NADROBNI BLAGOVNI PROMET
U MRO.OIN.
700 600 500 400 "
300 " 200  -
100  -
- 0 -
1953        1954        1955      1956
Promet v nadrobni trgovini 1. 19?~—1956
Prnmet u nadrobni trgooini narašča iz leta ti leto, s por&-siom pa se spreminja tudi njegova struktura po skupinah proizoodoD.
Če ozamemo promet blaga v nadrobni trgooini kot 100, je bil delež posameznih skupin proizDodoo v tem prometu o zadnjih štirih letih naslednji:
Prahrana
T.lcttll I obučo
O*tale
195)
1954
1955
1956
Prehrana                              35.2       31.6-     32.8       P53.8
Tobak                                    5.5         4.7        4.5         4.7
Tekstil                                 23.5       24.1       23.3       21.4
Usnje in obutCT                   6.8        7.4        7.3        6.9
Kovinsko blago                    7.3        7.5         7.4        7.7
Elektrotehnično blago         1.5         2.0         1.9         2.2
Kemični   izdelki                   4.0        4.0        4.0         4.2
Lpsni izdelki (pohištvo)       3.0        2.8         2.8         2.9
Gradboni material               3.7        3.9         ".?         3.2
Drugi  izdelki                       9.5       12.0       12.3       13.0
Iz pregleda je razvidno, da te spremembe niso znalne. kar je tudi razumljioo, ker d kratkem razdobju niti ne morejo bili oečje. Opazimo pa, dn imajv dolofene skupine proiz-vodoD čedalje  oečji  delei  o  nadrobnem   prometu
Po Dišini deleia pri blngoDnem prornetu nadrobne trgo-oine so na prvem mestu žioila z okrog 35 %? skupnega pro-meta. Pri proučeoanju sirukture bla*oonega prnmefa pa je freba upošlevati dejstoo. da je odoima od oeč činiteljeo: od sirukiure prebioalstoa (kmetijfko — nekmetijsko), od raz-mtosti inclvstrijske proirtiodnje. kmetijtke proiznodnjp. orga-nizacije tržišča in podobno
Od tod pride, da pri nas žimlski izdelkt o potrošnji sode-lujejo z nad 50 %>, v promeiu nadrobne trgomne pa le z nkrog Wh (oečji del torej ne fire preko trga).
Zalo imamo tudi različno strukiuro blagoonega prometa po Ijudskih republikah. kar vidimo iz grafikona. Najoečji delež žinilsi.ih izdclknv ima o skupnem promefu Crna gora, kjer je kmetijska proizvodnja majhna.
Z nadaljnjo krepifoijo gospodarstoa in doiganjem iiv-Ijenjskega standarda moramo pričakovati nove spremembe o ttrukiuri nadrobnega promefa. predvsem pa oečji delež ne-žioihkih ivdelknv n pmmpfn
HH|Pr*hrena S,bl|.           (W.k.        Sl.v.nl|.         IIUT.k.tll • obuč.
f------lo.toi«
Boino I Hcrc.         Mok.donlla
Crna Gora
Struktura prometa v nndrobni trgovini v 1. 1956