n Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 H Za pol leta.....$3.00 * Za Ne« York celo leto - $7.00 « Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Iist:8loven8kih.deUTecf vAmer&L Sundays and letal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TEUTON: CHelsea 3—3878 NO. 62 — ŠTEV. G2. NEW YORK, THURSDAY, MA RCH 16, 1933. — ČETRTEK, 16. MARCA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XIX ROOSEYET BO PRIHRANIL500MILIJONOV DOLARJEV SENAT BO NAJBRŽ PRIPOROČIL POLEG 3 ODSTOTNEGA PIVA TUDI IZDELOVANJE IN PRODAJO VINA Protli Rooseveltovemu predlogu je bilo samo trinajst senatorjev. — Veterani, posebno tisti, ki niso bili na bojišču, bodo precej prikrajšam. — Državni uslužbencem bodo znižane plače. — Senatorju Borahu se zd*, da pred!oga glede piva ni v soglasju z ustavo. WASHINGTON, D. C., 15. marca. — Senat je nocoj malo pred deveto uro odobril predlog, naj dobi predsednik Roosevelt polnomoč, znižati vladne izdatke za petsto milijonov dolarjev. Na ta način mu bo mogoče izpolniti obljubo, ki jo je zadal teko ti volilne kampanje, namreč da bo v slučaju svoje izvolitve znižal vladni proračun za petindvajset odstotkov. Predloga bo vrnjena poslanski zbornici, ker jo je senat v nekaterih točkah izpremenil. Predvsem bo znižana podpora, ki jo dobivajo vojni veterani. Pa tudi plače zveznih uslužbencev bodo znižane za približno petnajst odstotkov. Za predlogo je bilo oddanih 62, proti nji pa samo I 3 glasov. Zanjo je glasovalo 43 demokratov in 19 republikancev, proti nji pa štirje demokrat-je in devet republikancev. V poslanski zbornici je bila sprejeta z 266 proti 1 38 glasovom. WASHINGTON, D. C., 1 5. marca. — Voditelji kongresa so bili danes prepričani, da bo predloga, ki dovoljuje dobro pivo, še pred koncem tega tedna poslana v Belo hišo, kjer jo bo predsednik Roosevelt podpisal. Predloga bi bila v senatu najbrže že jutri sprejeta če bi se ne oglasil k besedi senator Borah ter zahteval, naj se preišče, če je v soglasju z ustavo. Značilno je, da je poslanska zbornica priporočila t amo pivo, dočim je senat pritegnil še vino in sadne oke, ki ne vsebujejo več kot tri in četrt odstotka alkohola. !<*tov-^nr sporočila zveza californij. vinogradnikov, da b: tak dodatek nikakor ne bil umesten. Bolje bi bilo, da določbe glede triodstotnega vina črtajo, ako nočejo dovoliti prodaje vina, ki ima naravno vsebino alkohola. Vinogradniki so naprosili californijskega senatorja Johnsona in MacAdoo-a, naj se zavzemata za vino, ki ima od 10 do 12 odstotkov. Vino s take nizko alkoholno vsebin kot jo priporoča senat, bi se vkratkem času skisalo. Zastopniki države Pennsyvanije v kongresu so danes povedali, kaj bo pomenila predloga za njihovo državo, kakorhitro jo bo predsednik podpisal. Petnajst dni za tem bo dobro pivo naprodaj na vsaki bari, v vsakem restavrantu in v vsakem ice cream parlorju, ki si bo nabavil tozadevno dovoljenje. Kongresnik Watson je mnenja, da onih, ki varijo pivo doma, ne bo nihče nadlegoval, dasi določa predloga, da morajo plačati pivovarnarji tisoč dolarjev za licenco in pet dolarjev davka od vsakega sodčka. Po njegovem mnenju se tiče to le onih, ki izdelujejo pivo za prodajo. ALBANY, N. Y., 15. marca. — Newyorska država bo naložila na