa^a^-^pji dslaio i«a gaeea in Van< v Ameriki. Amerilki po jO piM^jel aebroj protestnih za katera se na ni zmeniL razpravljalo o TJ «A U. - -ve internacionale. London, 20. okt i— ^Lnglelka icija straft stonovanjs ameriš-poslanika Harve^a, ki je ba več grozilnih pisem. Is in Brusla javljajo, da so tar amyifta iKislaništva moč- seüro; aloiraeakim W#[amerilka poslaništv "A * Seveda so Biaacl, Belgija, 30. okt. - Bel-komunisti so včeraj prire-'velike demonstracije pred po-om Združenih držav proti amrtni obsodbi Sacea VansetUja, dveh itaUJanskih ssaaistov w Ameriki, ki sta bila pokrivijena a v Dedhamu, Mass. Tako) končanih demonstracijah policijska straža obkolila o in mestne Konferenca t Londona o novi • V j intarnaeionaU 1 > London, 20. okt. — ^ksskutiva angleške Labor Part/ je aklieala preliminarni sestanek raznih soci-alističnih voditiiljßy^ ^ imajo - Župnik je namreč jako doibcr u- ponesreCen poizkus. "Bloomington Searchlight" je poznan kot neustrašen delavski list, ki ga lastujejo ondotne delavske strokovne organiaacije. Ta list je raskrinkal neko tvrdko, ki je na vodilnem mestu v boju sa "odprto delavnico", da je kxm41a vodo. Skozi pet let je trajala ta tatvina. Tvrdka ima sa sabo vse centralizirane podjetniške organizacije v Mnoisu. Zaradi tega je mlatila, da ni potrebno, da citira utednika pred porotnike in mu Um dokaže, da ni pisal reaafce, ampak izbrati si ji hotela krajio pot, da se maščuje nad de-lavskim listom in se tako potladi resnica. Obrnila ee je na poštno upravo, da ae delavskemu listu odvzame privilegij dragega poštnega rs meda Poštar je sicer odgovoril vljudno, a obenem je tvrdko podučil, da to ne gre. Kaj stori tvrdka zdaj, še ne vel Najbrž bo spravila moralno klofuto, ki jo ji je priložil delavci lisL Ali njen poizkus, da se zatre delavski list, ker je poročal resnico, govori jasno kot beli dan, kako domišljavi so nekateri podjetniki. . ' * «T pomagaj si sam in pomacano ti boi Te prialovk* so ae oprijeli strokovno organizirani delavci v Jacksonu, Mich., ko so spoznali, da so prfvatei bizniški interesi ustavili stavbinstvo t namenom, da nižajo delavske mezda nUvbinakih delavcev in še mogoče tudi razbijajo njih organizacije. Delavci so organizirali svoje SUvbinsko in posojilno društvo z glavnico petdeset tisoč kapitala. Društvo pAsodi dve tretjini kapitala na vrednost poeeetva. Komaj ja bilo društvo ustanovljeno, ao pričeli kmalu pristopali novi liani v takem Itovihi, da je bilo mogoče pričeti a gradnjo domov. Tako so bdi poraženi privatni bianiški interesi, ker so delavci razumeli, da ss je tveba organizirati tudi gospodarsko, če hočejo biti kos svojim luuproMkom. Senik in agitator sa napr stvar, da ga js v rssnici škoda, če bi šel od tu. Dosti ljudi Je IS spametoval, da cerkev nI najpo trebnejša stvar aa svsta ia j as bi prav lelel, da pri nas ostans vsaj Is par let. Upati je, če ostans, da bo od rl oči Še ostalim agslepljeneem. 