Pašfetina plačana t gotovini. 7. aprila 1938 Enake dolžnosti za vsakega Enake pravice za vse! Leto II Št. 14 w vvafrauda SOCIALNO P O l I T t C i» I , ■< U L r U R N t IN STROKOVNI L 1 S T 1/liaia štirikrat mesečno ol> četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4-—, četrtletno Din l()‘—, polletno Din 20'—, celoletno Din 40-—. Posamezna številka Din 1'—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. Tovariši prijatelji, funkcijo-narji, povešenih’, zavedajte se svojih dolžnosti do svojega glasi a. Podvojite svoje delo z nabiranjem naročnikov in oglasov! Kaj omogoča napredek Ce se ozremo malo okrog sebe, vidimo, kako različno sodijo ljudje o vprašanjih, s katerimi se bavi ves svet. Vse tako razglabljanje ima svoj vzrok in svoj cilj v tem, ker iščemo izhoda iz. sedanjega stanja, ko vidimo, da je vse to, kar se okrog nas dogaja, velika krivica za ogromno večino ljudi na zemlji. A kljub temu, da se mnogo nas tega zaveda, ne moremo doseči neke skupnosti, nekega enotnega pogleda na življenje in na svet. Če bi mogli doseči tako enotnost v mišljenju vseli, ki so pri današnjih razmerah neposredno in posredno prizadeti, bi svet na mah dobil taksno obliko, da bi bil vsak poštenjak vesel življenja. Na žalost je nemogoče, da bi se vsi ogreli za isto rešitev. Glavne zapreke, ki to preprečujejo, so različne nadarjenosti posameznikov, različna izobrazba, različna duševna konstitucija in različni ljudje, med katerimi živimo. Če bi torej hoteli opraviti nesoglasja, bi morali premagati omenjene zapreke. Najhujša je med njimi različna izobrazba. To je tudi edina ovira, ki bi jo mogli, odpraviti. Dandanes in še bolj v preteklosti je bilo prav malo ljudi, ki so bili zadosti izobraženi. Velika večina pa jih je, ki nimajo niti povprečne izobrazbe in zato ne morejo odkriti raznih nepravilnosti in krivic, ki se jim prizadevajo, kaj šele, da bi znali najti najboljšo rešitev iz nenormalnega stanja. Izobraženci pač laže razkrijejo, kaj vse se skriva za besedami raznih politikov in narodnih voditeljev v širokem svetu, a takih izobražencev je le peščica. Razni politiki in vodje, ki jim je pravi narodov blagor nič, a njih lastna korist vse, dobro vedo, da je nevedno ljudstvo najboljši ščit za njihova dela in zato pazijo, da to »dobro ljudstvo* ne postane preveč pametno, to je, pot do resnične izobrazbe mu kolikor mogoče otežkočajo. To je že stara taktika. Leta 1752. je graški škof zatrjeval, da ostaja slovensko ljudstvo katol.ški veri zaradi tega tako zvesto, ker ne zna či-tati. Učna snov v šolah je prenatrpana z neživljenjsko učenostjo'. Mlademu človeku sicer uri spomin, a pred življenjskimi vprašanji mu zapira oči. Tako je bilo že pred sto leti. Evo, kaj piše naš zgodovinar dr. Mal v svoji «Zgodovini slovenskega naroda». Cesar Franc je pred odhodom z ljubljanskega kongresa (1821) obiskal razne šole in je nagovoril učiteljstvo: «Med ljudstvom se širijo nove. misli, ki jih ne bom nikdar odobraval. Ostanite pri starem redu, ki je še vedno najboljši. Našim prednikom se je pri tem dobro godilo, zakaj se ne bi tudi vam? Ne potrebujem učenjakov, temveč le pridnih državljanov in tako mi vzgajajte mladino. Kdor meni služi, mora poučevati, kakor jaz ukazujem. Kdor pa tega ne more, ali kdor se mi bavi in nastopa z novotarijami, ta naj gre, kamor mu drago, ali pa ga dam odstraniti jaz.» Tako vladarjevo pojmovanje po geslu «država sem jaz», njegova bojazen in vse njegovo mišljenje, ki odseva iz teh kratkih besed, nam kaže čudovito podobnost z mišljenjem nekaterih današ- Oddeljena lastnina Treba je, da osigura stanovanje za starost in dvigne možnost sigurne j še eksistence