605
Književnost.
Slovenska književnost.
Materin blagoslov. Igra v treh dejanjih. Spisal Anton Klodič-Sabladoski. Stranij 80. Cena 18 kr. (Slovanske knjižnice snopič 40.) — Tu imate preprosto igro brez živahnega dejanja in zanimive spletke. Na odru utegne goriškim domačinom ugajati, za bralca je pač premalo mična. Tudi beseda je nekoliko trda. Jako hvalevredno pa je, da je predmet povzet iz narodnega življenja.
Posavcek. Slika i% pvljenja v polpretekli dobi. Spisal Anton Sušnik. Str. 83. Cena 18 kr. (Slovanske knjižnice snopič 41.) — Nesrečna deklica Rezika vrže otroka v Savo (zato Posavcek); otmo ga, ona ga najde, skrbi zanj, njen poskušeni detomor pride na dan, ona pride pred porotnike, oproste jo; med tem umrje njenemu ljubimcu žena in Rezika ga sedaj vzame. — V tej sliki je mnogo dejanja, preveč, da bi je bil pisatelj obvladal in umno obdelal. Takoj čutiš, ko bereš to delce, da tej tvarini pisatelj ni bil kos; tehnika je okorna. Prav v tej sliki vidi bralec vse vrline in slabosti pokojnega Sušnika. Četudi ni kaka stvar prav verjetna, pisatelj jo potlači v svoj načrt brez hudih pomislkov. Pokojnik je vedno delal hitro, prehitro, zato je bilo urednikom treba piliti njegove spise, da so bili sposobni za objavo. Ostre pile pogrešamo tudi v tem delcu jako.
Bele noči. Sentimentalen roman. (1^ spominov sanjalca.) Ruski spisal Th. M. Dostojevskij. Poslovenil J. J. Kogej. i2°. Str. 72. Cena 25 kr. — ,Bele noči' dobro kažejo značaj Dostojevskega, a dvomimo, da bi bilo naše slovstvo mnogo pridobilo po tej nenavadni povesti. Značaji oseb so povsem Čudaški — razven jednega, dasi dobri in dokaj lepi. Prevod je gladek; prelagalcu se vidi, da je že vajen svojega dela. — Jako čudno je, da A. G. na platnicah tega delca piše: „Svoje ime je pa (D.) proslavil šele z romanom ,Mrtve Duše' (v slovenskem prevodu izdala Mat. Slov."). Mrtvih Duš ni spisal D.,  ampak Gogolj.
Antona Martina Slomšeka spisi, zbrani za mladino. Urejuje in izdaja Slomšekov odsek „Zavede slovenskih učiteljskih društev". I. Pesmi. i. Sn. ^a srednjo stopnjo. Zbral in uredil Dr. Janko Beljak. (Knjižnice %a mladino 8. snopič.) 8 °. Str. 77. Cena 20 kr. — Tukaj je 39 Slomšek o vih pesmij. Misel, ki je tu uresničena, je jako umna in lepa. Naj bi se knjižica pridno dajala otrokom v roko.
Vse tu-le doslej navedene knjige je tiskala in založila  „Goriška tiskarna"   v  Gorici.
J. Giontini je založil dve knjižici, jedno v 2. na-tisku:
Robinzon. Povest %a slovensko mladino. Sestavljena po najboljših izdajah.   V Ljubljani, 18g5.
8°. Str. 1 1 o. Cena 50 kr. — To knjižico lahko priporočamo mladini. Zabave in pouka ponuja veliko, pa tudi v jezikovnem oziru je hvale vredna. Zastran slik bi pa rekli, da za knjižico in za bralca nimajo tolike cene, kolikor so morda stale založnika.
Krištofa Smida sto malih pripovedek za mladino. Poslovenil f Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Z nekaterimi podobami. Drugi popravljeni natisek. V Ljubljani i8g5. V ^alo^bi in na prodaji pri Janezu Giontiniju, knji-garji. 1 6 °. Str. 120. Cena 40 kr. — Ta knjižica je res vredna, da se je v drugič natisnila. Ni boljše šole za lepo in nedolžno življenje, kakor je ta knjižica —: nauk v vzgledih. Tudi ta knjižica ima poleg dobre vsebine lepo jezikovno obliko.
Povesti, slovenskemu ljudstvu v poduk in nabavo. Zbral in uredil Andrej Kalan, urednik Domoljuba. Ponatis i^ Domoljuba. VIL zvezek. Str. 136. VIII. zvezek. Str. 1 12. Vsak zvezek po 20. kr. Dobivata se v Katoliški Bukvami. — V obeh zvezkih je 23 povestij, Jako primernih za slovensko ljudstvo. Kakor smo rekli o drugih zvezkih, tako rečemo tudi o teh: Jako želimo, da bi se razširili in pridno čitali po slovenskih hišah. Kako hvaležni smo gospodu izdajatelju vsi, ki želimo dajati ljudem dobrega berila v roke!
Ogled po bolgarski književnosti.
(Spisal Fr. Kovačič.)
(Dalje.)
III. Narodno bolgarsko pesništvo.
Ako hočemo vsaj v glavnih potezah spoznati razvoj bolgarskega slovstva, moramo se posebej ozreti na narodno pesništvo, ki je — kakor pri drugih Slovanih — tudi pri Bolgarjih jako važno v narodni književnosti. — Kakor Srb, tako, in morda še bolj, rad poje tudi Bolgar. Ne. samo pri zabavah, ampak tudi pri delu, doma in na polju, zlasti pri žetvi in na paši mnogo poje; na jednem . bregu pojejo žanjice, na drugem jim pastirji odgovarjajo. Vsako znamenitejše delo konča Bolgar s pesmijo. Zlasti ob večernem mraku in pa v šumi radi pojo; šumski mir in večerna tihota daje neki poseben čar njihovi pesmi.
Tudi vojaki na potu si pojo, tako, da jim skoro ne bi trebalo bobnov in trobent. Ravno tako meščani ne opravijo nobene pojedine brez pesmi; da, še celo ljudski učitelji in pisatelji začenjajo in končavajo svoje skupščine s pesmijo.])
Kakor Srbi, tako imajo tudi Bolgarji svoje slepce, ki opevajo slavo starih junakov. Zlasti ženske vedo pri Bolgarjih mnogo pesmij in rade pojo (pesnopojke).  Kakor Srbi „gosle", tako imajo tudi
J) Jireček, Das .Furstenthum Bulgarien 87.