MUZEJSKI RAVNATELJ / St. 179 U»t izkaj* T»«kl d 3 mesec« L 22.—, pel L 630 vsi — Po«a 7 širok osti 1 kolose oice, sabvale, poslane EDINOST UredaitHo in nprevniMrm Trst (3), ulice S. Frencesco d'Assiu 20. Te-i ki« U-*7 Papiri naj m poiHjafo tzklfoč&o uredniitru, oglasi, rtkb* m*e$B m denar pe oprevniMrm. Rokopisi um ne smte|o. Nnli—hiisn* pisme se ne y»)wiift — Lnst, založbe in thk Tkknrae mEMaoet* ▼ Gorici: mBce Gfcout Cesdacci ftt. 7, L o. — TeM. IL 321 Glftvm m odgovorni txr«kak: prvi. PBp Peric. l« Pllančevanle (Glas z dežele^ Sveža, pereča In vedno bolj zijajoča rana na na&em narodnem životu je pijančevanje. Tako je zajedeno to socialno zlo v naš narod, da se bo le s težavo omejilo, če se bo sploh moglo. Toliko se je že pisalo in gotvonlo o tej stvari, toda vse je le beseda, ki pada v pesek in ne požene. Ne onim, katerim so korenine t; i a. n P ""vn nia gl obo ko zajedene In jim ne bodo nikoli usahnile, ampak mladini, tisti nasi mladini, iki prihaja v svet starih idej že z lastno sodbo o svetu, tisti mladini, ki se zaveda, da je pijančevanje zločin zoper samega sebe, so namenjene moje hesede in sicer ne v svariio, ampak v vzpodbudo. Besede miče jo, dejanja Vla-čejo* jprfevi pregovor. Pokažite vi, kaj je dobro, kaj slabo in vedeli bodo tudi drugi. Ne z besedo, ker beseda je in bo beseda; fraza je in bo le fraza, ampak z dejanjem. Koliko se jih bije na prsa in kriči v javnosti: jaz sem mlad, toda poglejte in vprašajte takega človeka, kaj takega je napravil, da je tako ponosen na to, , pa boste videli, da se vse njegovo delo obstoji iz nekaterih besed, ki jih meče v svoji preveliki navdušenosti v svet. Ponosen je tak, če je pijan, da se napije in se v zavesti, da je napravil junaško delo, ska-zuje ljudem. To je ponos človeka, ki ne bogati svoje duševno-sti v društvu pri čitanju časopisov, knjig itd., ampak prazni svojo dušo in svoj žep. Ko ga vržejo iz gostilne, je najbolj vesel, če ie cela ulica njegova in ga ljudje, kakor on misli, v njegovem junaškem činu občudujejo. Takim moje besede niso namenjene, lahko pa so jim zrcalo, da bodo v njem zagledali vso svojo veliko malenkost in svojo «junaško« sliko. Koliko je naših fantov, ki zapravijo in zapi je jo vse, potem pa gredo v tujino? Radi pijače zapusti tisto zeml jo, ki jo je gnojil s svojim potom in krvjo; radi vina zapusti tista polja, ki so bila pof*o6 njegovih dedov, zapusti očeta, mater, sestre in gre v tujino. Tista zemlja, ki je morda poprej stoletja rodila njegovim dedom, da so jo v ljubezni znojili in obdelovali, pride radi pijače v tujo last. Ali ni to greh, ki mora peči" in razjedati dušo? Kesanje pride, ko je prepozno m spozna v tujrni vso veliko bridkost življenja, ko spozna, da je bil doma presit, zato je šel v tujino. Ljudje pijejo in pijejo, pa se ne zavedajo koliko zla napravijo s tem. Samo pomislimo, koliko zdravja se zapi je po raznih smrdljivih beznicah, koliko nesreč in zločinov se napravi ravno v pijanosti! Zdaj vas vprašam. kdo je večji grešnik, mi ki poznamo vse te posledice pijančevanja, ali oni, ki se tega ne zavedajo? Predstavljajte si, da se hoče neveden človek v vaši navzočnosti opijaniti, pa mu vi tega ne zabranite. Ali ni to več kot nečloveško dejanje: pustiti, da se zastrupi pred vami človek, katerega bi lahko rešili? Posebno očetje bi si morali postaviti to vprašanje in ga z vso resnostjo pretresti z ozirom na svoje sinove, fante, ki tako lahko in nec.paženo zapadejo pijančevanju! Kaj koristi, če vedno mislimo in proučujemo, vsako stvar in pridemo tudi do raznih zaključkov, če jih pa na sebi in v svetu ne izvedemo, ampak ostane vse vedno le misel, beseda? Nič! Kljub temu se socialno zlo našega ljudstva veča, kljub temu se pijančevanje širi med naše mlade fante in to radi tega, ker je pri gotovih stvareh beseda vse, dejanje ničla. Vsakemu je dan gortov besedni zaklad, s katerim razpolaga, ni pa dana vsakemu moč udejstvitve svojih zaključkov. Vsi, ki so tega zmožni in se zavedajo, da znači pri Dae boj zoper pijančevanje, boj £a obstoj, tisti naj to napravijo in naj pokažejo to z dejanjem. Samo volje jej^eba. tiste trdne volje, ki zagotavlja vsaki stvari uspehe, in videM bomo, da bomo imeli uspehe ker le dejanje bo vleklo in le to želo sadove. Zakaj bi ne imeli nekaterih ftbstmenstskih društev in odse- Pron&vonle ukrepov obnov« RIM, 28. (Izv.) Posamezna ministrstva še vedno marljivo proučujejo razne ukrepe za pospešitev gospodarske obnove. Kakor znano, bo o teh ukrepih razpravljal ministrski svet na svoji prihodnji seji, ki se bo vršila 1. avgusta. Ti ukrepi za katere se osebno zanima sam predsednik vlade, se drže še ta'j-no in ni mogoče reči o njih še ničesar gotovega. Razne govorice in vesti, ki so se širile v zadnjih dneh, so še preuranjene. Tudi vprašanje davčnih olajšav se še proučuje. Končnove-1 javno pa še ni bil določen njih obseg. Finančno ministrstvo se podrobno peča s tem vprašani em in ga bo skušalo rešiti tako, da bodo davčnih olajšav deležne predvsem one kategorije davkoplačevalcev, ki so tega najbolj potrebne. Vsekakor pa bodo te olajšave v skladu s potrebami državnega proračuna, ki je eden izmed glavnih faktorjev gospodarskega ravnovesja države. Nove d«!ovne pogodbe