Že v zadnji številki «Nove Pravde» smo govorili o vpeljavi stanovanj po principu oddeljene lastnine in smo očrtali v glavnem važnost te socialne akcije. Danes pa prinašamo opis koristi na gospodarskem polju, kot posledico vpeljave oddeljene lastnine. Oddaljena lastnina, lepo stopoma izvršena, nudi različne koristi. Nekatere od njih so vidne na prvi pogled, in dejstvo je, da se bodo z njeno vpeljavo dobila zdrava in udobna stanovanja, da si bo streho nad glavo pridobil tudi oni, ki se klati od enega do drugega hišnega gospodarja itd. Jasno je tudi, da bodo cene stanovanj padle in da bodo naj-siromašnejši s svojimi otroci stanovali v higijenskih zgradbah in to bliže centra. S temi stavbami se bodo' povečala in tudi polepšala vsa naša mesta. Medtem se za gospodarstvenike in stavbenike postavlja še drug problem. Z oddeljeno lastnino se lahko oživi denarno tržišče, ojači gospodarska delavnost, zmanjša nezaposlenost in kar je zelo važno, da se bo dvignil življenjski nivo davkoplačevalcev. To je posebno važno vsled tega, ker bodo oni, ki bodo plačevali obroke za svoja stanovanja, zmanjšali veliko preobremenitev današnjih davkov in pozneje zbrali iz nepremičnin splošno izdatek na stanovanja, in to v času, kadar človek, delavec in uradnik, prideta v leta, ko nepremičnino mnogo obremenjujejo otroci s šolanjem, katero je dražje, čim se starši starajo, a otroci rastejo. V tem času bi se ono, kar bi se plačalo za stanovanje, dalo za šolanje -otrok. Z razbremenitvijo nepremičnine bi se dala v splošnem prilika, da bi bili polnejši razni kulturni lirami: z eno besedo, zelo bi se dvignil življenjski nivo velike večine stanovalcev. A to ima s strani nacionalnega gospodarstva veliko važnost. Poleg bančnih vprašanj, ki se lahko rešijo z vpeljavo oddeljene lastnine, obstojajo tudi razna gospodarska vprašanja, katera se z lastnino po stanovanjih lahko počasi in ugodno rešijo. Tako imajo razne banke, posebno večje, plasirane ogromne kapitale v nepremičninah, kateri zaradi različnih razlogov nimajo onega efekta, kakor če bi bili v prometu. Medtem hočejo te banke spraviti v denar te svoje nepremičnine. Ali zanje zdaj ni kupcev. 7 vpeljavo oddeljene lastnine pa bi banka nadstropje za nadstropjem lepo prodala, četudi na obroke. Isti slučaj je tudi pri dolžnih hišnih posestnikih. Svojih bančnih dolgov se lahko rešijo s tem, da začno s prodajo posameznih delov svojih hiš. Tako si bo vsaj ohranil streho nad glavo, 'in se s tem izognil javni prodaji svoje hiše. A o načinu vpeljave oddeljene lastnine je treba pripomniti, da naj se vse izvrši na popolni pravni sigurnosti ali na zadružni način in je treba vse napraviti, da se ta koristna ideja ne kompromitira. Z vpeljavo oddeljene lastnine pri nas je treba vrniti zaupanje v idejo s tem, in ker se bo vse točno odredilo, da se vse lepo pravno zagotovi. Tedaj se bo svet iznenadil od različnih koristi, ki mu jih bo prinesla oddeljena lastnina. Gospodarstvenikom je tudi do tega, da se izdatki razdele in da pride do racionalnega izkoriščanja kapitala vseh rodbin in nadaljnjega reševanja socialnih problemov. Časopisje, ki se bavi s tem vprašanjem, dela velike koristi javnosti in ima priliko, da se seznani z raznimi mišljenji o vpeljavi zakona o tako imenovani etažni (oddeljeni) lastnini in mnogo je socialnih momentov, ki zahtevajo vpeljavo oddeljene lastnine. Vložne knjižice so prazne . . Da si osigura človek obstanek in napredek, mora uvideti, da je štednja koristna in potrebna. In to je uvidel. Toda nezaupanje do raznih hranilničnih zavodov je bila ovira za vsako šted-njo, dokler niso bile urejene pravne in politične razmere, valuta