Dopisi. Dobrna pri Celju. Bralao druatvo aa Dobrai je poatalo zagrizeaim Bvojim aaaprotnikora zopet aeprijetao ia aedaj iščejo priložaosti, da bi ae maščevali aad Bjim. Med tem, ko ai je druatvo vedelo pridobiti prizaaflje ia pohvalo od vaeb pametaih ljudi daleč aa okoli, je dobraakim aemčurjem ia BJihovim prijateljem — tra v peti. Eoraaj je pokazalo zopet kraaBO svojo zaatavo, zaaumelo je v aemčurski ^goai" m vae, kar leze ia gre po aemčurakih aogah, ae je zagaalo vaaj. Draatvo ima aicer aavado, da se samo malo otrese ia vaa aemčurska svojat popade aa tla ia tudi aedaj meada ae bo treba drugega. Nekaj aovega je pa daaea v tem, da ae je aemčurBki druhali pridružil tudi Hrvat Milaa Podhraaki, po avojem poklicu jSaloadieBer" v dobraskih toplicaa. Ta hoče aoaiti zvoaec v boja proti drustvu. Vsi Dobračaai smo mislili, da je Milan plačaa z deželaim deaarjem samo za to, da skrbi za toplice. Da ae pa da rabiti tudi v boju proti sloveaski aarodaosti, to aam je bovo. Gqyori ae 0 Milaau, da imeauje Sloveace BbiBdi8che Huade." Ne trdimo, da je to rekel, pač pa pozivljamo Milaaa, da aam v kratkem odgovori po reaaici, če je trdil kaj takega ali Be, da vemo v bodoče avoje prijateljatvo proti ajemn vravaati. Oe Be dobimo odgovora, bo Milaa a tem prizaal, da je dotičae beaede v reaaici govoril. Milaaa amo že slisali peti nLepa aaša domoviaa"; od kod je sedaj vzel ljubezea do aemčurake domoviae, rea ae vemo. V zadajem čaan pa ae je moža bojda zgodila aesreča. Šel je po temi po ceati. Če se je vračal iz Veleaja, kamor so dobragki Nesloveaci aapravili aek izlet, ali pa od Semerla, kjer ao bojda imeli zopet eakrat aeko vajo, ae bi dogBaao. Eratko uialo, aekaj ae mu je zgodilo, 0 čemar Mil ia ai prav aič zadovoljea. Radi verjamemo! Da je atvar zaaimivejaa, govorilo ae je drugi daa javao po Toplici: Milaa je bil tepea 1b 8icer od — BBralflega društva"! Ta misel je ree vredaa nemčnrakih alamaatih ruožgan! Eolikor aam je zaaao, ae drašt^o za Milaaa briga toliko, kakor za aaeg iz 19. atoletja. Če ae bo pa MilaB preveč brigal za BBralao druatvo", lahko poataae ustaaovai ud. Take priložaoati pa ai smela zamuditi, kakor ae zdi, žeaa zaaacga Pirtovscheka, od dežele plačaaega vrtaarja v dobraakih toplicah. V prevelikem veselju ali jezi aad aezgodo Milaaovo izdala je bojda veliko skrivBost. Da pa ae bo trdila, da jo aapadamo brez vzroka, vpraaamo jo Bamo prav aljudao: Milostljiva! ali ste res izrekli sledeče: nZdaj amo bili tepeai od nBralaegadruat7a", drugo- krat ae jim bo ,toplih' povrflilo"? Mi ae verjamemo, da bi ae žeaaka izrazila tako bojevito, za to želimo kmalu odgovora. Eakor ae vidi, prihaja sedaj mrzel veter za Slovence od toplic eem. Dobro! Pofokali bamo aa odgovor Pirtovschekove, ia da se razjaaai atvar z Milaaom. Ce se pa izkaže kot resnica, da vodijo deželai nslužbeaci boj proti sloveaski aarodaosti aa Dobrai, opozorimo že lahko daaes »tajerski deželai odbor, da ai bo pridobil velike zaaluge za deželae toplice aa Dobrai s tem. ako prej ko mogoče pomete z oetro metlo po toplicab. Če pa to ae bo zadoatovalo, ma odkrito obljnbimo, da bomo začeli odpor proti toplicam aamim. Zaaesli bodemo agitacijo v Bajairšo javaoat ia vaelivihar, ki ae ae bo polegel poprej, dokler ae dosežemo vsaj tega, da ae bodo blatili sloveaskega ljudstva tiati, ki so plačaai deloma tudi a slovenskim deaarjem. In če se stevilo topličarjev akrči pri tem tadi aa ato, aam bo vse eao. Ako so