vsak sodček piva en dolar davka in bo zahtevala od pivovarnarjev sto dolarjev za licenco. Po zatrdilu governerja Lahmana bo prineslo to državi vsako leto deset milijonov dolarjev. — Ce bo dovoljeno prodajati tudi vino in žganje, bo pristojbina za licenco seveda znatno večja, ivil governer. MacDonald in Mussolini se bosta sestala TORNADO NAZAPADU Ob meji Kentucky i n Tennessee j e razsajal hud tornado.:— 17 oseb je bilo ubitih. Nashville, Tcnn., 15. marca. — Vsled toriada. ki je razsajal tu meji »i«1.1 državama Kentucky in Tennessee, je bilo ubitih 17 oseb. Tornado .so je priče! pozno popoldne v južnovzliodnem delu Missouri in .severovzhodno v Arkansas. V Lepa nt o. Ark, je porušil hiš ter poškodoval 4 osebe. Vihar je napravil v Carutber.s-ville. Mo. za $."»0,000 >kode. Pozneje so poro«" »I i. da je zadel oo Kentucky-Tennessee meji mesta Middle.skoro, Kingsport in Ilaro-gate. Nato je divjal po hribih nad Nashvile. Med viharjem je tudi padalu debela toča. CALIFORNIA PROSI POMOČ! Vsled potresa prizadeta mesta skušajo dobiti vec milijonov dolarjev posojila. —Zemlja se še vedno trese. Los Angelesc, Ca., 15. marca. Potresni .sunki se še vedno ponavljajo. Mestne občine skuša io pri vladi dobiti posojilo v znesku več milijonov dolarjev za popravo škode, katero je povzročil potres. Meščani raznih mest se vprašujejo : Zakaj so se najprej porušila šolska poslopja, ki so bila primeroma nova ? Kaj bi se zgodilo z otroci, ako Li se bil potres pričel ma'o prej? Pet višjih *ol je v razvalinah. Samo v Los Angeles je bilo porušenih nad 125 poslopij. Včeraj so bili štirje močni potresni sunki. Na več krajih mesta so se zrušile hiše. Sodnijsko po-slopje v Santa Ana je bilo izpraznjeno. Vseh smrtnih slučajev v Lo.-> Angeles do sedaj je Rdeči križ je pričel nabirati skkd v zne.sk u $500.000 za pomoč lastnikov majhnih hiš. Californijski kongres je dovolil pomoč v znesku $50.000 in governor James Rolph je obljubil, da bo odprl kampanjo za sklad $150.000. Kot .se .sliši, se bo Ameriški Rdeči Križ obrnil na vse države Lilije. da .se zbere sklad $45,000.000 za pomoč ponesrečenim. NEMŠKI POSLANIK ODSTOPIL Nemški poslanik v Washingtonu dr. Fried-rich Wilhelm von Prit-witz se ne strinja s Hitlerjevo vlado. Naznanil je svoj odstop. Washington, D. C., 15. mam Nemški poslanik dr. Fricdrich AVillhelm von Pritwitz, ki je poslanik v Washingtonu že od leta l!*27 in ki zavzema odlično mest > med ]H>slaniki. j«* .svoji vladi naznanil svoj odstop. Poslanik Pritwitz je odločen republikance in ni bil zadovoljen s, fašistovsko vlado in kanclerjem Hitlerjem. Po svojem mišljenju ne more zastopati fašist o vske vlade. ki je zavrela weirmarsko ustavo. Naznanilo o Pritwitaoweni odstopu je prišlo ravno ob času. k > je- predsednik Roosevelt imenoval za ameriškega poslanika *v l»erli-nn Jamesa M. Cox, ki je bil leta 1020 demokratski predsedniški kandidat. Cox je bil štiri leta kongresnik in šest let governer države Ohio." Kdaj bo poslanik von Pritwitz razrešen svojih dolžnosti, še ni znano, toda v nekaj dnevih namerava odpotovati v Nemčijo. Po poklicu je odvetnik, toda je večino svojega življenja posvetil di-plomatični službi. Zadnjih d v a.is e t let je vedno zavzemal kako diplo-matično mesto. Že leta 1908 