'otrpijo naj samo le nekaj časa nJim in gptovo je, ds «lial na pravo pot Skrajni čas je tudi, da se ljudstvo le otr nesmiselnih pravljic in prične dajati denar, ako ga v resnici mora vreči proč, ss boljle in ko. ristnejls nsmenc. — I. B. 0 V. K. a. do doaaa no ewjo nam. mo-glasove Bvsleth, Minn - On je bil so-eijaliat . .9 Ns ni bU socialist, «H toliko temveč selo praktičen katoličan, ki je imel socfslistične nazore In jih temeljilo ispolajaval. — T« je bil aal 4. J. Gleason, nekda-nji župan na Eveletka. pobre ga poznali, saj on je povišat delavcem od $1.50 na SL» plačo 50, <1 pratest ee • Boston, Vajs. — Obsodba Sacca In Vanzettija je odložena dokler ne reši vpralanje ponovne ob-narod, kar ss tiče ravna ve, katero aahtevajo njuni ^emu aii^amo nohp-|PrftVn* »govorniki /f * SlíUJ >1 .» Ji sme aa Bvcletku naj. npjpSKi.J Vstajanje reakcije v Nemčiji. Berlin, 19. oktk— Nedeljske ob-ičinske volitve v Berlinu so poka-Ualf, da is pričela stopati reakcija I na mvi^c v .Nemčiji. Stranke le- uruzMuu »C m.uwm'u »TaWnski in neodvisni soeia. mora ng inierese «vstrijske repu ksndidat«. ^o Ä « h rea dovoljenja Uudstva, a grdim nsmranai, da rasliije moÄ nalih glasov, ga ns podpirajmo. • rsatea* LISTNICA JU f, Beidd, iu: — Najbolj ae zdravi proti jetiki s gibanjem aa zraku, s. uživanjem moč-* kakor so kokolja Jajca ,v mlaka. Spati je treba pri odzvati Bedno, ne prtih oknih In živeti »dno razburljivo življenje To je okrof 830/000 glasov, stranke /desnice — last buržoazqjh str sdk pa 826J300. Večinska soeiaU pristali Kberta im Seheidemanna, so isgnbili okrog 100^000 glasov kataa» sa jim po večini od jedli sdravnik. — jtff" rasni draga Ia poleg ti ga ki vam Jih mam dati prsato narava, *vrži i rak, dobrs hrsna Ia redno ju Mpils, ki aa učenjaki m dra munisti izgubili 50,000 glasov tud na račun neodvisnih socialistov, Komunisti so dobili okrog 150,000 glaeov. Med -posameznimi, stran kam! je največ glaspv p rid o bilk nacionalistična stranka, v kateri m zbirajo akrajni desničarji ~ naj" moaarhistl; glasovi te stranke so AKCIJA v, Nemčiji, vvrokah so-i strank; v novem občinskem PC bo imsU buržoazija akrog deset glasov^Sačine dvanajst Orno delo je odpr^ Ms^va» ÍS. okt — Zadnji pe-z nsipaisám, tekaj je na pre- ^ to j. y^ otrok v Moakvt katere nje vala Amcgüka vil vU is dvak mead kar tri Oa je Ml tisti, ki je zastavil vse svoje moti, da Je latrgal Ia rak kapitalistične draA» elektrarn ia Je postavil pod pravo. Ob je župan o »al, ko ja pristopieal k saktevsjoč delo. 1. I ga js dahslo gledal m dvigali s »toia. podprl roke v t»* ia povo> dal aepotretemna v brk prav oetrik: "Ti hočeš imeli da-la9 Te ni sramt TI M bogata aalelen selun in Jel par dragoeeaik ki dal aalfi. ki aks«|s kopico otrok f Nek Jee, ne ha pojdi t'* ■ja MH gtejme. kaj je] ljtdstvo S njim. Ka je Mla le nič. Dmmli » »rija aa «ved be v enem letu poskočili od 188,000 Bm-liaki občinski svet je bü od ta 1*18., ko Je bila ustanovljena m TT«- jc m SM Belgrad,, Jugoelsvija, 20. .okt -Is Sarajeva je prilla vest, ds so črnogorski prostovoljci osvoji-v Albaniji. Črnogorske Martiaovič. mM 'U li Skader čete vodi general Vest niMpatcgena. Avstrija zavrgla buržki pakt- Bunaj, 20. okft. — Zbornični odsek za vnanje zadeve je zavrgel dogovor, ki je bil narejen med zastopniki Avstrije in s v uráko. Ogrsk Benetkah i ozirom na Buri Odsek je izjayil, da jc sporssum preveč enostranski. Odsek je naložil avstrijski vladi, da ponovi pogajanja z Ogrsko, toda