in denarstvo’. Različni pravni predpisi, ki so urejevali štednjo še v prejšnjih časih, obstojajo z izjemami še danes. In ti ovirajo zaradi zastarelosti razvoj štednje. Poleg različnih starih pravnih predpisov je tudi pomanjkanje foruma, ki bi vzgojil naraščaj vlagateljev in njegovo nezaupanje, je povzročilo zaostalost v varčevanju. Do jeseni 1933. leta ni bilo pri nas foruma, ki bi prevzel dolžnost združiti vseli 60 samoupravnih hranilnic. Dolgo ni bilo niti strokovnega časopisja, ki bi odprl pot k napredovanju štednje. Ni bilo nikogar, ki bi javnosti pokazal vse nepravilnosti, ki so zakrivile zastoj naše štednje. Ni bilo nikogar, ki bi javnosti dopovedal, in to v času največje krize, da je držanje denarja doma in na tujem škodljivo za posameznika in celotno narodno gospodarstvo. In posledice nezaupanja vlagateljev so bile velike. Z dvigom svojih vlog so mnogi krivi brezposelnosti in padanju blagostanja v državi. Hranilnicam se niso izkazala nikaka zaupanja, dočim so se samoupravni hranilni zavodi združili z denarnimi zavodi, ki iščejo od vlagateljev samo dobiček. Hranilnice, ki so res vzbujale smisel za štednjo, se niso vpoštevale, so vlagale svoj kapital v zidavo raznih humanih zgradb. Odredbe, od katerih so imeli korist le privilegirani zavodi, so še poslabšale zaupanje v samoupravne hranilnice. Posledica je bila, da so mnoge hranilnice morale oddati denar državni hipotekarni banki in tako iskati zaščito drugod. S tem postopanjem se ni odvzelo samoupravnim hranilnicam samo denar, temveč se je majalo tudi zaupanje, ki ga je imelo ljudstvo v te hranilnice. Takrat, ko so stotine in stotine vlagateljev prosili za vrnitev svojih prihrankov, se je zgodilo tudi to, da ni Narodna banka podprla samoupravne hranilnice s primernim kreditom. Molčala je. K zastoju napredka prihrankov je krivo tudi to, da se posveča vzgoji naroda premajhna pažnja. Saj je treba mnogo časa in truda, da si narod privzgoji lastnost varčnosti, ker to ni nikaka prirojena človekova lastnost. Polagoma, kot druge pridobitve,"se vcepi v narod. Zastoj v napredku narodne štednje povzroča tudi, da se z njo bavijo hranilnice, banke in zadruge. Ta konkurenca povzroča nazadovanje, ne pa napredovanje hranilnih vlog. Interesantno je, da je Jugoslavija skoro na zadnjem mestu v statistiki, ki pove, kolika je vsota vloge, ki odpade na posameznega prebivalca kake države. V Švici na primer pade na prebivalca 20.000 dinarjev, v Angliji 17.000 dinarjev, in tako dalje, Jugoslavija je s svojimi 800 dinarji na predzadnjem mestu med važnejšimi evropskimi državami. Na zadnjem mestu je Poljska s 550 dinarji. In vzroke te zaostalosti smo v kratkem opisali. njih osebnosti: ker je obstoj mogotcev odvisen v marsičem od naraščaja, so tudi pred sto leti vodili tako šolsko politiko, kakršno vodijo dandanes. Zapreti mladini s tem, da jo obtežujejo z mrtvo učno snovjo, vsak pogled v pre-obrazujoče se življenje in navaditi jo brezpogojne pokorščine, je smoter politike, ki hoče imeti ponižne, pokorne in omejene služabnike. Pri vsem tem ni treba omenjati najhujše krivice, da ima revno ljudstvo zaradi pomanjkanja ma-terijaln h sredstev zaprta vrata sploh v vse šole, kjer se učijo kaj1 več ko abc. Na tak način sicer oblastniki ovirajo tako ureditev sveta, ki bi bila najbolj primerna v določenem času, toda odstaviti z dnevnega reda tega stremljenja ne morejo. Prej ali slej postanejo mlada stremljenja tako močna, da se jim nihče več ne more upirati. Tako je bilo pred sto, dve sto, tisoč leti, tako je še dandanes in bo trajalo tako dolgo, dokler bo živela v človeku težnja za čim boljšo ureditvijo življenja. Eden najpogostejših