je bil poslaniški uradnik v Washingtonu, pozneje pa je bil premeščen k nemškemu poslaništvu v Petro-gradu. Miami Beach, Fla., 15. marca. Znani založnik listov. James M Cox, ki je bil leta 1020 demokratski predsedniški kandidat, je izjavil, da ne bo prevzel mesta ameriškega poslanika v Berlinu. Berlin, Nemčija, 15. marca. — Dobro poučeni krogi potrjujejo I vest, da je poslanik von Pritwitz naznanil svoj odstop, toda nemško časopisje o tem ne razpravlja. POLOŽAJ NA DALJ. IZTOKU Kitajska je mobilizirala 16 divizij. Vojaško poveljstvo zahteva, da Kitajska preneha s svojim izzivanjem. Čangčun, Mandžurija. 15. mana Častniki japonskega generalnga štaba pravijo, da bodo Japonci svoje vojaške operacije raztegnili čez kitajski zid v severno Kitajsko. ako Kitajci ne prenehajo s svojim "izivanjem". To grožnjo je objavilo japonsko vrhovno poveljstvo, ko je izvedelo. da je Kitajska mobilizirala južno ojJ kitajskega zidu Iti divizij. Vojaški opazovalei pravijo, da tako zbiranje vojaštva nudi Japoncem dovolj povoda, da pričnejo prodirati čez zid na Kitajsko. Peiping, Kitajska, 15. marca. Kitajska poročila naznanjajo vroče boje v bližini Ilsifengkovv. ki je zelo važen prelaz v kitajskem zidu 40 milj jugovzhodno od Cengteh na meji med provincija-ma Džehol in I Topel. Kitajski poveljnik general Sung Čeh-vuan je brzojavil osrednji vladi v Nankin-gu. tla je v dveh dneh imel 1500 izgub. Bolnišnica v Hjefengkow je napolnjena ranjencev. Kupci prelaz, čegar zavzetje so Japouei prezgodaj naznanili, je sedaj najbrže prišel v njihove roke. Tozadevna poročila so pomanjkljiva in ni nataeno znano, kje stoji kitajska vlada. Armada osrednje vlade drži fronto blizu Kupci prelaza. Armada maršala Can g ILsiao-lianga. ki je 10. marca začela zapuščati svoje postojanke, se nahaja v ozadju. Kitajska armada je dobro oborožena in tudi vlaki z munici-jo in živili redno prihajajo na fronto. V Peiping še vedno priha jajo ranjenci, iz č.sar se mora sklepati, da se v okoli *i Kupci: vrše vroči boji. Kitaiei odločno zanikujeio. di se hočejo z Japonsko pogajati zaradi Dželiola ter zatrjujejo, da se pripravljajo na protinapad. NA VAŽNI KONFERENCI BO TUDI KANCLER HITLER NAVZOČ LONDON, Anglija, 15. marca. — Iz uradnih krogov je prišlo poročilo, da se bosta v Rimu sestala angleški ministrski predsednik Ramsey Mar-Donald in italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini. Konference se bo udeležil tudi angleški zunanji minister Jokn Simon. . __________ ___ linden, Anglija, 15. marca. — V uradnih krogih je bilo povedano. da bosta ministrski predsednik MacDonald in zunanji minister Sir John Simon v soboto odpotovala iz Ženeve v Italijo, da se posvetujeta z Mussolini jem. Ministrski predsednik MacDonald in zunanji minister Simon sta prejšnji teden odpotovala v Ženevo, da preprečita razdor v razorožit veni konferenci. Angleška vlada je mnenja, da bi prekinjenje razorožit vene konference. ali pa samo kaka resolucija. ki ne bi zahtevala ničesar določnega, bilo nevarno za Evropo. MacDonald iu Simon sta imeia več konferenc z raznimi delegati v Ženevi in sta oba prišla do prepričanja, da je potrebno, da .srt Italija naravnost pogaja z Nemči-jo. Francijo in drugimi državami, da je mogoče rešiti