paziti Beansrs v intsrnaeijskih tabori-Mih kodo preiskana Dublin. — Irska mirovna konferenca v Londonu je sklenila, neodvfami socialisti, dočim ao k(K kovati komiaijo^ m preisks r Že popolnoma udoma čeni teg za prodajanje deklet je odkril« policija na Punaju in tr gcvajel zaprla. V nekem slučaju je bila prodana deklica sa proti vrednost en^s dolarja, to sf pra n sa par nocatft rr Njena mati jt ona obsojena nk trimesečno jtAp. M ulaai, da je portugslska vlada podala oeUvko |X>1 prit i«om rebrinefa gibanja v<^lkiH»«ei (Hheinjels büo brez krvi. nr J » H is Vfca, ftpanija, ar tudi glasi da js kOa včeraj v lite. Čete ao porir .j, Maria Goethe, ho organi- razmer v internacijskem ^taborišču, kjer sa zapr£f To bo kakor nekak kompromis ns zahtevo smfajnovcev, ki Jkoče-jo, da se vse ujetnike izpusti, r Clrki roročajo o novi nagi Atene, Ofttja, 20. okt. — U-radno se poroča, da so grike čste v Mali Asi ji zopet premagale Turke v dvadnevni bitki na jnžnem koncu fronte. Dva dni so Tmftd; napadali grške poaicija, toda brez uspeha. Končno ao Orki prešli v ofenzivo in vrgli Kemalove lete nassj. :, 1 % >- Voaovi drobila m Američane v Bailimi Berlin, 20. okt.—Padat? nemške marke, katerih Je danes 200 za smeriški*dolsr, je povsročil velike sitnosti Američanom v Berlin« Američan, ki hoče sanjati bančno nakaznico sa $1000, mora najeti avtomobil, da odpelje marke is banke. Za tieoč dolarjev m nem reč dobi lSOtOOO mark, ia Is js te vsota v bankovcih po ste mavk, Ja ia tak kup papirja, d* ga j« treba nesti v naročja. Cene v Nemčiji ee hitra fribli-žsvajo niakiia essmm. Avtomobili sa prodavajo pa 100^00 de S00,-000 mark, kar je 2000 do 9000 dolarjev v ameriškem deaarf«. Ked Nemci vlada veMm panika in vmkdo, ki ima kaj denarja, kmpo je razno blago, dokler ima marka kaj veljava Mnogi m baje, da Berila kmalu psatene drugI Du naj, kjer vlada velika beda kljab PROSVETA P«#MM Jriaoti (Nadaljevanje • etraai.) prsmi. I »plačuje t fotovUi dolarjih v Jugoalaviji. Sprejema d «mar v heeeilae vloge la »late po 4% obrati. Prodaja lifkart*. Uvajaj« vm banča« poala. , PIŠITE PO CENIK. EMIL KIS3, bankir, 133 ShmJ Av* N.w York.N Y. Izvrievalni odbori F JUGOSLAVIJO k ¿f ? tiMk Zate u ialkWM iS ^^Tr ¿22 »L J33 OOTHLAND M«« Tark. v M«p«U ta 0* H«ll IKKKIMtt »a**. II «a*»«* mm fjfMnaai jo prifotmio» da vam lista na ustavimo. Ako lista na ¡tafaT ni\IT^itLJ AlL j« Ta| list plačan In ga ns prejmete, js ssogoče ustav Hm. «¡M naoa&naca nitlft- navadita stari innovinaalojr. Naii Baatooniki so vsi dtu« Itveol tajniki In drugi aa» ■i^m Dri katerih lahko •"▼a1»'! m^m»^ naročnino. Naročnino sa celo isto js $M0 in *a pol lata pa «gJO. CUJ.1LP. J. i» S. D. P. Z. plačajo ia pol Ista $1 JO in sa celo leto $3.60. Za mesto Chicafo je aa Isfes ^^JIO» P®1 Isia Za Evropo stane sa pol lo-«e 94*00, sa vae leto pa $6.00. Tednik stana sa Evropo $1.90» Naročnino lahko tudi sami Oba knjtff, ki m aatolita ob«ai£ «evna matica f. N, P, 9. t Frank ' AleS, IHi ta. Oraarford Ava., C^ioafo, U. m Adv. Želodčni Nered tttfvet dcaetln nnilfi Mesni h bolezni ae imo hjtip uM o Nufa-Tona, kl povzroča inevHne Sleče, čvrate moto li nja In mlserij se rabiču4o< >, rdečo kri» na ttranah. aa Mnxacijl, Id