RIM, 28. (Izv.) V teh dneh se sklepajo po vsej Italiji in za vse vrste delavcev nove skupne delovne pofgodbe v zmislu določb «Listine dela». Novi ravnatelj zavoda «Banco dl Romai» RIM, 28. «Radio Nazionale» pravi, da bo na mesto sedanjega državnega podtajnika v finančnem ministrstvu princa Boncompagnija imenovan za novega ravnatelja zavoda «Ban-co di Roma» princ Filip Doria Pamphili Lante. Razsodba v procesu pretf komunistom Ei Orla RIM, 28. (Izv.) Pred posebnim tribunalom za obrambo države se je danes vršil proces pToti komunistom Ivanu Pantassuolu, Petru Lupu in Paskvalu Gallia-nu, ki so doma iz kraja Franca-villa Fontana v pokrajini Lecce. Organi javne varnosti so jih meseca avgusta lanskega leta presenetili, ko so se odpravili v Orio na neko prevratničko zborovanje. V žepih so nosili manifeste, v katerih se je pozivalo delavstvo k vstaji proti državnim oblastem Na podlagi izpovedb raznih prič in po govoru državnega pravdnrka ter zagovornikov je gen. Freri, ki je predsedoval sodnemu dvoru, prečital razsodbo, s katero se obsojajo: Peter Lupo na 4 leta, 2 meseca in 15 dni ječe ter na 1000 lir globe; Ivan Pantassuolo na 4 leta in 6 mesecev ječe ter na 1000 lir globe; Paskval Galliano na 5 let in en mesec ječe ter na 1000 lir globe. Posebni trlfesmal be v sobote? zaključil svoje sedanje zasedanje RIM, 28. (Izv.) Prihodnjo so bobo se bo vršila pred posebnim tribunalom za zaščito države obravnava proti nekemu Marijanu Giossone, ki se bo moral zagovarjati radi kršitve čl. 5 zakona od 25. novembra 1926, ker je obdolžen, da je v inozemstvu razširjaj neresnične vesti o notranjik prilikah v Italiji, ki škodujejo ugledu drŽave. Obtoženec se je meseca septembra lanskega leta skrivaj izselil v Združene države, se tam priključil raznim prevratnežem in huj-skal proti fašizmu. Ameriške oblasti so ugotovile, da je pridel v Združene države brea polnega lista in so radi tega ukrenile vse potrebno za njegov izgon v Italijo, čeprav je Giossone skušal ta ukrep odvrniti s trditvijo, da bi ga fašisti umorili, če se spet prikaže v Italijo. Istega dne se bo vršila še druga razprava proti nekemu Fur-lanu, ki je obdolžen, da je vrST prevratno propagando. kov in ne sama odsekov, ampak tudi abstinentov? Iz er*>-stavnega razloga, ker bi bilo treba potem dejanja, premagovanja samega sebe, ker bi bilo treba volje, pa je ni. In tu bi se začelo pegrlavje o značaju, ki pa ga nočem razpredati. Naj torej zaključim: Želi bomo le, ako bomo sejali Izjave kancelarja Seipla v kMttrtarjUi rHcsUh Rstov RIM. 28. Mnogi rimski listi komentirajo izjave o dunajskih izgredih, ki jih je podal avstrijski kancelar Seipel v državnem zboru. «Giornale d'Italia» razpravlja o alarmantnih člankih francoskih listov, predvsem pa o pisanju «Tempsa», ki vidi v dunajskih dogodkih ojačenje gibanja za združitev Avstrije z Nemčijo. «Giornale dTtalia» pravi, da taka nevarnost še ne preti; napada pa francosko politiko in pravi, da je Francija ustvarila sedanji poJ^žai, radi katerega se pritožuje, ker jte dJt<6"f8ffa proti Italiji m hu j skala proti njej Malo antanto. Zato ni nič čudnega, če gotovi krogi v Nemčiji in Avstriji mislijo, da bi Francija in Italija v slučaju krize ne mogli pokazati one vzajemnosti kakor v letu 1915. Volilno gibanic o jbsosM Seja demokratskih ministrov Določevanje kandidatu BEOGRAD, 28. (Izv.) V Beogradu danes ni bilo nikakih važnejših 'političnih dogodkov. Ministrski predsednik. Velja Vu-kičevič se je dopoldne le malo časa mudil v kabinetu notranjega ministrstva. V notranje ministrstvo je dospel sele ob 9. uri. Ves popoldne je ostal doma, ker je njegova hčerka težko obolela in so jo morali podvreči nevarni operaciji. Demokratski ministri so imeli danes zvečer v kabinetu zunanjega ministrstva daljšo konferenco, ki je bila po izjavah u-deležencev posvečena razmotri-vanju o političnem položaju. Razpravljali so tudi o zahtevah, ki jih nameravajo staviti ministrskemu predsedniku Vukiče-viću. Danes je skoro ves dan zasedal izvrševalni odbor Samostojne demokratske stranke. Vršili sta se tudi seji izvrševalnih odborov Jugoslovenske demokratske stranke in narodno-radikal-ne stranke. Vsi trije odbori so razpravljali izključno le o kandidaturah. Zvečer se je sestal tudi krajevni odbor Jugoslovenske demokratske stranke v Beogradu. Za nosilca liste je bil določen Ljuba Davidović, za srezka kandidata pa sta bila izvoljena Lu-kanov in državni svetnik Vulo-vić. Izvrševalni odbor SDS odobril posamezne kandidature BEOGRAD, 28. (Izv.) Danes dopoldne od 10. do 11. ure se je vršila seja izvrševalnega odbora SDS, ki je odobrila celo vrsto kandidatur. Med drugim so bile odobrene kandidature clr. Kramerja v Ljubljani, dr. Žerjava v volilnem okrožju Ljubljana-Novo Mesto in dr. Pivka v volilnem okrožju Maribor - Celje. V Beogradu bo nosilce liste SDS dr. Šrdjan Budisav-Ijević, v Zagrebu dr. Edo Lukinič, v Varaždinu pa dr. Hinko Krizman. Izvrševalni odbor je med drugim odobril tudi skupen nastop samostojnih demokratov z zemljorad-niki v Bosni. Agitacijsko potovanje Svehnarja PriMćevića BEOGRAD, 28. (Izv.) Prvak SDS Svetozar Pribićević priredi pričet-kom avgusta spet večjo agi tacij-sko turnejo. Dne 31. julija bo imel več shodov