konferenco. HOOVER BO DANES ODPOTOVAL 1ZNEWY0RKA Bivši predsednik Iloover bo danes popoldne odpotoval proti Ca-liforniji. Za kratek čas se bo usta-_ vil v Chieagu in obiskal nekega svojega prijatelja. Svoj prvotni načrt, da bi odpotoval v Califor-nijo skozi Panamski prekop, je zavrgel. ŠEST DEKLET ZGORELO Hnl, Qucbee, Canada, 15. marca. — V tukajšnji tovarni za žve-plenke je nastala eksplozija. Poslopje je bilo takoj v plamenu. Šest delavk je sgorelo, petnajst jih je pa ramo opečenih. DIPLOMATSKO ŽGANJE JE BILO OPROŠČENO Washington, D. C., 1"». marca. V New York u so prohibicijski agenti zadržali žganje, ki je bilo namenjeno desetim inozemskim poslaništvom. Ameriška vlada je odredila, tla bo ta pijača prepeljana v poslaništva, kakor je bilo pryotno namenjeno. Prvotno je bilo odločeno, da bo žganje poslano iz Baltimore v "Washington. Toda ko je bilo naročeno i »a rili k u, ki je vozil žganje. da se vstavi najprej v New Yorku. so prohibicijski agenti po-šiljatev takoj zaplenili. Diplomati so se takoj pritožili pri državnem departmentu, češ, da je bila mednarodna pogodba kršena. Po natančni preiskavi je državni department odločil, da »e poši-Ijatev dostavi posameznim poslaništvom. ŽRTVE GLEDALIŠKE NESREČE Ahualuluco, Mehika, 15. marca j Pri nesreči v Ilidalgo gledališču; je izgubilo življenje 48 oseb. Po-' leg tega je 27 oseb nevarno ranjenih. 50 pa lahko. Največ žrtev je bilo med otro eL ŠPANCI SE PRIPRAVLJAJO ZA POLET V AMERIKO Madrid, Španija, 15. marca. — Kapitan Mariano Harberau in po-i ročni k J ose Colar nameravata v drugi polovici meseca maja poleteti iz Seville na Kubo. odtam p:i, Xew York. Polet nameravata za-vršiti •v 42 urah. NEMČIJA ZAHTEVA GARANCIJO Nemška vlada Je odločno odgovorila na francoski protest. — Nemčiji ni dovoljeno imeti vojaštva ob Renu. i Berlin, Nemčija, 15. marca. —i Nemška vlada je zavrnila franco-' ski protest, katerega je nemški vladi vročil francoski poslanik Andre FrancoLs-Poneet in ki trdi. da je Nemčija kršila pogodbo, ker ima v Porenju svojo vojsko. Francoska vlada trdi. da je nemška vlada s tem. da je s fa-šistovskimi vojaki odstavila župana v Kolinu ob lienu in župane po drugih mestih ob Renu. kršila točko 43. versailLske pogodbe, ki prepoveduje nem. vojaštvo v teh krajih. Nemčiji je po tej pogodbi dovoljeno samo omejeno število vojaštvo, kolikor ga je potrebnega za vzdrževanje miru in reda, vojaštvo pa mora biti oddaljeno od meje na/manj 50 kilometrov. Nemški nacionalisti z veseljem pozdravljajo ta odločni nastop nemške vlade, zlasti še. ker je isteura dne obljubila Pol;ska. da j bo umaknila svoje vojaštvo iz po'.:.«V"? koridorja. Vem?1-' zunanji minister Kon št vrtin vnn N°urath pra vi v svojem odgovoru. da narodne faši-sto-ske garde ni mogoče smatrati za oboroženo silo. kajti koma; vsaki deseti fašist je imel puško ali revolver. Minister Neurath je francoskemu poslaniku tudi rekel, da je, nemška vlada skrbela v vseh krajih samo za domači mir. Pariz, Francija, 15. marca. — Nemške židovske družine v velikem številu beže iz Nemčije čez mejo v Francijo. Mnogo Židov je prišlo v Pariz brez denarja ter prosijo židovska društva za pomoč. V Strassburg je pribežalo veliko število Židov, toda sedaj njih i prihod ponehuje. ker Nemci zelo