načinov, s katerimi dandanes ovirajo prost razvoj1 časovnih idej, je diktatura, ki dobro odgovarja absolutističnim državnim oblikam v preteklosti. Diktatura sama na sebi je sicer med ljudstvom osovražena, toda «poštena diktatura* ima menda v Širokih plasteh ljudstva več privržencev, kakor katerakoli druga oblika vlade. «Poštenega diktatorja® si seveda ljudje kaj preprosto predstavljajo. Biti mora «železna roka», ki se je bo vse balo, predvsem pa bo ta mož pošten, odpravil bo korupcijo, pomendral bo notranje politične nasprotnike, skratka, napravil bo popoln red in mir v hiši. Do zdaj se tak človek še ni našel in ga bomo čakali kakor Judje svojega Odrešenika. Diktatura je že sama na sebi breme za ljudstvom Tudi nima nihče drugi besede kakor diktator, ki ne more poznati potreb in zahtev svojega naroda, ker ni nikogar, ki bi jih razglašal. Navadno vrže diktator ljudstvu kakšno dobroto: recimo zviša plače uradnikom ali pa zniža kakšno davščino. S tem si pridobi simpatije ljudstva. Ali pa diktator skrbi za ceste in mostove, za narodno zdravje, «čisto raso» itd., ampak le zatos da se s tem čim bolje pripravi na vojno, ki jo mora izzvati, kajti slučajno je v službi oboroževalne industrije, ki ga je zrinila na to mesto. • Glavna škodljivost diktature je, da ne pripušča kritike svojega dela. Kdor pa kritiko odklanja, se kritike boji. Za to pa ima seveda tudi svoj vzrok. Kdor je pošten, bo kritike vesel in jo bo upošteval, ker ve, da kritika le omogoča napredek. To pa je mogoče samo v demokratično urejeni državi, kjer se lahko javno v časopisju kritizira delo vlade. Da je demokracija resnični blagoslov za državo in državljane, vidimo že iz tega, da so take države gospodarsko trdne. Iz tega izhaja, da so tudi kulturno zelo visoko in zato so torej tudi politično zrele in trezne. Nujno |e skrajšati delovno dobo z ozirom na tehnični napredek Še pred nekaj leti se je zahteva skrajšanega delovnega časa propagirala in uveljavljala preuvsem zaradi tega, da bi se zmanjšala brezposelnost. Danes pa čedalje bolj stopa v ospredje povsem drugo mišljenje in dokazujejo nujnost skrajšanja delovnega časa zara'di tehničnega napredka. V minulih 25 letih je hitrejše porastla industrijska proizvodnja in mogočni razvoj tehničnega napredka kot še v nobenem drugem času svetovne zgodovine. Ugotovljeno je bilo, da je v severnoameriških državah izvršilo 43 delavcev isto delo kot v letu 1899. 100 delavcev. Tehnični napredek pa s krizo ni bil pospešen, temveč docela ustavljen. V času od 1914 do 1937 je v bistvu industrijska proizvodnja narastla. Velik razmah proizvodnje v obdobju med 1815 do 1919 je omogočil, da se je uvedel 48urni delovni tednik brez vsake najmanjše škode za produkcijo, tako tudi omogoča sedanji tehnični napredek minulega četrt stoletja, da se nadalje skrajša delovni čas. Do nedavnega so ugovarjali proti nadaljnemu skrajšanju delovne dobe s potrebo razširjenja delovne priložnosti. Veliko važnejši je fakt, ki govori za skrajšanje delovnega časa, potreba večjega odmora, oddiha delavca. Stopajoča obremenitev našega živčnega sistema se dogaja podzavestno. Premalo se posveča pažnja fiziologičnim in psihologičnim učinkom tehnične revolucije v poslednjh štiridesetih letih. Neizmerna hitrost napredka je spremenila v bistvu predpogoje življenja v mestih. Avtomobili, letala, telefon in radio obremenjujejo živčni sistem. Ne pozabimo, da je bilo potrebno več, nego 10.000 let, predno se le Človek naučil premikati hitrejše kot konj in predno mu je bilo mogoče iznajti drugi način poročanja misli, kot se je to vršilo do tedaj, namreč z besedo in pismom. Saj ni minilo niti celo