brezobzirai oai, tudi aam ae bo treba imeti ozirov. Daaes »e ae obdolžnjemo aikogar, hočemo se počakati, pozivljamo pa predsedBištvo druatva ia odbor, da aaj ae akliče v kratkem odborova seja ali pa izvaaredfli obdfli zbor, da vemo vai, pri čem da amo. Hočemo biti aa jasaem: doma, v toplici ia v — Gradca! Vitanje. (R a z 1 i 6 n e a 0 v i c e.) Velikoaočae prazaike ao aekateri zlikovci porabili v to, da ao drug dragema kri paačali. Pri tem velevažaem ia zaBimivem opravila pa se eaemu izmed ajih ai godilo aajbolje. Ne baa rablo aa tla položea ai je moral dati odpreti več žil. Poeebao goreče ae je tega padarskega opravila lotil faat, katerega je Bog kazaoval že a tera, da ma je odvzel obe aogi. Eer pa ve, da je pohabljeai eiromaček, mu mora orožje pomagati. Pri tej slovesai priliki je irael seboj kar stiri aože; d?a skrita v nogiaih podatavkih. Ko je aedaj videl svojo žrtev, kateri aavadao ae more seči do glave ali prs, Ba tleh ležečo, jo je obdelaval zelo vaeto. Moral pa ae bo za to prijazaost zagovarjati pred sodaijo, ker so orožaiki ajemu ia Bjegovim tovariaem z verižicami roke raerili ter jih apremili v lakajo kaso pihat. RadovedBi amo, kako dolgo se bodo ti ljubezaivi juaaki tam hladili, ko ae dobro spomiajamo, da so aekateri mladeaiči bili zaprti več me8ecev, ker so po trga z bičem pokali. Dae 2. t. m. se je pri Beki dobri hiši pripetila Beareča. Mati je vzela svojega otročička v svojo postelj ter utrujeaa zaspala. Zjatraj pa ga je aašla mrtvega. Brž soljudje govorili, da je otrok zadasen. Zadeva je bila BazBaajeaa oblaatvim. Pogreb je bil prepovedaa, dokler aiso otroka razteleaili. A komisija je dogaala, da je bila smrt povzročeaa od pljučflice. Dražiao je vae to bridko zadelo, ker skoro bi se bila morala mati pri vsej svoji Besreči še zagovarjati, kar bi tudi ae imelo dobrih posledic. Nadebudao otroče je amrlo tukajaBJema gozdarja. Iz prijazae ljubezaivoati do fljega so ae pogreba udeležili vei imeaitaejai Vitaajčaai, tudi taki, ki aikoli ae vidijo ali vsaj Be pogledajo aa cerkve ia Ba katoliakega dabovaika. Veadar so pri tej priliki pokazali, da je v ajih ercib še globoko vkoreBifljea verski duh. Vse to je lepo. A aekaj je meada izredaega. Čudao je, zakaj aapredfli ia z modo Bsčao, alama" korakajoči tržaai k takim rečem jeraljajo svoje pae. Ali ae aikoli ae morejo ločiti od avojih ^pudlaov11? Že vejo, zakaj ae. Veadar imeBitae goape bi jim aaj dopovedale, da Baj pustijo v miru grobove veraih katoličaaov, če se hočejo ozirati aa gomile slaboveraih Iržaaov. Pišece pri Brežicah. (Naaa občiaa.) Iz Pisec, ležečih pod aloveaske Orlico, priaeaes, dragi BSlov. Goapodar", pač malokedaj kako aovico. Temu kriva je naša zaspaaoat. Eljub terau ae mora prizaati, da je bilo pred leti v tem ozira ae aa slabaem. Piaece so zaaae vaakemu pozaovalcu kot priljubljeao viaarako zatiaje. Valed tega ao tukajaaji prebivalci takorekoč aavezaai z duao ia teleaoni aa priljnbljeae ajim viaake gorice. Ia to je vzrok, da zaostajajo v vseh drugih kmetijskib strokah, kakor v aadjarstvu, živifloreji, poljedelstva i. t. d., kar bi z ozirom na zelo ugodao lego ia podaebje maogim več doaašalo, kakor viaar8tvo, katero sedaj z bovo amerikaBsko trto pri pomanjkanju ailao dragih delavcev maogo več staae, kakor v prejšni dobi. Z ozirom aa predstoječe je rea zelo potrebaa vstaaovitev kmetijako-8trokovae aole v brežiakem okraju, katera aaj bi imela, ako je sploh to mogoče, učai oddelek