14
Pogovor
kme(ifhkio;a ozheta s   fVojim  ofme  fhole suzhenim imam, v mefzu Profenzu. *)
$in pridši v hifho fi mane roke in pravi: Danef je pa mer sla.
Ozhe fedezli pri pezhi, pipizo v uftih, mu odgovori: No Janes! ker fi le she v ofmi fholi na— ravoflovja suzhil in fi she vezhkrat pravil, de sdaj marfiktero prigod bo vnatori samorefh rasloshiti, po v ej mi, od kod pa pride, de je po si m i tako mer šlo?
S*>in. Posimfki m ras pride od tod, ker po simi fo kratki dnevi in dolge nozlu, tedaj le malo fonzh-ne gorkote dobivamo ; fonze ftoji nisko nad naf-lio semljo, njegovi sharki le po Hrani na-njo padajo, naprejsderzhe in ne ogrejejo semlje tako, kakor takrat, kader padajo bolj navpik ali naravnoit nanjo in vezh zhafa oilanejo na meftu; vezhidel pihajo po simi hladni vetrovi in srak mozhno smrasijo, in od tod pride m ras,
Ozhe. To je she nekaj. Od kod pa to pride, de je vezh del mefza Profenza vez hi mras, kot pa mefza Grudna, defiravno sdaj she dan rafte, in fonze vi k f hi ftopi ?
^>in. To fe pa tako sgodi: MefzaGrudna imata fhe semlja in srak nekoliko poprejfhne poletinfke gorkote, ktera pa smirej bolj minuje, in je fhe sa ta mefez kaj ne oftane, mras smirej bolj rafte, ako ravno she fonze nekaj vezh gorkote da, ko v pre-tezhenim mefzu.
Ozhe. Tega pa ne rasumem dobro.
§in. Ukasajte jutro sjutraj enakomerno saku-riti obe dve pezhi v tem konzu hifhe, kjer bo fhe od danef nekoliko gorkote oftalo, in v unim konzu, kjer danef ni   bilo sakurjeno , in najdili hofte,  de
*) Taki   poduki  fo   nam   prav   po  volji ,  satorcj   proOrao   vezh enakih.                                                          Vrednifhtvo.
bo ta hifha she gorka, v drugi fe bo pa kurjava fhe malo posnala, in de bo potreba marfikako poleno priloshiti, preden bomo hotli v nji tako gor-koto napraviti, kakorfhna bo v tem konzu od perve kurjave.
Ozhe. To je pa she refnizhno, kar mi od kurjave povefh, sakaj to iim she vezhkrat f kuiil.
§in. Ravno tako je tudi s mrasam tega in uniga mefza. V pretezhenim mefzu je fhe nekaj gorkote od leta in jefeni, satorej fe fonzhna kurjava bolj posna, ko v tem mefzu, ker je vfa gorkota prefhla.
Ozhe. Ta je fpet refnizhna; ali bi mi pa tudi samogel povedati, od kod de pride, de je po simi pri fnegi ali jefeni pri f lani takrat nar huji mras, kader sjutraj sazhne fonze fijati.
§in. To pa pride od tod, ker takrat, ko fonze polije, fe sazhne fneg in flana tajati. K tajanju fnega ali flane je pa veliko gorkote potreba, ktera bo vseta is blishnjiga sraka, in tako poftane srak bolj mer sel, kot je poprej bil.
Ozhe. To mi pa ne gre v glavo.
{¦jin. Le pozhakajte, vam bom pa pokasal, kako de fe to godi'. On gre is hifhe, v same zinafti okroshnik (talar), prinefe na njemu fnega in ledu in pravi: Glejte! tukaj je fneg in led; va-nj bom djal peit foli, na ravno sdaj mozhno vrozho pezh bom pa nekoliko vode vlil, ktera bo na enkrat vrozha poftala, in v to vodo bom pri ti prizhi okroshnik s fnegam in ledam poftavil. Sazhne na okroshniku mefhati, de fe hitreji fneg in led tajata in pravi: Poglejte, okrashnik je k pezhi primersnil!
Ozhe. Sa boshjo voljo! ali zoprafh?
§in. Ne zopram ne, faj tudi ne snam; to fe je pa prav ponatorno tako le naredilo. Led in fneg na vrozh kraj poftavljena in fhe s foljo smefhana, lta fe sazhela hitro tajati. K tajanju je bilo pa potreba veliko veliko gorkote. Ta gorkota je bila potegnjena is pod okroshnika, sato je pod njemu tako merslo podalo, de fe je led naredil in de je okroshnik primersnil.