stoletje, toda nastal je popolnoma nov način življenja in prav nikjer ni stopila živčna napetost tako kot prav v industriji. Natančno ročno in ponekod obrtniško delo so nadomestili danes stroji, ki obratujejo vedno hitreje, zahtevajo vedno večjo pozornost delavca, stopnjuje pa njegovo proizvodnjo na najvišjo stopnjo in inu pri tem ne da nikakega občutka osebnega zadovoljstva s produktom izvršenega dela. Današnji človek je izpostavljen trajni obremenitvi duha in živcev brez dela mišic, na katerega se je privadil po daljšem Času. Posledice vsega tega so številne nove bolezni živčnega sistema. To se poraja pri vseh strokah poklicev in ne le pri zgaranih duševnih delavcih in kvalificiranih manuelnih delavcih, temveč tudi pri delavcih brez posebne kvalifikacije, katerih življenje je v neprestanem trušču, hitrosti, v neizprosnem ritmu in disciplini moderne tovarne. Pred uvedbo strojne proizvodnje je delal človek dvanajst pa tudi več ur dnevno in je smatral to za popolnoma normalno. Sam si je določeval tempo dela, nihče ni pritiskal nanj v tem oziru in se prav zaradi tega delavec s tem delom ni tako utrudil in ni potreboval za počitek toliko časa. Z industrijsko revolucijo v minulem stoletju je nastala potreba skrajšati delovni čas. Vzrok današnje zahteve po skrajšanem delovnem času je predvsem intenzivnejša mehanizacija dela. Vzrok za nadaljnje skrajšanje delovnega časa je tudi predvsem v tem, ker delavec potrebuje daljšega odmora po napornem delu, ki mu ga nalaga moderna industrija in tempo današnjega življenja. Z gospodarskega stališča bo skrajšani delovni čas izravnan s povečano proizvodnjo. Čim hitrejše stroj deluje, tem večja je njegova produkcija v eni časovni enoti z manjšo telesno močjo, toda z večjo duševno napetostjo izvršena, na kar pa človeško telo ni privajeno. To vse gotovo zadostuje, da so zahteve po skrajšanem delovnem času in zahteve po uvedbi plačanih dopustov popolnoma upravičene. vo prehrano. Odbor ima dolžnost, da predlaga skupno delo raznih ustanov in organizacij na področju ljudske prehrane, da daje svoje mnenje v vseh teh vprašanjih, da izdeluje načrte za delo in da nadzoruje proučevanje ljudske prehrane, da podpira delo, ki ga določa zakon o državni obrambi in da je v ozki zvezi pri sodelovanju z vsemi organizacijami, ki jih določa ta zakon, ter da na podlagi dobljenih rezultatov poroča ukrepe za zboljšanje in ureditev prehrane ljudstva. V državnem odboru za ljudsko prehrano so zastopniki vseh ministrstev, Narodne banke, Privilegirane agrarne banke, Centralnega tajništva delavskih zbornic, Rdečega križa, Obrtne zbornice in vsakega banovinskega odbora za prehrano. Člane odbora in njihove namestnike postavlja socialni minister. V vsaki banovini se bo pri higienskih zavodih ustanovil banovinski odbor za proučevanje ljudske prehrane. V tem odboru so: po dva zastopnika oddelka za socialno politiko, kmetijskega oddelka in higienskega zavoda ter po en zastopnik trgovinskega, notranjega in prosvetnega oddelka, zastopniki vojske, trgovske, industrijske in obrtne zbornice, Delavske zbornice. Rdečega križa, kakor tudi zastopniki drugih ustanov in organizacij, v katerih delokrog spadajo vprašanja, ki se tičejo prehrane in njene proizvodnje. Semkaj spada brez dvoma tudi zastopnik Kmečke zbornice. Po pravilniku se v večjih mestih in važnejših industrijskih krajih po potrebi lahko ustanovijo v sporazumu z banovinskim odborom in po odobritvi bana krajevni odbori za proučevanje ljudske prehrane. Odbor bo vsa poročila in rezultate o proučevanju ljudske prehrane objavljal. Važna socialna ustanova in upamo, da bo imelo od te ustanove koristi le