kortka .k tlom i« d* v »po-tetoau tato. aa glavobolu la i priaararnih fulcijah. do- mmA mmaia • ' Želodčni nered. UnUVNttTVO "PROSVETA" MSVI.UWMU1.AT«.,1 «u CU^UL i. , Naananjam vaem Movencem v (lirardti, Obio in blilnji okolici, da aem aedaj dobil v zalogo razno-Vratnih eajnovi>*e izdelka, do-brlh to Ufhilh fovljev aa molk« ta otroka. Pridite In oglejte al moja blago predrto kopita kja ge vam uljudno pnp«.roča val aa felso poatrolboj f™7 DR. J. V. GRAHEK ZDRAVNIK. Uradne ure ao; zjutraj ' do 2JO popoldne. ,, ..............................................I Zanesljivo In hitro poakH&aje denarna Izplačila v atari domovini in oprevlje druge bančne poale FRANK 'SAKSER STATE BANK •2 C«tlM* Str«t, tov V.*, N. V. 7 Rojiti. po*hi*utte ae e veeb zadevah le aloveriake banke, ki jc pod alalnim nadSoratvom driavnega urada in ima aa va«tso J PROSVBTÄ a» w in m Hsdu» Hnrir. Krm: Pajkinja. Ko se jo dijak msdicinec Ri-herd Bracqaemont odloéil, da se preseli v tobo It. 7 malega hoteU Suvana v ulici Alfred Stovena «, ao ac bile v Um prostoru tri sa-poredne petke obcaile tri oaebc na okeneki kril. .Prvi je bfl neki Ivicaraki tr-fovaki potnik. Našli ao njegovo truplo lele v aoboto zvečer; zdravnik je ugotovil, da je emrt npetopila v petek med peto in léate popoldne. Truplo je viselo ne meinem kavlju, zabitem v oken-aki kril, kavlju, ki ao ga aieer rabi» kot obdalo aa obleko. Okno je bilo zaprto, mrtvec je uporabil vrvico pri saveei, da ae je nanjo obeaiL Ker je bilo okno seli nizko, sU letali nogi skoro do kolen na tleh s samomorilec je moral imeti torej precej notranje sile. da je isvrlil svoj namen. Na-diljc so ugotovili, da je poročen in ole Itirik otrok, da so bile njegove llvljenske razmere popolno-mg neogrošene In povoljne, da je bi) vedrega, skoro vsselegs zna-laja. Česa napisanega, kar bi se oanalalo na samomor, niso našli, isfctako ne kake vzroke;tudi kakemu svojih snaneev ni bil nikoli sinil kaj takega, kar bi bilo v zveei s samomorom. Prav malo drugače je bilo s drugim slučajem. Artiat Karel le I SO ga kot traneformi-SU na kolo angažirali t bližnjem Cirque Mčdrano, je najel eebo It 7 dva dni pesnejc Ker se naslad-nji petek ni prikazal k predaUvi, (areča s je poslal ravnatelj gledališkega elugo v hotel; U je dobil umetni ka v nezaklenjeni sobi obclcnega na okenskem križu, in eiesr v natanko istih okolščinak. Ta samomor ni bil nič manjla uganka; priljubljeni artist je prejemal prav viaoko plačo in njegova navada js bils, ds užije kot petin- v Tonkinu in Annamn*) zdel popolnoma sposoben, ds ae "duhovi", o katerih so govorili v ulici Alfred Stev«*. NaeUnil ae je torej že v nedeljo v sobi in zadovoljno legel k počiktu, ke je le poprej krepko poeegal po jedeh in pijačah ča-atite goepe Dubonnet. Vsako jutro in vsak večer je Chaumil napravil polieijekemu revirju kratek obiek, de je oddal dvajsetleten mlad mož življcnske tf0js poročila. Ta so se prve dni v polnih čsleh. Tudi tu nič napisane*, nič aumljivih izjav. Osta-U je sa njim edino stlrs mati, ki ji je sin točno prvega vaškega seča pošiljal po 200 mark, da je mogla živeti. Za gospo Dubonnet, lastnico malega, nedragega hotela, ki so se ga posluževali skoro samo člani