Ozhe. Janes! refnizhno ti povem, ako bi mi bil kdo.drugi to naredil, zopernika bi ga imenoval, tebi pa she verjamem.
$in. Tako fe sgodi tudi pri fonzhnim is-hodu, ker bo k tajanju fnega in ledii potrebna gorkota sraku odtegnjena in sato bolj merslo poftane.
Ozhe. ^i jo sije fpet dobro sadel. — Tega pa vender ne bofh vedil, sakaj de je v nafhim fpodnjim hramu f kevdru) po simi gorico, po leti pa merslo ?
čjin. Tudi to vam hozhem rasodeti. To isvira od nafhe o bz hu tIj i volti, in ne od vezhi in manji gorkote v hramu, ktera je fhe po leti vezhi, kakor pa po simi, defiravno fe nam drugazhi sdi. Po simi je srak svunaj hrama mersleji, po leti pa gor-keji. Pridemo po suni is m ras a v fpodnji hram, fe nam sdi gorko, pridemo pa po leti is vrozhine v hram, fe nam merslo sdi, defiravno je gorkota v hramu smirej slo enaka, kar tudi gorkomer pokashe.
Ozhe. Ne moram te prav rasumeti.
$in. Ako fedite v hifhi, kader fe she malo s-hladi, vam bo sazhelo biti merslo, ako pa v ravno tako gorko hifho pridete is mrasa, fe vam bo pa sdelo, kakor de bi bila fhe prevezh sakurjena, in ta raslozhek ne pride od bolj in manj gorke hifhe, ampak od o bzhutlj i vofti; ravno tako je tudi s gorkoto v hramu.
Ozhe. §pet ii me pa preshugal, sakaj kar fi mi povedal od gorkote hifhe, mi tudi od gorkote v
15
hramu verjetno ftori. Pa vezhkrat fim fi she miflil, sakaj de je Bog tudi mras vftvaril. O kako prijetno bi vender bilo, ko bi ne bilo ne mrasa, ne sime !
§in. Tudi mras in sima imata fvojo koriftnoft. Sakaj, ko bi ne bilo sime in mrasa, bi naf tudi fpomlad ne rasvefelila, in bi nam leto prijetno ne bilo; kar zhlovek smirej ima, ga nizh prav ne ve-feli, in fe mu fhe lahko oftudi. — Mras zhifti srak, obvarva pred mnogimi bolesnimi in naf pokrepzha. Gofpod mifionar Pirz pifhejo v lanfkih bukvah Leopoldinfke bratovfhnje, de fo v feverni Ameriki neki narodi, kteri fe tudi pri nar vezhim mrasu ne grejejo pri ognju, ampak fi narede po simi hi fhe is fnega in okna is ledii, fe v njih vkup fofe^-dejo in presimijo v Uradu in mrasu, kakor bibri v berlogih. Ta narod ima boje nar vezhi, nar mozh-neji in nar sdraviji ljudi, kteri fo vedno sdravi in veliko ftaroft doshivijo. — Mras pripomozhi tudi k rodovitnofti semlje. V mrasu mokrota v semlji smers-ne. Voda ima pa to laftnoft, de fe rastegne in ras-fhiri, kader smersne, kar fe lahko is tega fposna, de zhe voda v kaki saperti pofodi smersne, jo ras-nefe in rasbije. Tedaj fe v semlji smersnena voda ali mokrata tudi rastegne, semljo vsdiguje in rahlja, kar fe ozhitno vidi pri freshu , kteri nizh drusiga ni, ko smersnena in rastegnjena mokrota semlje. Po tem pa semlja bolj rahla in mehka poftane, in tedaj tudi bolj rodovitna. Satorej je bolji fpomladi, ko drujikrat terdine orati. — Sima pokonzha tudi f hkod-ljive selifha, shivali in druge fhkodljive rezhi; nam je tedaj tudi od te ftrani koriftna.
O zhe. Tudi to ii mi na tanjko rasloshil, in sdaj fhe le fposnam, de ima tudi sima fvojo dobroto, in de je Bog tudi pri nje ftvarjenju ko moder go-fpodar ravnal, sa kar mu gre zhaft in hvala! Mene pa ne greva, de fim te v fholo poflal, ker fi fe toliko lepih in koriftnih rezhi nauzhil. Drugikrat fe bova fhe kaj drusiga pomenila.         Janes Jashirk.