priprosto ljudstvo in tako pripomogla k gojitvi zdravega in zadovoljnega državljana. Nova ureditev delovnega časa na Japonskem Japonska je izdala nove predpise delovnih pogojev za delavce podjetij, ki spadajo direktno pod vojaški urad. Delovni čas, v katerega je vštet odmor, traja deset ur dnevno, to delo pa se more podaljšati največ za dve uri preko odmerjenega Časa. Delavci, ki delajo vso noč, imajo drugi dan prosto. Žene in mladoletniki pod 16. letom lahko delajo dnevno največ 11 ur, nikakor pa ne smejo biti zaposleni med 22. in 5. uro. Delavci imajo mesečno dva dni počitka. K temu je potrebno pripomniti, da Japonci ne poznajo razdelitve tedna v Šest delavnih dni in sedmi dan od-počitka. Po novih določilih imajo delavci letno Štiri dni dopusta, seveda brezplačnega. Ljudska V »Službenih novinah» je objavljen pravilnik o državnem odboru za proučevanje ljudske prehrane. Po tem pravilniku je državni odbor za proučevanje ljudske prehrane strokovni posvetovalni organ socialnega ministrstva v vseh vprašanjih ljudske prehrane. Naloga odbora za proučevanje ljudske prehrane je, proučevati in odrejati način za prehrano v raznih prilikah, način pripravljanja jedi pozimi, načrn proizvajanja in konserviranja življenjskih po- prehrana trebščin,, minimalne in najboljše količine življenjskih potrebščin raznih skupin prebivalstva z ozirom na spol, starost, vrsto poklica in običaje dotičnega kraja ter sestavo, hranilno in higienično vrednost življenjskih potrebščin. Nadalje ima nalogo, da stavlja potrebne predloge za racionelno prehrano prebivalstva, da proučuje in predlaga standard za prehrano posamezn;h skuDin I prebivalstva in da podpira delo, in po-I spešuje metode za propagando za zdra- 10 « Počakajte v izbi, grem po teto*, je rekel in Domače politične vesti Fond za podpiranje onemoglih delavcev. Minister za socialno politiko Cvetkovič je podpisal pravilnik o ustanovitvi in uporabi fonda za podpiranje delavcev v onemoglosti in starosti. Med drugim je tudi izjavil: Po tem pravilniku se ustanavlja pri SUZOR-ju v Zagrebu fond za podpiranje delavcev, ki niso mogli doseči pravice do invalidske ali starostne rente. Od predpisanih prispevkov bo v teku časa znašala skupna vsota okrog 60 milijonov. Od te vsote bo odpadlo okrog 10 milijonov za zdravljenje Članov, ki so onemogli in so izgubili pravico do zdravljenja v bolniški panogi zavarovanja. Podpore iz tega fonda za onemoglost in starost se bodo določile po zavarovanem zaslužku zavarovanega člana v zadnjih treh koledarskih letih pred letom, v katerem je bila vložena prijava za podporo. Mesečna podpora bo znašala 60 do 200 Din. Osebe, ki izpolnjujejo pogoje pravilnika, se imajo prijaviti okrožnim uradom, na čigar ozemlju žive, in sicer najkasneje do 1. julija, ostali pa tekom enega leta od dneva, od katerega izpolnjujejo pogoje. Podpore bodo pričeli dajati s 1. decembrom v 1. 1938. Nova banovinska trošarina. Z novim proračunom dravske banovine, ki je stopil v veljavo 1. aprila, smo dobili novo banovinsko davščino, in sicer banovinsko trošarino na jedilno olje. Na potrošnjo vseh vrst olj se pobira v dravski banovini 1 Din od kilograma. Opozarja se izvoznike in uvoznike blaga v Avstrijo, ki imajo terjatve proti avstrijskim tvrdkam, oziroma ki avstrijskim tvrdkam dolgujejo-, da morajo celotno terjatev ali celotno dolžno vsoto takoj prijaviti pooblaščenim denarnim zavodom, ki morajo spiske teh prijav predložiti Narodni banki. Krojaški delavci v Beogradu grozijo s splošno stavko. V zadnjem času se opaža močno gibanje krojaških delavcev tako v Zagrebu in Beogradu kot tudi v drugih manjših mestih. Vsled visokega dviga cen: življenjskih potrebščin so se krojaške organizacije pričele pogajati z delodajalci za povišanje mezd. V nekaterih krajih so pogajanja dovedla do željenega uspeha. Tako so na pr. krojaški delavci v Arandjelovcu dosegli 25odstotno zvišanje plač. V Beogradu pa krojaški mojstri nočejo pokazati razumevanja za delavske zahteve in se trdovratno upirajo kakršmkoli iz-premembi sedanjega stanja. Vsled tega so krojaški delavci dali svojim delodajalcem rok do 5. aprila t. L, v katerem času se morajo izjasniti za izboljšanje mezd, v nasprotnem slučaju bodo. namreč vsi kroiaški delavci v Beogradu stooili v stavko. — Kot smo zvedeli, so v Ljubljani krojaški pomočniki že v stavki. Karel Novy: ŽIVETI HOČEMO (Roman.) «Tu ne bo zame*, je rekel Jože drugo jutro in se zaman vzravnaval v križu. «Navajen sem miru.* «Polagoma se boš privadil, tovariš. Nocoj si privošči eno pipo več in spal boš ko kladia*, ga je tolažil možiček. «Mir sem, mir tja, samo da je poceni. V Karpatih sem spal sedem mesecev v snegu, blatu in gnoju. Vso jesen in zimo. Tole je raj proti onemu!* «Meni je všeč tukaj, če bi le stenic ne bilo*, je izjavil sin. «Mi smo imeli uši in nismo smeli črhniti. Ko smo spali, so se pa miši preganjale po nas kakor mačke.* Jože se je spoprijateljil s podajačem Švarcem. Spala sta drug zraven drugega in skupa j delala. «Ne bomo čakali, da zgnijemo v tem brlogu. Zložili bomo in si najeli čeden kvartir. Takole je za rokovnjače*, je sk'enil Švare. V soboto po končanem delu je kričal bled paglavec: c Kdo išče sobo z dvema posteljama?* Jože in Švare sta krenila za njim po poti med njivami. «Kaj je tvoj oče?* sta vprašala dečka. Skomignil je z rameni in ni odgovoril. Ognili so se zapuščeni gramoznici, polni črepinj in smeti. Pod klancem, v katerem so mestoma popolnoma prehajale njene strehe in plotovi, je mladenič pokazal na zeleno hišico na koncu stanovanjske kolonije. Hišica je bila prazna. Malo so počakali, ko pa le od nikoder ni bilo žive duše, je fant začel tipati po vratih in oknu in v resnici iztaknil ključ ter odprl. odšel. Švare je sedel na divan in začel pripovedovati: «Škoda tistih časov. Pri cirkusu sem bij za mizarja. To vam je bil cirkus, dragi moj! Šestdeset ljudi in nič koliko zverin! In kakšne konje smo imeli! Grandcirkus Pelegrini. Bili smo ravno v južni Franciji, ko nas je pred lanskim zadelo. Lastnika ni bilo na spregled. V tem se je nenadoma razvedelo, da ga je vzela noč. Nastal je vrišč. Terjali smo svoj denar, jesti ni bilo kaj, zveri so tulile. Pa koga boš terjal? Lpniki so pobrali vse in mi smo morali proč. Za nas Čehe se je zavzel marsejski konzulat in nam priskrbel delo. Zgarali smo se do kosti, zaslužili smo pa tudi lepe denarce in zato človek živi. Hudič me je premotil, da sem prišel za božič domov in tako sem obvisel. — Tovariši so mi pisali, da tam doli ni dela, jaz pa sem mislil, da se bom tudi doma kako prebil. Nekaj prihranjenega sem imel, a zbolela mi je žena in vse so požrli dohtarji. Lepo premoženje bi imel*, je govoril Švare. «Je že tako na sveiu, da se revež vedno pod nosom obriše, zanj je še skorja predobra.* Končno je prišla gospodinja. Težko je bilo pogoditi, ali ima štirideset ali petdeset let. «Stvar je taka, gospoda,* je smehlja ;e se govorila, «prav za prav bi ne smela nikogar jemati na stanovanje. To je občinsko in Praga tega ne dovoli.* «Vem,* je dejal Švare, «zato se k vam seliva.* «Ne smeta se prijaviti na policiji, toliko vama pravim.* ja patentn h lestev 50°'0 cene‘e od cenika. Ie *odne dvora>e v Moskvi Predsednik sodišča: — Meščan Pletnjev, Zu konzorcij «Nova Pravda* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.