------    320    ------
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Cesarski ukaz od 10. septembra veli, da Ima s 1. dnem novembra štempelj od bla^a nehati. Ta cesarski ukaz spolni s tem, da odpravi zastarano napravo, ki ni za nobeno rabo več, želje skorej vseh kupčijskih zbornic, ktere so se že leta in leta za to poganjale. Štempelj od kupčijskega blaga je že star, ker je bilo že leta 1696 usnje najpervo  temu  stempeljnu podverženo.
—   C. kr. ministerstvo za šolstvo je zaukazalo, da se imajo v šolah na deželi upeljati bukvice, ktere je izdalo C. k. založništvo šolskih bukev za vajo v raj tanj u z novim d na rje m po 13 kr. starega dnarja.
—   Nadavek srebra ali ažio je že skoraj popolnoma nehal. K ur z i vseh obligacij so uni teden nekoliko odjenjali, ker dnarja manjka. To stisko čutijo sploh v južni Nemčii, posebno pa v Frankobrodu.
—   Repa ti ca, ktera se vidi vsaki večer svitljeje, bo imela prihodnjo saboto, to je, 9. t. m., dvakrat večjo svit-lobo, kakor 27. septembra, in ker se ob enem tako proti soncu postavlja, da bo tedni vselej še kake 3 ure za soncom zahajala, jo bo temveč lepo gledati, ker ne bo luna njeni svetlobi na poti. Od srede tega mesca pa zavoljo lune ne bo več tako svitla, ob enem se pa pomika urno proti jugu in kmalo potem bo zginila z našega obnebja. Njeni rep je najmenj 200 milijonov milj dolg.
Iz CeskejE^a. Med zajce je prišla na Ceskem neka kuga, ktera jih je že, posebno starih, mnogo umorila. — „Pražske Noviny'' pripovedujejo, da ima nek šolsk učitelj v Zalesu amerikansko kumaro, ktera je težka 45 funtov in 13 lotov; v širokosti meri 11, v dolgosti 31 pavcov in mnogo ljudi hodi to orjaško kumaro gledat. Take kumare se večkrat nahajajo in sirove imajo okus kakor domače, pa to prednost imajo pred domačimi, da so tudi kuhane kaj dobre.
Iz Novega Sada. Po razglasu c. k. deželnega poglavarstva je „Serbski Dnev." v avstrijanskih deželah za 3 mesce prepovedan.
Iz Rusije. 23. septembra kmali popoldne je prišel car Aleksander v Varšavo. Po opravljenih diplomatičnih in političnih obredih je obiskal pravoslavno cerkev sv. Trojice in potem uno sv. Janeza. Živo in iskreno veselje je povzdignilo prebivavce imenovanega mesta, ko je tudi v katoliški cerkvi svojo molitev opravil, zlasti pa, ker že od leta 1829 noben car ni v to cerkev stopil. — Zanimivo je tu omeniti, da so imeli namen, o tej priložnosti čaru podati prošnjo za olajšanje pomilostenih ali amnestiranih izseljencov, kterih večji del živi v revšini. Poljaki hočejo 8 svojimi dnarji si nekak davek naložiti, s kterim bodo iz-seljencom mogoče storili, se v svojo domovino verniti. O tej priložnosti prosijo čara v poljskem jeziku za svoje rojake, kar jim je z nekim carskim razpisom pripušeno. Pod čarom Nikolajem je bilo kaj tacega ostro prepovedano.
Iz Serbije. Vse drugač, kakor je govorila unidan ^Allg. Ztg.'' o zadevah serbskih, govorijo drugi časniki in tudi „Triester Ztg." , je prinesla ,jOd Save" vse drugačne novice, kterih zapopadek ob kratkem je ta-le: Serbi terjajo
pO njih ustavnih pravicah skup sin o, ktere pa starešinstvo ni hotlo dovoliti, dokler ni minister Garašania s še dvema ministroma žugal iz ministerstva, predsednik starešinstva Vučič pa iz starešinstva stopiti. Ko je naj-terdovratnisim starešinom, ki se menda boje ostrega pretresa njih večletnega vedenja, knez sam prigovoril, na) dovolijo skupšino, je bilo 15. pr. m. sklenjeno, naj na podlagi nove postave, po kteri se imajo poslanci voliti, bode s kup si na (deržavni zbor j. In tako se je pomirila že zlo nepokojna dežela. Kakošna bo volitvina postava, k d a) bo skupšina in kako, še zdaj ni znano. Da bi se pač vse tako poravnalo, kakor terja ustavna pravica serbske knežije!
Iz Italije. Iz Rima 16. sept. Ta teden še ni pretekel dan, da bi ne bili v straha zavoljo serdnosti med francozkimi in papeževimi vojaki. Začetek so storili francozki vojaki, kteri so v pijanosti papeževega vojaka v neki kafetarii tako razmesarili, da je nekaj dni potem umeri. Ako gosposka ne bo skerbela za pokoj in red, se nam je kmali kervavih bojev bati, zlasti, ker je tudi ljudstvo od dne do dne bolj zoper tujce razkačeno.
—   Iz Napola. — 6. septembra se je imela zarota uneti; pa vlada ji je prišla po naključju na sled. Na bregu so našli truplo utonjenca, in v njegovi obleki več pisem, ktere so vladi dale ključ do zarote v roko. Več ljudi so zaperli.
Iz ]\eniskega. Iz Berlina. O zdravju kralja se zopet neugodneje poročila dobivajo — o stanju vladarskih zadev pa še vedno negotove reči berejo. Rešena pa mora ta reč skoro biti in nadjati se je, da jo bodo doma sami rešili, pa ne, da bi jo tako skuhali, kakor jo hočejo nekteri imeti, namreč po volji francozki. Ob-iskanje princa Napoleona vsaj hočejo časnikarji tudi v to reč vplesti. (?)
Iz Franeozkega. Princ Napoleon je šel v Varšavo čara Aleksandra pozdravit, kjer je bil od tega prav prijazno sprejet. Časnikarji marsiktero ugibajo zavoljo tega in naj prava bo, da je francozki cesar po svojem bratrancu povabil čara ruskega v Pariz. V gorenjih višavah ne dvomijo, da bo šel Aleksander Napoleona obiskat. „Le Nord^*^ piše o tem: To bo francozkega in ruskega vladarja še bolj sprijaznilo, kakor ju je shod v Štut-gartu sprijaznil.
—    22. septembra je na planjavi, ^Champs Elisees" imenovani, valaški knez Ghika žalostno poginil. Konji so se mu splašili, mu voz prebernili in tako hudo se je ranil, ko je iz voza padel, da je čez dve uri umeri. To je Va-lahom velika žalost, ker je bil knez Ghika eden tistih, kterega bi bili radi na hospodarski stol posadili.
—  Na Francozkem živi mož, kteri je dal nedavno svoje 33. zakonsko dete kerstiti. 50 let je še le star, v drugo oženjen in njegovih 33 otrok je še 20 živih.
Iz Moldove iii Valahije. Dogovor zastran dokončane uredbe Moldove in Valahije je podpisan prišel na svetlo in imenovane deželi imate osnovo, kakoršno ima maloktera dežela. Ali in koliko jo bodo znali Rum uni v svoj prid obračati, se bo skorej pokazalo. Samostojni so, kolikor jim je mogoče in na turško cesarstvo jih nič dru-zega več ne veže, kakor 400 milijonov piastrov, kterih bo Valahija poltretji, Moldova pa poldrugi milijon vsako leto Turčiji plačevala. Vse svoje pravice in privilegije bodo uživali svobodno pod krilom evropejskih oblasti.