za pleteaje jerbaso?, ker velika škoda je, da ae trtice ali aibice za pleteaje jerbaaov, katere se tukaj v veliki maožifli pridelujejo, odposiljajo aa Primorsko ia Laško, od koder potem dobivamo jerbase. Želeti bi bilo, aaj bi tukajšaji uplivai rodoljubi v tej zadevi že veadar kaj ukreaili, ker ae, kakor je zaaao, žalibog od nmestae strani za aas aboge Sloveace le bore malo stori. Posebao mi, ki bivamo aa akraJBem dela Bam drage stajerske dežele, smo že takorekoč pozabljeni. Ne ostaja Bam toraj aič dragega, kakor da 86 ravaamo po zaaaem reku: BPomagaj ai sam iB Bog ti bode pomagal." V tem amislu delovalo 8e je zadaja leta v Piaecah, katere so ae takorekoč prelevile. Uataaovila se je posojilflica, bralao ia tamburasko draatvo, c. kr. brzojavni ia poatai urad z dvakrataim vozaim prometom Ba dan. Občina ai je oakrbela proatomo lastao sejmišče, laatao oWiasko hiao z viaogradom, kupila aajlepši stavbeai proator v Pišecah, kjer je po8tavila krasBO petrazredflo aolsko poalopje, katera Btavba je žalibog potiaaila do sedaj re8 v gmotaem ozira Ba dobrem atoječe občiao v dolgove. Eljab tema si občiaa prizadeva, ae Bovih sejmov dobiti, vodovod poataviti, kateri bi iz občiaakega tik župfliača ležečega močaega vrelca privajal vodo k poBamezaim hišam. Deluje se že maogo let za napravo prepotrebae okrajae ceate, kot zveza saoaedao bizelJ8ko občiBO, ker bi ieta olajaala ia povzdigaila promet obeh občia. Občiaski odbor Piaece spomail se je v svoji seji dae 25. marca 1.1. tadi avojih dveh maogozaslažBih mož, ter iste imeaoval svojim častaim občaaom ia sicer: Go^poda Aatoaa E o k o t, Badučitelja v pokoju, kateri je tnkaj aad 40 let marljivo ia hvalevredao deloval, ia gosp. Fraaca G e r e c, velepoaestaika ia takajŠBJega aarodaega trgovca za ajega obče zasluge, poaebao za maoge dobroto, akazaae tukajšajim abožcem. Caatae diplome bodo ee dotičaim v kratkem izročile. Rad bi se omenil o tukajšajih gtajerčijaBcih in iz sosedaih občia, pa se bojira gospod aredaikovih skarij, torej isto prihodfljič. Pišečaa. Marten na Vestfalskem. SloveBci po Vestfalakem ia ob Reai se to leto poaebao arečae počutimo! Pred prazaiki so aas aarareč obiakali alovenski goapodje miaijoaarji. Dne 15. aprila so gospodje v HamborBu, ki je grediače takajaaih Sloveacev, srečao sv. misijob dokoačali ia dae 16. aprila so odpotovali aazaj v domoviflo. Večiaa aaa Sloveacev žalaje za ajimi, ker mi bi radi, da bi vedao med aami ostali. Takaj v Marteau so na8 gospod o. Emerik Mirko posamezBe po kolonijah obiskali. Potem smo šli v takajaao farao cerkev, ki je poavečeaa av. Dražiai. Eo ao Bastopili aa prižaici ia aaa v materaem jeziku pozdravili, ae je marBikateremu poroailo oko veaelja ia sreče, da vaaj eakrat v leta sližiino materae besede aa av. mestu. Malo nas je tukaj aloveaakih aaaeljencev, veadar pa se je petje lavretaaskih litaaij tako ubraao razlegalo, da se je posebao domačema g. župniku dopadlo, čeprav aaa aiao aobeae besede razumeli. Pa 80 rekli, da Sloveaci lepae pojejo kakor Poljaki. Ako ae oataae aaprej to stevilo Sloveacev, treba bi bilo mialiti, kako bi se dalo aarediti, da bi se stalao naselil ea sloveBaki dubovaik v teh krajih ia aam po vaem Veatfalakem ia aa Reai pastiroval. Dragi rojaki v domoviai, pomagajte aam do n&predka, da bi Sloveaci dobili sem caega atalaega goapoda. V Martean se sauje Avstrijsko rudarsko drnatvo za Sloveace. Vrlo! Pittsburg v Severni Ameriki, dae 13. aprila 