pazijo na mejo, da ne bi kdo pobegnil. j V pokrajinah ob južnem toku Rena so se fašisti večinoma polastili občinskih oblasti in nadlegujejo židovske trgovce. Kdor le more zbeži preko meje v Alzaeijo. Him, Italija, 15 marca. — Uradni krogi -zagotavljajo, da bo angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald skušal pregovoriti ministrskega predsednika Mus-solinija, da se pozneje udeleži konference ministrskih predsedn? kov evropskih držav, da se rarorožitvena konferenca v Ž ' nevi. Prva seia bo ta 'nn in se je b > do udeležili angleški min\strs~-predsednik Ramsav MacDonal I ministrski predsednik Benito Mu.-solini, francoski ministrsk? predsednik Edouard "DVndi™- in nemški kancler Ado'f Hitler. Francoska vlada je privolila v to konfereneo. toda "e znh*eva!a da je pri korferene? ■»«s»n*vin:i Midi Mala antnnta (Čeh oslovi šVi Jugoslavija in Romunska^. proti čemur je Italija protestirala. GOVORICE 0 DIKTATURI Barcelona, Španska, 15. marca. Časopis "lluma nit a d" ]»oroča, da so zasnovali radikalci splošno zaroto proti vladi in da namerava vlada proglasiti diktaturo. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da > |so anarhisti dobro preskrbljeni z; • orožjem. 1 PITTSBURGHU PRETI POVODENJ Pittsburgh, Pa., 15. marca. — Reki Allegheny in Monongahela. ki se združujeta v Pittsburghm stalno naraSčata. Voda je 2e dosegla 3.7 čevljev nad normalo in je že napravila škode $300,000. EMBARGO NA OROŽJE Washington, D. G., 15. marca Velike svetovne države so pod vodstvom Združenih držav sklenile, da prepovedo pošiljanje orožja napadalni državi. To se je izvedeilo. ker se je predsednik. Roosevelt odločil prositi kongers, da mu dovoli, da sme vsak čas prepovedati pošiljanje orožja katerikoli drža.vi. Anglija. Francija in druge države zahtevajo vladno nadzorstvo nad pošiljanjem orožja. Roosevelt je malo prej, pred-no je postal predsednik, rekel: — Že dolgo se zavzemam za embargo na orožje vojskujočim se narodom in še zlasti napadalnim narodom. Kako bo vpeljan embargo na o-rožje Japonski in Kitajski, bo odločil svet enoindvajsetih Lige narodov. Združene države so že sprejele Ligino povabilo, da sodeluje v Liginem odboru za poravnavo kitajsko-japonskega spora zaradi Mandžurije. Anglija, ki je pred nekaj tedni postavila embargo na orožje, ga je sedaj zopet preklicala, ker se ji niso druge države pridružile. O L A B RAIODA' KEW Y0BJK, THURSDAY, MARCH 16, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. t Vnak OwMd and PublUbed by SLOYKNIC PUBLISHING COMPANY ay Fiwpt Sundays and Holidays la črto leto vetja Kanailo........ ia pol leta....... Ca Četrt .... Ajnerlko ta ........... $6.00 ............ruw ........... $1.50 2Sa New York za celo leto . C« pot leta ............... Za Inozemstvo aa celo leto . Za pol leta........ • m m m • ... $7.00 ... $3.50 ... $7.00 ... $3.50 Dopisi. Subscription Yearly $600 Advertisement ou Agreement "Clfti Naroda** liha j a vsaki dan UvsemSl nedelj ln praznikov. Doplal bres podpisa ln osebnosti m* ne priottfujejo, Denar naj se blagovoli foRlJatl po U(ncy Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam todi prej Sn Je bivališče naznani, da IJtreje najdeno naslovnika. "GLAS NARODA**, 216 \V. 18tb Street, New York. N. Y Telephone: CHetaea $—3878 BOJ MED ČLOVEKOM IN STROJEM Kadar podjtrtnik svoje i>odj«»tjtk racionalizira — po. £tane vedno vee ali manj delavcev nepotrebnih, ker namesto njih opravi stroj t* na ko delo prej in ninogn boljše. Večina ljudi dojy.i moderno tehniko, da je s svojimi stroji povzročila brezposelno*! tolikih milijonov. Neštetokrat slišimo, da it . .iv j rsti. ki meče delavce iz tovarn. Zato praviju. aa Btre-J lu-kakor ne prinaša blagoslova delavstva in ostalemu eiovešt\ a, ampak za vteino ljudi pravo prokletstvo. Dejstvo je, da je milijon rok ostalo brez dela, stroj pa :e vedno maši posamezni ko ri ogromne vsote v žep. Res, da je stroj pospešil proizvodnjo in izdelke pocenil, toda na milijone brezdomcev je zato brez kruha. Tam, kjer leže grmade bogastva, so zraven kupi siromaštva! — Čim vee strojev, temveč je brezpoM lnik! rim ver brezposelnih gladuje, tem manj se kupujejo izdelki strojev. Stroji mečejo izdelke v skladišča, dokler se ta ne napolnijo. Stroji se začenjajo polagoma ustavljati in so zaradi tega zopet novi in novi delavci brez kruha. Iz sestradanih delavcev se mora izzvati krik: tkStroj je kriv naše nesreče!" S stroji si noče človek izpolniti samo potreb, — hoče i i povečati le svoje bogastvo! Ali teko stroji it o varen, da koristijo delovnemu ljudstvuf Ali dele delodajalci z delavci zaslužek i Kaj še1?! Stroji teko le do takrat, ko prinašajo velika bogastva v kapitalistovo blagajno. 1 >lavci pa prejemajo plače le v najnižji meri in pri tem morajo dati stroju poslednjo telesno in duševno silo. Ko zmanjšajo stroji denarni dotok v magnatovo blagajno, takrat pa delavca br<>z nadaljnjega na cesto. Prav tako, kakor gradi človek nasi]>e in kanale, da bi uravnal tok rek, bi mogtl tudi produkcijo zadržati in regulirati. Stroj je brez dvoma velik blagoslov za človeštvo. Napačna je le njegova uporaba. Pomislimo samo. Če bi nenadno obstali vsi stroji, a bi vendar hoteli imeti v obratu vse tovarne, železnice, električne napeljave itd. Strokovnjaki so izračunali, da bi moralo za delo strojev nad 2 milijardi sužnjev vse življenje brez odmora vrteti, dvigati, vlačiti. . . Predstavljamo si zgradbo faraonskih piramid, nasipe Kila v Egiptu, stare orjaške stavbe v Ki mu; stotisoči suž-i jev, brezupnih ljudi, so morali znašati kamenje. Danes izvršimo vsako težje delo s strojem. Stroj je omogočil skrajšanje delovnega časa in ga bo omogočil še bolj. ljudje »wwlo radi tega imeli vedno več časa, katerega ni« -ko žrtvovali za svojo izobrazbo, razvedrilo ir zdravje. Seveda pa postane pn.vi smisel skrajšanja delovnega časa šele takrat, kadar >e delavcu ni treba bati za svojo eksistenco. Ali je torej stroj zaslužil kletev delavcev? Kdo je torej kriv, da je stroj nepravi "en ! Človek ostane človek! — Nt roj, ki bi človeku lahko služil za ustanovitev raja, mu služi le za sramotno uničevanje svojega bližnjega — za sebično kupičenje denarja. Doba stroja lahko konča v kaosu in brezkulturi — seveda ni v bistvu stroja, ampak v bistvu pohlepnosti, ka-tera se poslužuje strojev. Mnenje, da je stroj vzel človeku delo, je popolnoma napačno. To mnenje izvira le iz tega, ker mnogi mislijo, da je po izdelkih (produktih) strojev vedno enaka potreba. Temu pa ni tako. Brez dvoma je rw*, da