v Srbiji, in sicer v Do-branjcih, v Dugonoči in v Novih Karlovcih. Dne 2. avgusta bo priredil velika shoda v Jesenicah in Drežnici. Dne 7. avgusta bo govoril v svojem volilnem okroiju v Banja! uki. minlslislia žrtev avtomobilske DUBROVNIK, 28. (Izv.) Včeraj se je pripetila na potu iz Bara v Sutotnore težka avtomobilska nesreča. Polkovnik v pokoju Božidar Janko vic in načelnik kafeineta v finančnem ministrstvu Gustav Goranić sta se nahajala na službenem potovanju. Na nekem ovinku se je avto prevrnil in strmoglavil v globok prepad. Šofer m ofea potnika so ostali na mesta mrtvi. Crradnfa modeme v Splitu SPLIT, 28. (Izv.) Prometno ministrstvo namerava zgraditi v Splitu veliko moderno ladjedelnico za jugoslovensko državo, ki bo gradila poleg trgovskih tudi voine ladie. pred svojta ztUjiKfcoM LONDON, 28. Prvi Ioni admiral jata Bridgeman, lord Cecil in contreadmiral Found so odpotovali v ženevo. Konferenca se bo po njitiovem prihodu v Švico spet nadaljevala. Bridge-man je pred svojim odhodom novinarjem dejal, da je položaj razčiščen. Vkuda je izčrpno P1"^ tehtala vsa pereča vprašanja in je ostalo stališče Anglije koncem koncev nespremenjeno. Angleški zunanji minister Chamberlain je sinoči govoril v angleški spodnji zbornici. Gla-»jtn njegovih izjav bodo angleški delegati v Ženevi ponovno predlagali, naj velja pri gradnji križark po 10.000 bon enakopravnost med Anglijo in Ameriko. Kar pa se tiče manjših vojnih lad$, pa naj se gradigo v vsaki državi, kot ji bodo narekovale potrebe. Poleg tega pa se dozdeva da bodo predlagali na konferenci tudi še to, naj se gradnja vojnih ladij za nekaj časa sploh prekine. Chamberlain je v spodnji zbornici podal več pomembnih izjav. Predvsem so bili angleški delegati pri ženevski konferenci pozvani v London spričo te- vseh pomembnejših vinorodnih kraje* v Italiji poročila, ki pre-vijo, da bo letos grozdja mnogo in da ga že dolgo let ni bilo toliko. Avstrijski državni zbor zavrnil predlog o nezaupnici vhffl DUNAJ, 28. Včeraj se je zasedanje avstrijskega državnega zbora nadaljevalo. Tudi na včerajšnji seji je zbornica razpravljala o poslednjih krvavih dogodkih na Dunaju. Kot prvi je govoril krščanski socialec Gtirtler o odnošajih med ljudstvom in država s pravnega stališča. Odgovoril mu je socialist Renner, ki je skušal ovreči Giirtlerjeve zaključke s tem, da je na svoj način opisal gospodarsko, socialno in kulturno življenje v Avstriji. Govorilo jih je še več poslancev in ob zaključku dolgih in resnih razprav so socialisti stavili predlog o nezaupnici viadi in o ustanovitvi parlamentar. komisije, pe. je bil enostavno zavrnjen. In celo običajno mrmranje s socialistične strani je izostalo. STALIŠČE «TIMESA» o madžarskem gibanja za revizijo triaaonske pogodbe LONDON, 28. V svoji včerajšnji številki komentira londonski «Times» razprave v avstrijskem državnem zboru o dunajskih dogodkih in one v romunskem parlamentu o vprašanju kronskega sveta. List je z ozirom na položaj v srednji Evropi zavzel precej pesimistično stališče. Glede Madžarske pa pravi v glavnem: Madžarska razvija zelo glasno propagando za teritorialno izpremembo nasledstvenih držav. S svojim, nastojanjem, da se revidira trianonska mirovna pogodba, bi lahko ogrožala evropski mir. Jasno je, da ne stoji za to kampanjo noben ogrski državnik. «Nc.ben Anglež, ki ima le količkaj oblasti, noben Francoz in tako tudi noben Italijan ne bi sprejel na znanje predlogov, po katerih bi se moral spremeniti sestav Evrope.» Ako so te ideje le sredstva no-tranje-političnih stremljenj, ne predstavljajo nikake škode in-tresom nasledstvenih drŽav. V ostalem pa bi morali dalekovidni državniki o.dvrniti stremljenja svojih sodržavljanov, ki segajo preko državnih mej, tudi od notranje-političnih problemov. «Times» tudi ne odreka nobeni nasledstveni državi potrebnih inozemskih kreditov, kot je to storil lord Rothermere v svojem članku v «Daily Mailu». Pač pa priporoča vsem nasiedstvenim državam, naj omilijo carinske tarife, ki obtežujejo njihove medsebojne gospodarske odnose Društvo proti Triano&ski pogodbi na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 28. Listi poročajo, da se je na iniciativo madžarskega pisatelja Franca Herczo^a ustanovilo društvo za revizij Trianonske pogodbe. Društvu predsedujeta senator Emerik Al-maszy in He-rczeg, sodelujejo pa v njem vsi madžarski gospodarski krogi. Društvo si je nadelo nalogo, da podpre nastojanje lorda Ro-thermereja v korist Madžarske. Potoraoft batearikata kralja V Budimpešti se bo seetal s svojim bratem in sestro - V Londonu bo pesetll svojega očeta BUDIMPEŠTA, 28. (Izv.) Že za prihodnje dni se pričakuje v Budimpešti prihod bolgarskega kralja Borisa. Njegov avtomobil s šoferjem je dospel že včeraj. Glasom zanesljivih informacij se bo kralj Boris ob tej priliki sestal s svojim bratom Cirilom in sestro Nadeždo, ki iivita v Nemčiji. Kralj Boris je prepotoval Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko, Čeho-slovašfco. Francijo, Hoiandsko, Anglijo in Italijo. Nato pa se bo ustavil v Švici, kjer namerava ostati na daljirm oddihu. V Bolgarijo se bo vrnil Me pozno v jeseni. LONDON, 28. (Izv.) Bolgarski kralj Boris namerava o priliki Trojega