bližnjih varilUjev na Mont-martru, je imel U čudni drugi amrtni slnčsj v isti sobi zelo neprijetne posledice. Nekateri njeni goeti ao ae že odaelili, drugi vsakdanji klienti pa niso več pri kajali. Obrnila se je do ž njo spo-prijsteljenegs komisarja IX. o-kraja, ki ji je obljubil, da atori vse sanjo, kar bo v njegovih mo-čeh. In tako le ni bavil s poseb no marljivostjo samo a poisvedo vsnji po kakršnihkoli samomorilnih vsrokih obeh koUlekik gostov, temveč ji je dal na razpolago tudi nekega namelčenca, ki ae je nletanil v skrivnosti polni sobi - Bil je U btražnik Cbarles-Ma-ria Chaumil, ki ss je sam prostovoljno jsvil se U. Kot star vojak, mornariški infanteriat s e-najstletno alužbeno dobo, je U izgovarjal smejali, če bi več povedal Na ve- da ga rieo ne konjar ne kak omejevala aaiho na izjavo,- da ni zapazil niti najmanjše atvarice. Potem pa je dejal v čredo zve čer, de meni, da je našel eled. Ko so gs silili, naj bi le več povedal, je proail, da sme zaenkret Še molčati, čel, -da nima le sago Uvila, če je to, kar misli, da je nalel, tndi v resnici v kaki zvezi amrtjo obeh mol In zelo se bo ji, ds bi mu spodrsnilo in bi se mu potem smejali. V četrtek je bil njegov nastop malce bolj negotov in tndi resnejši; vendar pa ni imel ničessr, da bi sporoč^. V peUk zjutraj je bil preeej razburjen, menil je, napol amehljaje napol reeno, da tiči v tem oknu na vsak način nekak čudno Pr' vUčne moč. Vendar je zatrjeval, da ni to v nikaki zvezi s aamomo-že mareikako noč aamevajoč prestal na straži, že maraikak nejav Ijen obiek po mačje plazečih se rumenih poročnih razbojnikov pozdravil z osvežujočim strelom is svoje lebelovke**); Uko se je •) Dve francoski jngozapadni Aziji. - J* Pulke. koloniji v UDOVICA. POVBST U 18. STOL1TJA. Napisal I & «M PoslovenU Štefan KMVl ifn f (Konec.) \ "Torej sU vi pripravljeni", je povzel aeesor. ♦«To je solo pametno. Ker drugače bi mogli imeti vel neprilik . •. morda bi IzgubUl vss, tudi ono pri kapUln . . »; .VHoJ Bog, to bi bila vendar krivica," je re-kol Zana odločno. "Val vedo, da sem delal kakor Črv |n da jo vso moja saslnga, kar sem si prido- "ftea je,M m Jo metal sodnik, "in le no bi Imeti Ug» posestva, ne bi al pridobili nič". "Tako je", je potrdil aacaor. "Vidite torej, 0a po more Mti vse vale, kar eU al tu pridobili.** v "Koliko pa sahtovate za otroka f" je vpralal kana mirno, tt se je Ml le preje odločil za u. Asssor In aodnik aU se rasgovlrjsls sedaj v i latinskem jeziku, ki ga Zana ni rasumel. Posvs-tovsls sta ss, koliko hI sahUvala. ' " ČojU, domina 1 (Tako je aseeor nasival člo-veka, ki ga je koUl aanlčevati.) Sporazumele sv| aa, da od gotovega denarja, ki ga imate viole-nega pri kaptoln, pripade polovlea otrokoma in VSS fundns inatructns na poaeetvu". , . J! Zana is je samislil. Bil je pripravljen odstopiti tretjino, a kurator je zahteval polovico. Po UMI» saolkn je spregovoril s ' "Malo preveč aokUvata, gospoda, a vendar iMm bo. Ded polovlea, ln meni polovica. Ako je • vodja goapoda knratorjs, pojdemo takoj jutri v Zagreb In uredimo no stvsr." Dragi dan so napravili pri kaptoln pismo in Zana je dvignil svoj delež. j; Asssor se je Ukoj podal s Zsno v Konžčino, kjer Je moral voditi