nudi stroj človeštvu toliko pred-;»oslft da njegove dobre strani odtehtajo senčne strani. — Tre ha pa je pri razvoju in vedno veeji uporabi strojev pa- krajfio taposlitev delavstva. Library, Pa. V tej naselbini je preee»j naročnikov Glas Naroda, pa .so že dol-po časa ni noben oplazil. No, sem se 'pn jaz namenila napisati par vrstic. • .Z delavskimi razmerami jo zelo slabo tukaj. Tu na Montour No. 10. se dela po dva ali tri dni na teden, pa ko bi že takrat dala kompauija kaj zaslužiti. Mora bili že dober dela vee. da zasluži dolar do dva dolarja na silit. Ce kakšnega pobi je v jami in dobi odškodnino plačano, ne dobi n i č vee dela potem, ko ozdravi. Xo svetujem nobenemu. da ni sem hodil za delom. Tukaj je mnogo brezposelnih kakor povsod. Veliko jih je. ki imajo pre-e«jšnjo družino in sta v nji dva ali trije dobri za ilelati, pa ni dela nikjer, jesti je pa treba vsak dan. Velikokrat berem v časopisih. ?»ko je kakšnega živila preveč, pa pa z meee j o v vodo. pri vsem tem pa ljudje stradajo v tej bopat: deželi. Nekaj jih dobiva nekakšno podporo. pa tisto ni dosti. p*>-Kebno že. kateri ima veliko družino. Mogoče se bodo časi zdaj kaj izboljšali, ko je nastopil novi predsednik Mr. Roosevelt Pričakujemo od njepa. da bo kaj odpravil to mizerijo in da bi se delavske razmere kaj kmalu izboljšale, da ne bo toliko paranja iti trpljenja pri ubopih delavcih, kakor pa je sedaj. Žel im prela poslušat vsak dan. Prvo točko "Naprej »zastava Slave!" so poseb- ROMUNKE PROTESTIRAJO Rumuiiske žene so koIo razburjene. ker jim pripravlja vlada neprijetno presenečenje. :še bolj. kakor drupe države, preživlja Rum till. j a težke čase in mora v svojem proračunu do skrajnosti štediti. Da zniža izdatke, namerava vlada odpustiti iz državne službe vse ženske. Romunski državni proračun, ki mora lliti znižan v tekočem letu od 25 na 1« milijard, je pač trd oreli sta finančnepa ministra. V javnost je prišla rent. da hoče vlada odpustiti iz državne služhc vse one ženske. ki imajo može v državi službi. Orpanizacija romunskih žen v p.ukarešti je takoj sklicala protestno zborovanje, na katerem so govornice lpozarjaJc na moraln*' posledice, ki W. nastale, če hi država odpustila ženske v*, svoje službe. Posledici bi bila. da bi naraslo no krasno izvajali, za kar so žeii buren aiplavz od vseh. kajti dvorana je bila napolnjena do zad-lijepa kotička. Ponosni so lahko jolietski farani iu njih župuik lie v. Father Plevnik na to godbo. Upam, da jih bomo zopet kmalu slišali. Tukaj v Cl.ieapu delavske razmere niso še nič boljše, ampak tipamo, da se bo kaj na spomlad izboljšalo, ker naš novi predsednik Mr. Roosevelt je začel dobro pometat s svojo, metlo. Ko je pro-pla.sil bančni moratorij, kako so hitro začeli nositi zlati denar iz svojih skrivališč, ker se boje. da ne bi bili kaznovani. Da, tako j** prav! Xaj pre denar v cirkulacijo. da se zopet trpovina obnovi in oživi. Pozdrav vsem rojakom! Fr. Lukanieh. PUSTOLOVŠČINE VOJAŠKEGA BEGUNCA Francoski rezervist Rene Porptii-lon. ki ph je francosko vojno sod*-bčo ohsodi!.-) na smrt in jo uš.| Nemcem preti usmrtitvijo v avgustu lfll-l. ie stal te dni pred vojnim «a>diščem v Parizu, kjv^r je bil obsojen na mesec, dni zapora, toda V londonski bolnici sv. Partolo-kazen mu je Mla takoj odpuščena. mt\ia so •moli nedavno izredno te£ l.