potovanja v inozemstvo poeetiti tudi svojega očeta, biv-fega bolgarskega kralja Ferdi-nanda, s katerim se ia od L lSttS. nI ve« vtdsi. Princeski poslBrtk v Moskvi ni protestiral pri ftttsrina PARIZ, 28. Kot javlja «Matin^ je francoski poslanik v Moskvi Herbette takoj po svojem povratka v Moskvo posetil Cičerina. L j ud-! skemu komisarju za zunanje stvari je dejal, naj sovjetska vlada, če ji je na tem, da se francosko^ sovjetska pogajanja zaključijo, svojim uradnim predstavnikom v Parizu prepove vsako komunistično piupu-fefiiido. PARIZ, 28. (Izv.) Uradni komunike zunanjega ministrstva zanika vest, da bi bil francoski poslanik v Moskvi Herbette dobil navodila, naj pri Cičerinu protestira radi boljševiške propagande, ki jo baje vrši sovjetsko poslaništvo v Parizu. t Vest, ki se je bila razširila v Parizu, da je Herbert dobil navodila, naj pri ljudskem komisarju za zunanje zadeve energično nastopi radi vmešavanja sovjetov v fran-coskt notranje zadeve, so francoski desničarski krogi pozdravili z zadoščenjem. Mislili so, da tiči v tem znak, da je francoska vlada zavzela odločno stališče proti ZSSR. K tej domnevi jih je še bolj zapeljalo dejstvo, da so bili komunisti, ki so vohunili za Rusijo, strogo kaznovani. Komunike zunanjega ministrstva je radi tega vplival nanje kakor mrzla voda. kt se bo vrtfl prvi krat v ItaHft bo zboaoeal od do 7. septembra v Bfnra. Mnogo od&čmh osebnosti im industrijskega sveta se je Se prijavOo i raznimi referati. Boji na Kitajskem San^haj ogrožajo ssvornl in ju2al nacionalisti LONDON, 28. Iz Šanghaja poročajo, da postaja položaj Čang-Kaj-Šeka, ki so ga premagali Ćang-Tso-Lmovi generali dan za dnem epasnejši. Sun-Čang-Fang, bivši diktator Šanghaja, je zavzel Peng-pu ob železnici Tion-tsin-Pu-kou, kakih 10 milj severnood Nankinga. Sedaj pa zbira svoje čete ob Jaiig-tseju. v razdalji kakih 800 milj od Šanghaja. Istočasno pa prodiranje. vojske južnih nacionalistov v smeri od Hankova proti mejam pokrajine Ce-Kjang. S tem se zbira nad glavo Čang-Kaj-Šeka nova nevarnost. Obenem pa pravijo vesti iz Šanghaja, da je cilj pohoda južnih nacionalistov bogata pokrajina okrog šanghaja. Zagonetna usoda poročevalca londonskega «TLmesa» PEKING, 27. Riley, specialni rx>ro6e valeč londonskega lista «Timesa», je izginil na skrivnosten način. Potoval je z belgijskim generalnim konzulom in francoskim vicekonzulom iz Hankova v Čeng-Ćuau. V soboto zjutraj je odšel iz svojega stanovanja z namenom, da poseti neko krščansko naselbino blizu Čeng-Čuaua. Od tedaj pa ga ni bilo več nazaj. Oblasti so pod-vzele vse mogoče korake, da izsledijo angleškega novinarja. PODATjIII o ljudskem ŠTETJU v sovjeisM Rusiji LONDON, 28. «Timesu» poročajo iz Rige: Objavljeni so bili podatki o ljudskem štetju v sovjetskih republikah. Poslednje ljudsko štetje je prvo v 20. stoletju. Predzadnje štetje se je namreč vršilo leta 1897. Glasom podatkov o letošnjem ljudskem Štetju je prebivalo v mesecu februarju v sovjetski Rusiji skupno okrog 143 milijonov 500 tisoč ljndi. To Število je napram letu i 897. porasti o za 38 odstotkov, takrat je namreč štela carska Rusija 104 milijone duš. V posameznih pokrajinah je Štelo prebivalstvo, kot sledi: Velikorusija ima okrog 100 milijonov 500 tisoč ljudi, v Ukrajini jih je 28,172.000, v Belorusi-ji 4,900.000, v Transkavkaaij! 4,560.000 itd. Dasi je v svoji celoti število prebivalstva zelo narastk>, je vendar v nekaterih pokrajinah celo padlo. Tako pravijo podatki, da se je od leta 1920. dalje v pokrajinah Samari, ob Volgi, v Uralskem gorovju in okrog Orenburga znižalo od 14 do 18 odstotkov. Ta padec je povzročila predvsem lakota v le* tu 1921. Glede gostote prebivalstva pravi poročilo cTlmesa^ da pride v Ukrajini na vsak kvadratni km kakih 68 oseb. ŠIRITE „Nad gle is" mtfot to »L ale M J» »JI— Trtesta, CascOa poti n. cEDINOST* V Trsta, dne 29. julija 1927. DNEVNE VESTI Konfinacija hišnega gospodarja Aretiran in zaprt je bil te dni hišni gospodar in upravitelj raznih hiš Marko Finzi. Oblastvo ga je idalo aretirati, ker je odredila komisija za konfinacije v Trstu na predlog tržaškega kvestorja, da se imenovani konfinira za dobo dveh let. Ta ukrep je bil sklenjen, ker se je omenjeni hišni gospodar že večkrat izkazal s svojo brezobzirnostjo napram najemnikom ter z nedopustno dobičkaželjnostjo. Med drugim je dajal odpovedi stanovanj pod izmišljeno pretvezo, da potrebuje prostore zase, a ko je najemnik pristal na to, da plača višjo najemnino, je take odpovedi umekni], uporabljal je dvojne najemninske pogodbe, ene z nizko, druge z visoko najemnino, in je sploh višal najemnine v pretirani meri in brez vsakega usmiljenja. S takim postopanjem se je — pravi poročilo dalje — označil kot osebo, ki dela proti smernicam vlade za borbo proti draginji, s čimer je sabotiral delo za gospodarsko obnovitev ter sejal nezadovoljstvo, nevarno za javni red. G. Finzi je gospodar oziroma u-pravitelj hiš, v katerih prebiva 1300 družin. Njegova konfinacija dokazuje, da hoče vlada izvajati zakon o najemninah s strogo odločnostjo in doslednostjo. KgKA z mlml (trifami)? Ker dobivamo večkrat vprašanja, kako je s takozvanima osmi-cami (razprodaja na drobno doma pridelanega vina), naj na tem Ine-etu