gospodarstvo. DrugI dan na i U je povedal Zana asesorju, da gre na pot. "Kamt" je vprslsl saesor, ki je že to pri-lakoval f "Na Ogrsko." i ! "Dobra misel ... A vala lena t" Zana Je molčal. "Ne, bomo le ml skrbeli zs njo P je del ase-ser. "Hej tako niaU vi nit." 1 Zana nI rekel nič, temveč ae samo naklonil asseorju, M je bil is popoln gospodar, pa je oditi v Oitino sobo. . "žena, jas odhajam I" je rekel suho In ravno, dnino. (H|a se je dvignile ln pogledals svojegs mola. "ttrem v svojo domovino", je nsdaljeval Zana, "ker tu mi ni več obatanka. Za te je pre-skrbiJeno kakor tndi aa otroka." js pristavil Žena, ki js hotel povedati, da na mara ne za njo, ne za njena otroka. "Ne vem, kedej ae vrnem . . . najbrže nikdar/ "Kakor te je volja t je izuatila OiU napol glasno in zelo mirno. "Toraj z Bogom I" * "Z Bogom T Zana je odšel proti vratom, ne da bi »bil dal rok» svoji ženi Okrsnil ae je. da bi videl, kako vpllvs ue Oito njegov odhod lllsden mir je počival na njenem obratu. Najmanjša altdi ni bilo po kaki razburjenost L Jezno je za»ri vrata za aeboj ter odšel lati kip je padla Oka na kolena, dvignila suhi roki prtni nehu ter vadahnila od vaega area: "llvala ti, vaemožnl!" XXIII Hirotl aa je sdrio. ds st je prerodUa Dossdaj ■mojega mola. tirana, ae je aedaj čutila in gospodinjo v lastni hiU. Talka ajt- It sti« lo ae je tako nebietve- aaau. • tf Ko je bai ne muke so sedaj prenehale, ker je gospod kurator naročil, da naj čim bolj pazi na; svoje zdravje .. . 6ele sedaj je zapazila, kako ao jo zapustile moči. Komaj je hodiU in pritisnil« je le naduha. Aaeeor je takoj nvidel njeno težko aUnje, pa je dal poklicati Magdaleno iz aamoeUna. To deU je postalo zrelo dekle Ur je maUri streglo. Tudi sosedje so se sedaj spomnili fcite. Vedeli so, da ni ona vsega krivi, pa so jo pričeli obiska-vatl. Nekega dne jo prilla v Gitin grad le skoro pozabljena baronica Pndencijana. Dolgo ce nista videli, a js vsndar baronica dobro vedela, kako se godi s Žito. dele, ko je zvedela, da je Zana od-lel, se je nshala jeziti nad Oito. Vedela je le od prej, da alroU boleha, pa je sklsnila jo obiskali. •' v'W ■ baronica stopila v Oitino hišo, se je s svojim močnim glasom t sit Kaj se me bojilf Margari-U!" i OiU je takoj sposnsU njen glas, pa je z nekim strahom odprla polagoma vraU. "To ei ti!" je zaklicala Pudencijana, opaziv-ti Oito, ki jo je komaj spoznala. "Za boljo voljo, kako pa Izgledal f" je govorila baroniea dalje. "Čula sem, da si bolnav, je nadaljevala baronica Ur ae po svoji nsvadl zvalila v naalonjač. "A vendar nieem mialila, da U najdem Uklno. Dovolj aem slllala. |A sedaj bodi pozabljeno vse I Vse ti odpuščam 1" In a temi besedami jej je po. ljubila oalvele laae. "Pa si tudi osivela .. . skOro ns od starosti, tem vel od trpljenja in laloati. JCaj čemot Bog je tako hotel. Kaj pa otroka YH "Magdalena je pri meni! Streže mi." "A Jelena!" "Ona ae odtujnjel" 1 "Ali si jo poklicala k sebif" "Bojim ae, da aa ne odzove moji besedi!" "JBmotila si se. Ona me je Uko proalla, da je k Ubi privedem ... no, saj sem jo tudi privedla." "Jelenot" je saklieala OiU radostno. "Da njo!.. . Čaka na hodniku, da jo pokli-čomf bala ae je, da bi je ti ne vsprejela . .." Materinaka ljubezen se je prebudile sa hip v Oltl s vso silo. "iAh, ksko bi je ne!" jo dejsla s mehkim glssom. "Komaj čakam, da jo objamem. Jelena, Jelena," ter Je aUkla k hodniku. 