1905. Po laatai sknaaji avarim vas, dragi mi rojaki Sloveaakega Štajerja, v vaa lastai prid, da ae aikakor ne izseljajete iz vaaih Ijubezaivih aloveflakib domov tako Bepremialjeao ia v obilflem atevila v to zapaščeao ifl žalostao Ameriko. Vzroki so aledeči: Tukaj je vse prenapolfljeao z delavci. Samo od meaeea prosiBca do koaca meseca aušca prialo je sem Bič maaj aego 74.000 delavcev krnba iskat. Lahko ai mislite, da ae prihajajo vedao bolj ia bolj; pritisk je ogromea po vaeh tovaraah ia radokopih, tako da delavcem ae morejo delodajalci dovolj z delom postreči, temveč odtrgajo ae prejsajim delavcem plačo vsled tega, ker jih imajo dorolj aa razpolago, a aovi privaadrovci pa tavajo okoli brez vaakega opravka ia kratijo ia tratijo Bajdražje kar je aa avetu, namreč zlati čas. Mialite si, dragi Sloveaci, da tukaj ni vedao doati dela. Piaec teh vrst sem srečeB, ako dobim trikrat v tedau delo, a drage dai ae zaslužim aiČ, akoravao aem vajen dela ia aem že dalj časa v Ameriki. Ib zakaj to, ker je preveliko delavcev, ki čakajo dela. Svarim vas tudi, dragi mi rojaki, z ozirora aa vas duaevfli blagor. Vedite, tukaj v Ameriki ae boste videli ia ae slisali maogo krščaaskega, temveč šopiri se očitao pohujaaaje, aevera ia bogokletstvo, ter zaaičevaaje matere božje Marije ia vsega, kar je kračaaskega, sv. zakrameBtov ia vseh drugih krščaBakih dolŽBoati. Eristjaaa tukaj grozBO osramotijo. Žeaijo se po civilaem zakoaa aa 3 leta tadi naši Sloveaci. Nekateri lažejo, da ao aamskega staau, akoravBO so puatili doma žeao ia kopo otrok. Amerika je tudi ailao aevarea kraj. Takaj se ae vpraaa maogo po amoru ia uboju, kakor v AvBtriji. Nič ai mar gospoaki za človesko zdravje ter obataaek ia življeaje, ampak pravijo, saj ljudij je itak preveč na svetu. Eaj je tema vzrok, dragi rojaki, da se v tako ogromaem etevilu podajate v Ameriko? Gotovo ae greste radovoljao ia iz prevzetije ali radovedaosti. Nikakor ae! Prisiljefli ste, kar aam predobro ZDam ia kar je tudi meae pogaalo prek velikaaske morske mlake. Žalibog, da so aas alabe razmere tako daleč pripeljale. Poauail 8e Bam je vir, iz katerega 8mo zajemali takorekoč aase začasao življeaje, deaar, ia to so bile lepe zeleae gorice, katere 80 aam doaašale leto za letom obilo potrebaega deaarja, 8 katerim smo se borili za aaš obstaaek. Ali zdaj je veahail ta vir zaradi trtae aai ia več drugih BJeaih aovražaikov za dolga časa. To je krivo tako obžalovaaja vredaega položaja Basega. Navrh aam pa ae tudi gospoaka aalaga nezaoaae zemljiačae davke vedao večje ia večje, aamesto da bi Bam jih bila zaižala, ter aam podelila brezobrestna posojila, za katera smo prosili že pred tremi leti. Žalibog, flismo bili ualiaaai, gosposka arca bila so pretrda, da bi ae bila o pravem čaaa omebčala za blagor ib obataaek tako prepotrebaega kmetskega ataau, ter mu podelila še v pravem čaau zaželjeao podporo. Tam bliza Sotle aa Sp. Štajerskem je krivo propadu kmet8kega staBU, kar je meai prav dobro zaaao, ker goaposka ae dovoli v tamoaajem okrožju boljše poti ali ceate do bližajega meata Celje ia aajbližaje železaiške postaje. Leto za letom odbijejo to prepotrebao vozao pot, aavzlic maogoatevilaim tamošajim kmetom, kateri ao vaak po svoji moči obljubili za to ceato proatovoljao deaar ia drago potrebBO gradivo. Tako ae poda maraikateri kmet v daljai, tuji avet, v Ameriko, iskat boljaega obstanka. In pri tem se jih poaeareči teleaao in duševao aa tiaoče.