podamo zopet nekoliko pojasnil. Predvsem ima po členu 49. pravilnika za izvršitev policijskega reda vsak posestnik, ki je vino pridelal na svojem posestvu, pravico ga tudi na drobno razpečati. Za prodajanje ni potrebno, da se prosi za običajno krčmarsko dovoljenje in tudi ni treba plačati pristojne kavcije. Dovolj je, če se prijavi ob' finskemu načelniku, da bo prizadeti razpečal vino. To se napravi s prošnjo napisano na kolkova-nera papirju za dve liri. Priloži naj se še 3 lire v kolekih za odgovor. V prošnji naj se poleg tega še navede: a) vse vinograde, kjer je kmet pridelal vino, in omeni naj se Še, kako veliki so vinogradi; b) popisati je treba, koliko se je pridelalo vina in koliko se ga hoče prodati; c) navesti je treba tudi, kje se bo vino točilo (vas, številka hiše itd.). Tako opremljena prošnja naj se nese na županstvo. ZA UPOKOTENCE ŽF.FBČARNE V LIPICI IN PRESTRANKU Predsednik Društva državnih u-pokojeneev g. A. Roich sporoča: Društvo državnih upokojencev Julijske Krajine v Trstu, ki je poklicano, da varuje interese svojih članov, zbira osebne podatke o prizadetih posameznikih, da potem predloži potom prefekture, kot predpisano, Nj. cks. načelniku vlade spomenico za dosego pokojnine, ki se pričakuje že cela leta. Odveč je torej prizadevanje drugih, ki ponujajo svoje usluge, da bi kaj zaslužili, ter ustvarjajo s tem zmešnjavo. RAZPUST DIJAŠKE MATICE V sredo zjutraj so prišli v urad Dijaške matice v Trstu organi javne varnosti ter sporočili odboru oblastven odlok, s katerim se društvo razpušča z motivacijo, da je delovalo v nasprotju z nacionalnim redom v drŽavi. Ker smo objavili pred dnevi opozorilo sedaj razpulčene organizacije glede roka za vlaganje prošenj za podpore, opozarjamo danes na gornji ukrep, da bodo vsi, ki so nameravali prositi za podpore, obveščeni in da ne bodo pošiljali prošenj, ki so pač sedaj brezpredmetne. S. D. Obzor ^■ ~ Javljamo Vam, da smo pripravljeni odigrati v nedeljo 31. t. m. tekmo z Vašo četo na našem igrišču. — S. K. Jadran, Herpelje-Kozina, Tržaško sodišče RAZNI PRIZIVI ČU ni za barko*. Na podlagi ovadbe tržaškega zobozdravnika J usta Zanier se je moral pred časom zagovarjati na tržaški kazenski preturi Henrik Kemper, star 28 let iz Bacholda (WestfalŠko), radi nepostavnega izvrševanja zobozdravniške obrti. Ovadba je bila utemeljena z edinim praktičnim slučajem, v katerem je Kemper izdrl gospe Marjeti Kandolish kotnik. Ker je pri tem poslii opustil vse, kar zahteva higijena v tem slučaju, se je čeljust gospe vnela in tako v veliki meri Škodovala zdravju paci-jentinje. Gospa se je naposled zatekla k zobozdrav. Zanier-ju, ki je, kakor rečeno, vložil tozadevno ovadbo. Sodnik je v prvi inštanci oprostil Kempera radi pomanjkanja dokazov. Drž. pravdnik je vložil priziv in v sredo se je zadeva obravnavala v ferialni sekciji tukajšnjega kazenskega sodišča. Toda tudi kazenski senat ni našel za krivdo Kempera zadostnih dokazov in je tudi radi dejstva, da je kazensko postopanje proti obtožencu zapadlo po amnestiji od 3. VII. 1925., potrdil oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov. Branil je odv. Rosignoli. Ker je imel mladoletnega v službi Amadej Cian je gospodar bufeta v hiši št. 18 v ulici XX. Settembre. Dne 17. junija pr. 1. sta se predstavila pri njem vicebrigadir Dalla Monica in agent Viktor Idini. Ob tej priliki sta doznala, da ima Cian v službi nekega Tiberija Ce-tertig, rojenega 3. III. 1911. Ker to m bik> v skladu s členom 23. zakona o zaščiti otrok in materinstva, izdanega 10. decembra 1925., sta funkcijonarja javne varnosti naznanila Ciana pristojni oblasti. Pred sodnikom je Cian dejal, da mu je Cetertig le tu pa tam pomagal in da ni bil v njegovi službi. Toda oba agenta sta enoglasno trdila, da sta videla Cetertiga, kako je za bankom umival krožnike. Cian je bil obsojen na 5 dni ječe. Vložil je potom odv. Jellersitz-II lesi ja priziv. V sredo je ta odvetnik pred kazenskim sodiščem obrazložil vzroke priziva. Toda sodišče je potrdilo razsodbo prve instance in omililo kazen v toliko, da je proglasilo obsodbo za pogojno. _ LISTNICA UREDNIŠTVA B. B. Članek «Plodovitost narodov« obsega dobre, zdrave misli, pa ni zrel in spominja še preveč na šolsko nalogo. Pa se še oglasite z domačimi, lažjimi stvarmi ter upoštevajte razmere. Iz tržaškega živliesja Avto jo jo podrl Ko se je 10-letna postirica Marija Gorevc, bivajoča v Lokvi na Krasu, predsinočnjim okoli 19. ure vračala s svojo čredo s paše domov, je na glavni cesti, kaka 2 kilometra od vasi, nenadoma pridrvel za njo neki osebni avto, ki je vozil proti Divači. Ker je avto vozil prenaglo, se mu pastirica ni u-tegnila umakniti ;zadeta s silo od strani, je padla tako nesrečno, da si je zlomila na kompliciran način desno nogo v stegnu. Revica je bila prepeljana v bližnjo vas, kjer Je dobila prvo pomoč. Včeraj zjutraj pa je bila prepeljana v tukajšnjo bolnišnico. Zdraviti se bo morala kakih 7—8 tednov. Nezgoda starke Ko se je 73-letna Frančiška Bonfico, stanujoča v ulici Nicold Machiavelli St. 39, včeraj zjutraj vračala iz cerkve Sv. Antona Novega, kjer je prisostvovala sv. maši, po ulici Zonta domov, se ni pravočasno umaknila nekemu tovornemu vozu, ki jo je