'Na U klio se je prikazala na pragn kraana mlada lana s dveletnim detetom na rokah. BO je unuk Oitln, prava očetova slika. "Moj otroki" ter jo poljubila in objela. "Ah, kako aem srečns srečna brezmejno!" je vskRknils OIU ter vsels vnuka Jeleni, ki ga je straetno pritlsnUs na prsa. "Bamo zdravje mi daj sedaj in življenje ... moj Bog!" e s s Siroti se ni Izpolnila U želja. Njena bole-zen se je vedno bolj sUblaU in v hladni jcaeni js . morala OtU leti t postelj. Dva m mag s na to jo je vaala smrt. Umrla Js v naročju svoje deee, ki jej Je bOs največja tolažba do smrti Vam o (litini smrti je Ukoj drugi dan ras. nesla po Zagrebu. Izvedeli so tndi temostanl in cerkve, katerim Jo OiU dajala velike darove, a ni eden tvonov se ni oglsail sa pokaj njena duše in ni as darovala v njih nI ene mala sa mir njene dule. PO tudi drage sirote, ki eo nekdsj stegovale v aolaah roke sa njeno miloščino, ae niso spomnile ni s enim očenalem velike dobratnice; temveč so pa obsojali javne njeno življenje nI bilo sad pa-bolna* in ljubesni, temveč čsttlhlepne* |n lice- lrt vo Take plalnje svet. čer tegs dne gs ni bilo v policijski revir; našli so ga obešenega kavlju okenskega križa. , jM Tudi tn ao bili znaki do naj-mannte podrobnosti isti kakor dragih slučajih. Nogi sU moleli po tleh, za vrv je* služil trak pri zaveei, smrt je nastopila v šesti poppldsnski uri. UsU umrlsge eo \>iU na široko odprU «in jezik je viael ven. Ta tretji slučaj v sobi It. 7 je imel za poaledico, da oo le ieti dan odpovedali vsi gostje, razen nekega nemškega profesorja v št. 16, ki je pa priliko uporabili da je znišal najemnino za tretjino, Bi )u je majhna tolažba za ge epo Dubonnet, ko ae je drugi dan pripeljala v kočiji Mary Oarden, zvezda Komične opere in ji iztr žila' rdeči trak pri zavesi za dvesto frsnkov. Prvič, ker je nosilo erajto, drugič — ker-je priÄo v liste. . / '. .«B• ^' >vii K' **»' * >x h j Te "Jugoslavia" slovenske piano-role izdelujeta ¿podaj podpisana rojaka, poznana kot glazbenika Sirom Amerike, in v to svrho smo naredili role, katere so v poduk in zabavo, znane slehernemu, bodisi za petje ali ples. Sledeče piano-role so sedaj gotove:. LJUBCA MOJA KAJ SI STR1LA . . z bewdami VSI SO PRIHAJALI ....... z besedami MLADI VOJAKI.....slovenska koračnica HOLZHAKER................»ari DONAVSKI VALOVI...... . . valček ČREZ VALOVE ...........valček Cena role brez besed $1,00 Cena role z besedami $1.26 < ■ A Ji" Te Jugoslaviji slovenske piano-roM se edino pri nas dobi nikjer dnigod. Tvonrica je v tu v Conemaugh kjer izdelj role Zaloga je velika, in zatoraj bomo blago takoj odposlali, nitro bomo prejeli naročila Rojaki in rojakinja—Naročite si to krasne komade talutf. Pri naročilu blagovolite priložiti denar za rok «n 50 fn narocnu Magovoli! centov posebej sa poštnina Vsa naročila naslovite na: Navinšek-Potokar Co* 331 Greeve Street, Conemangh, Pa. Opomba: Imamo veliko zalogo najboljših, najnovejlih. gla-•ovifjev (Seli Player) po jaleo nizkih cenah. Pilite za pojasnila.