podrl. Ker je voznik naglo ustavil, uboga starka k sreči ni prišla pod kolesa, zato jo je izkupila samo s hudo prasko, ki jo je zadobila na levem komolcu. Reva je dobila potrebno pomoč na rešilni postaji, kamor sta jo spremila dva mimoidoča. Z avtomobilom rešilne postaje je bil včeraj zjutraj prepeljan v mestno bolnišnico 40-letni orožni-ški desetnik Salvatore Giglio, kateri se je na Montebellu, koder se je vračal na svojo -postajo v Roco-lu, spodrsnil in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v stegnu. Moral bo čuvati posteljo najmanj mesec dni. — Pri razkladanju premoga v čistilnici mineralnih olj pri Sv. Soboti je 49-letnemu težaku Ponrpe-ju Lorenzuttiju, stanujočemu v ul. T. Luciani št. 14 včeraj zjutraj padla z vagona na^ hrbet debela kepa premoga ter mu zadala hudo bunko, radi katere se je moral mož zateči v mestno bolnišnico. Trenutno prijateljstvo, kl »tane 155 lir Delavec Josip Giusto, stanujoč na Opčinah, se je predsinočnjim mudil v neki gostilni pri Sv. Ivanu, kjer se je — ko je že bil precej židane volje - seznanil z nekim mladeničem in se spustil z njim v prijazen pogovor. Nova znanca sta se dolgo razgovarjala o tem itt onem, naposled pa se je mladenič poslovil od Giustija in izginil. Pozneje, ko je hotel poravnati račua, je Giusto neprijetno iznenađen n-gotovil, da mu je zmanjkala listnica, v kateri je hranil znesek 155 lir in razne osebne listine. Ob tej neveseli ugotovitvi se je mož spomnil mladeniča in nehote mu je Šinil v glavo sum, da mu je on izmaknil listnico. Uverjen, da bo najbrž tako, se je Giusto podal na kvesturo ter tam javil dogodek. N* podlagi njegovih navedb se je policijskim organom po skrbnem poizvedovanju posrečilo izslediti do-tičnega mladeniča, ki je bil spoznan za 26-letnega Ivana Doria, stanujočega v ulici Rena št. 10. Pri zaslišanju je Doria odločno trdil, da ne ve ničesar o Giustojevi listnici, toda ker so našli pri njem kose dokumentov, ki jih je okra-denec spoznal za svoje, mu vsi izgovori niso nič pomagali; moral je v zapor v ulici Coroneo. Vesti zjGoriškega Goriške mestne Testi Dopolnilne Sole Udruženje industrijalcev v Gorici je izdalo sledeči sklep: «V krajih, kjer se nahajajo dopolnilne šole, so vsi delavci, ki še niso dopolnili osemnajstega leta svoje starosti, dolžni jih obisko-vati — vsi delodajalci pa so prisiljeni jim dajati za to potreben dopust. Po členu 205. kr. odloka z dne 3. junija 1924., št. 969, se vsi oni, ki se pregrešijo nad tem, kaznujejo s sledečimi kaznimi: a) delavcem, ki so dolžni obiskovati prej omenjene šole in jih redno ne posečajo, se bo odtegnila od strani delodajalcev ena petina njihove dnevne mezde — za vsako neopravičeno zamudo; b) nasprotno se vsak delodajalec, ki ne bi hotel dovoliti delavcu za šolo potrebnega dopusta, kaznuje z globo od 5 do 50 lir za vsakega delavca, podvojeno, če se slučaj ponevi. — Kazen se plača Šoli. Ukradeno kolo Visintin Anselmo, učitelj in tolmač na goriškem tribunalu, se je pripeljal v sredo popoldne na kolesu pred sodišče, ga pustil v veži in se podal po opravkih v poslopje. Ko se je vrnil, ni bilo kolesa nikjer več. Kolo je bilo črne barve in vredno do 600 lir. Visintin je naznanil zadevo orožnikom. Pokvarilo mu je reko Pri dviganju težkega kamena je neki Rudolf Gressani, 42 let star, tako nesrečno vtaknil desno roko pod skalo, da mu jo je ta popolnoma zmestila. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov. Nov državni pravdnik Na kazenskem sodišču v Gorici je prevzel mesto državnega pravdnik a cav. Beniamino Leoni, sodnik na civilnem in kazenskem tribunalu. Nadomestuje bivšega državnega pravdnika cav. Gasparija. Urnik Javnih lokalov Goriška prefektura sporoča, da ostane v veljavi do končne ureditve urnik, ki ga je določila Še vi-demska prefektura in sicer sledeče: Odpre t je vseh javnih lokalov ▼ deželi ob 6. uri. Zapretje javnih lokalov v Gorici: a) hoteli, restauranti in kavarne prvega razreda ob 1. po noči; b) kavarne druge vrste in pa gostilne ter bari o polnoči; c) krčme ob 11. tiri; d) pivnice ob 9. uri. J V trgih, kjer je sodni ja, se imenovani urnik skrči za eno uro. V vseh drugih občinah dežele se zaprejo javni lokali ob 10. uri in pivnice ob 8. uri zvečer. Avtomobilske tablice Do 30. junija je bil čas zamenjati stare avtomobilske tablice. Mnogi izmed avtomobilistov niso tega še storili in zato so pričele deževati nanje globe. Vsak interesiranec naj si zato čim prej preskrbi novo tablico. IDRIJA Dolgo so si naši gospodarji želeli dežja in ogledovali nebo zdaj z ene zdaj z druge strani, pa le ni in ni hotelo biti tistega, kar so pričakovali. Pač je padla tu pa tam kaplja dežja, toda za suho in žejno zemljo je to bila neznatna malenkost, ki letini ni veliko ali pa nič pomogla. Obetala se je že tudi Goram suša, o kateri so Kraševci in Brici pa Vipavci že tožili. Preteklo soboto pa je bila mila želja naših kmetovalcev vendarle uslišana. Pod večer se je nebo pooblačilo in veter je nastopil, da ni mnogo o-betal. Ves večer potem in tudi dolgo v noč je lilo zelo močno, vendar potoki niso narastli. V Idriji in bližnji okolici ni bilo nič hudega, temveč je ta dež napravil obilno korist, kakor smo Že rekli, ker rešil nas je suše. Tem huje pa je veter razsajal v gotovih delih Kanomlje. Nastal je najbrže zračni vrtinec, ki je vzel neko gotovo smer in le tam napravil škodo. Jasno se vidi njegova pot. Najbolj sta prizadeta kmeta Kuštrin v Gorenji Kanomlji in Melanovc. Ku-štrinu je vrtinec odkril hišo in odnesel streho neznano kam. Me-lanovcu je kratkomalo postrigel kozolec in uničil vse sadje. Drevje je bilo odlomi jeno, kot da bi ga bil kdo odlagal. Kot človeško telo debele veje smrek bližnjega erarične-ga gozda in za objem dveh moških močne smreke so počepale pod silo zraku kot trhle trske. Ves del gozda v širini več sto metrov je polomljen v taki množini, da ga bo težko kdaj spraviti na prejšnjo vrednost. Vrtinec si je nato našel pot mimo Bončinca, ki je tudi u-trpel dokaj škode, v grapo do Troha, nato pa po nasprotnem bregu v Planine. Novo javljenje njegovo je vidno zopet pri Moravcu na nasprotni strani Planin, kjer je odneslo in zvrglo polovico strehe in drugo polovico tako raztrosilo povsod, da bo treba postaviti novo. Nihče si ni mislil, ko se je v nedeljo zjutraj zbudil v prelepo prav na sveže oprano jutro, da je to prizadelo tudi kaj škode. Vsi so se veselili dežja, ki je bil. Pa že dopoldne se je po vsem mestu raznesla novica o tej nesreči. Škoda, ki sta jo utrpela zlasti Kuštrin in Melanovc, je občutna. Premestitev Na naši občini se je dogodila nova sprememba. Dosedanjega občinskega načelnika inž. Lojzeta Caldana nadomešča prefekturni začasni komisar. Pretekle sobote se je inž. Caldana poslovil od občinskih uslužbencev. Od meščanov se ni. Zato se nam vidi potrebno, da se meščani poslove od njega. Bil je dokaj časa načelnik naši občini in ne moremo ga grajati. Obratno, ljudje in vsi, ki so imeli z njim opravka, znajo povedati o njem le dobro. Poznal je docela krajevne razmere in običaje, vživel se je dobro v vse in je bil dober gospodar. Vzlic veliki zaposlenosti, ker je bil obenem inženir pri tukajšnjem rudniku, je bil občinstvu stalno in redno na razpolago. Zato si ne Želimo drugega, kot da bi njegov namestnik bil njemu enak. VMEBSKO Prevari! Ju je Naši ljudje po deželi so prelahko-verni. Lahkovernost je velika napaka in včasih nosi velikanske posledice. So pa taki ljudje, ki jim lahkovernost priprostega Človeka prinaša dobičke. Že dostikrat ste videli hoditi po deželi različne neznance, o katerih ne bi vedel povedati, s čim se pečajo — in vendar se zdi, da ne trpe pomanjkanja. Toliko lahkoverni tudi niste, da bi verjeli, da žive od zraka. Pride tak «gospod», se predstavi našemu kmetu, mu prične sladko in gostobesedno govoriti in ga prepriča. Ker pride šele pozneje... Tak slučaj se je zgodil v Vrtojbi. Ivanki in Josipini Sosič se je predstavil neki Peter Urdih, star 35 let iz Mirna, ter se jima ponudil, ako mu dasta menico za vojno odškodnino v vrednosti 4000 lir, da jima čisto gotovo preskrbi, da se jim bo izplačala vojna odškodnina v znesku 25.000 lir. Sladka beseda in velika vsota — vse to je Ivanko in Josipino tako omamilo, da sta mu res izročili menico ter v sladkih sanjah pričakovali, kdaj se jima bo izplačala vojna odškodnina. — Nekega dne dobita pismo od notarja, v katerem jima javlja, da je Urdih dvignil menico za 3200 lir. Kakšno je bilo njuno presencr-čenje! Hitro sta stopili k orožnikom, ki so goljufa prijeli, toda niso našli pri njem drugega kot par sto lir. Sodnik je Urdiha obsodil na 3 mesece ječe in na 200 lir globe. Vesti iz Istre JGLŠANE V sredo 3. avgusta se bo vršil v Šapjanah (železniška postaja in postajališče korjere) velik mesečni semenj za živino in razno drugo blago. Številen obisk in obilica blaga na zadnjem semnju sta dokazala, kako velika je bila potreba, da se ustanovi ta semenj, od katerega bodo imele veliko korist ne samo občine od Šapjan do Reke, temveč tudi nekatere frakcije druge pokrajine, katere bi se morale brez trga v Šapjanah posluževati trgov daleč v notranjosti Istre, kar bi bilo združeno z veliko zgubo časa in raznimi prevoznimi težkočami. Ni dvoma, da bodo semnij v bodoče vedno bolj posečani. Kakor smo zvedeli, je občinska uprava v Jelšanah tudi že ukrenila potrebno za razširitev itak že udobnega velikega in senčnatega tržišča. Potem bo na trgu prostora za na tisoče glav živine. Na zadnji tržni dan je bilo na prodaj nad 400 repov. • Želeti bi bilo tudi, da bi občinska uprava poskrbela za redno ob* javo tržnih cen v «Edinosti», kan bi brez dvoma lajšalo kmetovalcem in trgovcem ' orijentacijo in pospeševalo kupčijo. iz tržaške pokrajine IZ KOPRIVE Minulo nedeljo 24. julija smo obhajali god našega cerkvenega patrona sv. Elije preroka. Cerkveno opravilo je imel mons. I. Slavec, kanonik pri Sv. Justu v Trstu. Tega dne je tukaj od starih časov semenj za zeljnate sadike. Gorjani pripeljejo tega sadeža vozove. Popoldne je prišlo obilo ljudstva, a pohvaliti je treba, da letos ni hilo običajnega plesa. Ljudje postajajo pametni in tako je prav. Naj posnemajo ta zgled tudi v drugih krajih! BORZNA POROČILA Trst, 28. julija 1927. Amsterdam 731—741, Belgija 253—258, Francija 71.67—72.17, London 89.12—89.42, New-York 18.31—18.41, Španija 308.25—318.25, Švica 351.80—355.80, Atene 23.80 do 24.30, Berlin 431^—441^, Buka-rešt 10.98«—11.28K, Praga 54.16* do 54.66K, Madžarska 314.50 do 324.50, Dunaj 253.60—263.60, Zagreb 32.11—32.61. Uradna cena zlata (27. 7.) L 354.86; vojnoodškodninske obvez niče 62.75. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je danes po dolgi in mučni bolezni preminil, previden s tolažili svete vere, naš dragi oče, stari oče in tast gospod v V JOSIP TOMSIC posestnik in trgovec v Ilirski Bistrici Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, 30. t. m., ob 17.30 iz hiše žalosti v Ilirski Bistrici št. 3 na domače pokopališče. ILIRSKA BISTRICA, 28. julija 1927. Dr. Josip in Viktor Tomšič, sina, Mici Tomšič, Vika Housar, hčeri, Edvard Bobner, Lojze Smole in Ludvik Housar, zetje, in ostali sorodniki. BERLlTI-SClfOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre- 953 SAMOSTOJEN krojač, popolnoma izurjen v krojenju, išče službo ori manufakturni trgovini. Ponudbe na naslov: Kikelj Ivan, Petrovobrdo St. 8 (Piedicolte). (1009 FRANC ROSIC, Bretfinj 110, izvežban pekovski pomočnik, želi vstopiti v službo takoj.__1010 §E MALO kosov aluminija po L 1.50 na izbero. Piazza Oberdan 1. 973 ANTON PEČAR, tovarna glasovirjev. Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, uglašuje in menjaje glasovirje, harmonije in orgije. 955 H 01 n VeHto izbere dobite v zlatarni POVH ALBERT Via Maulnl 46 — Trst 860 -J TrMfis pisafOmeit in Militi ' reglstr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun In vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogoveru. — Ha razpftino varnostna celice (rafe) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25-67. najstarejši slov. denarni zavod PODLISTEK FRANCE BEVK: ' ~ " t47> Jakec ii mm liitai Ostal je m pogledal mladeniča na vem. S trepetali jem. in vznesenostjo v glasu je dejal: «Kaj imaš ti z mojo ženo?» Delavci so postali. Zijali so m pričakovali zabave. Mladenič na vozu je pomoičal* slednjič je odgovoril: «Jaz nič. Je pimel kdo drugI...« Jaka je poMedel na neumen smeh ljudi, kri je zaplula v njem. Dvignil je vite in jih je z vso silo zagnal na voz, da so se z -vso močjo opletale Čez mladeničeva pleč&t Vsi so molče obstrmeli. « Hudič!» je vzkliknil mladenič. Dvignil j« groblje, da bi jih zagnal na Jak ca, a se je premetali!. Jakec je videl, da ne more ostati več med njimi. Molče, ne da bi se ozrl, je zapustil travnik in izginil v grmovju. Micka se je začudila* ko je videla, da je prišel pred nočjo decnov. Gledala je v njegov prepadeni obraz in se je prestrašila, da ae je vse zganilo v nji. Sedel je na klop in se trudno Micka ae je oddahnila. «Kaj ti je?» «Nič mi ni,» je dejal Jaka. In čez dolgo: «Ne grem več med ljudi...* Micka se ni upala vprašati, zakaj ne gre več med ljudi; Jaka se ji m upal povedali. Moičala sta oba. Cee par dni se je zopet obema razjasnil obraz. 16. Jaka je postal prepričan, da ljudje njega tn njegovo ženo iz neznanega vzroka sovretijo. Ta predsodek ga je Se tesneje zbližal z njo. Bflo mu je jasno, da je nosna; tega ni bilo mogoče več prikriti niti slepim očem. Ko je Jaka nszmislil do dna tretjič, četrtič in petič, v kolikor je prepuščalo njegovo znanje v teti stvareh in njegova ljubezen, na ženi ni nadel krivde. Slutil je, da jo doMttJo nezvestobe. Kdo naj bi pričel v to hjfto? Jaka ja leno tako čislal, da jo je imel sa vsritako nad vsak dvom. Verjel je v njeno poštenje in je bil prepričan, da bi mu sama vse povedala in priznalaL Nekatere znake in ofcolnceti. ki si jih je pirklical v spomin, je odgnal kot nadležen mrčes. «In vendar,» je dejal sam' v sebi, «je to zadeva moje žene in moja. Oni hočejo, da jo sovražim. Smejali bi se...» Zamrzil je Ijođi. Ni jim hotel več hoditi na delo; Če jih je srečal, se je ocrl v stran. K maši je hodil v drugo faro. To spremembo ao> ljudje opazili. Prepričani so bdi da ve za nezvestobo svoje žene. Nekateri ljodje so ga pomilovati. Pripovedovali so, da so čuti prepir is Jak če ve hiSe. Pri&le so ženske in Titom Sle, dokler se niso prepričale, če je Micka od tepeta wa črna po obrazu. Micka se ni nič več bala moža. Le trohica strahu je Se ostala, verastlo pa je spoštovanje pred tem človekom. Znala je, da ve za njeno nosečnost. Bilo ji je več kot jasno, da sluti in v£, da mn je bila neavesta. Ali je tako lahkoveren, Mtnom ali je tako plemenit? Ali oboje? Morda čaka, da se zgodi... Jaka je bil kot pa navadi. Njegova skrb se je cek> povečala. Zgodaj je prihajal z dela domov, vse je storil za njo. Smehljal se je. Vedno tisti sineh, ki je pričel celo Micko vznemirjati. Proti koncu septembra je Micka porodila dečka. Njene oči so gledale v moža, ki je bil poln skrbi in ljubezni. Prinesel ji je kokoš in gledal v njen bledi obraz. tfZdaj bo izbruhnilo,« je inislila še v porodniških bolečinah. Ni izbruhnilo. Kaj* se je bala, nI prišlo. Vid rta ga je, kako se je nagnil nad otroka in napel ustnice in ga klical ter se mu dobrikal, kot kliče žival svoje mladiče... Otrok je tenel drobno glavo in čud*x> živahne oči. Jaka je vprašal: «Kakšno ime mu bomo dali?« Micka je dejala trudno, vdano, skoraj žalostno: ^ «Katkr&no hočeš!» «Ali naj bo Jaka?* je vprašal mož. Žeoi se je zdelo to ime norčevanje. Pogledala; je v moža in zrla v njegove odkritosrčne oči. «Pa naj bo,» jq dejala. «Eden mora imeti tudi tvoje ime.»