*oquiIon je pobegnil od svojega in nevarno operacijo. Zdravm-polka v Verdun n pred vojno in za- ki so stali pred težko nalogo, kajti tekel se je bil v Tamines v Belgiji.; bolniku jo bilo treba odstraniti It Ko se je začela svetovna vojna, s« ■ pljučne žile strnjeno kri. Ta opera-pa presenetili Wmei v Taminesu in I cUa zahteva mnogo spretnosti, ke/ ga postavili s 600 drugimi civilisti k steni; zapele so stroine in navad-i.e puške, tfnla Boquillon ni KI ranjen, pač je pa padel z drugimi vred v nad i. da pa bo to rešilo. Ponoči je hotel preplaviti oli-mejno reko, toda nemake patrulje so ga ujele in zopet je prišel pred vojno sodišče kot vohun. Bil je ob-sojen na smrt in hil bi nsmrčen. da se niso zavzeli zanj prijatelji, ki so mu rešili življenje. Dolpo je bil zaprt v Nemci j i. končno je pa po-bepnil v Švico. Nedavno se je javi* franeoskemu konzulatu v Cliar-1» roj. češ, da bi se rad oženil, pa n'liua potrebnih listin. Selo tu jo zvedel, da ga je francosko vojno sodišče obsodilo na smrt. DIKTATURA NAD ŠTUDENTI V 0XF0RDU Peter Zgaga Človek hi ue verjel, da je sploh mogoča kje na svetu diktatura: nad študenti, najmanj pa v Angliji. kjer so ljudje itak v primeri z drupimi državami plede svobode še na najboljšem. In vendar si dajo anpleški študentje v Ox-fordn diktirati. Diktatura je v rokah dveh proetorjev [ v študentskem žargonu props«*v), ki ju plačuje univerza, pomapa jintii p.i uslužbencev, znanih mod štu-denli poti imenom buldogi. Ti kontrolirajo, »o ne sede študenti v kinu v. dekleti, ali ne hodijo po so>iiir in izkiw'n možak je modroval : ( — Poljubi si* kakor kisle k .1-luareo v steklenici. Prvo straši o težko dobiš ven. i ostalimi je pa lahka stvar. ran, s katero sre študent p«> nie-tevdo ločitev zakon*, kajti samo na stiu sumljiva, pošlje proetor bul- ta nad.n hi inoplo ostali v službi on • žene, k"' jim je služba vprašanje eksistenca, ker možje prema}.» zaslužijo. S.-veda bi živele po loeit-vi zakona ? možmi, sarnn da bi to ne bilo v.v zakon>ko življenje. V tem moralno okuženem ozračju Ni moralo rasti novo pokol en.'e in lahko si mislimo, kakšno bi bilo. TEŽKE 0PER4CUE POMLADNI IZLET DOMOVINO. Dne 22. aprila se vrši s par-n ikoni Severonemškepa Llov«la "Columbus" pod osebnim vodstvom Mr. O. H. Grafensteina, člana družbinega urada, pasebon pomladni izlet v domovino. Cene so zmerne. V turističnem ra«zredu stane vožnja «lo Bremena in nazaj $107.00, v tretgem razredu pa Ie $154.50. Tretji razred ima udobno kabine z 2. 4 in 6 posteljami. Potniki imajo na razpolago obednico. kadilnico in dosti prostora na krovu. Hrana je izborna. "Columbus" je hiter parnik ter potrebuje za vožnjo preko oceana le en dan več kot najhitrejša par-nika "Europa" in "Bremen". Mr. ti. II. Grafenstein je izveden sremljevalec potnikov ter bo skrbel za njihovo prtljapo. listine in vse drupo. da bodo brez sitnosti in ovir dospeli tja. kamor so namenjeni. •Natančna pojasnila za ta izlet daje: Metropolitan Travel Buerau (Frank Sakser) 216 "W. 18. St., New York. X. Y. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE BLJIVO IM tOCHO KAKOR VAM POKAfiH HA • MM 9—*. Nujna nakaxlla Izvršujemo po Cabte Letter sa> pristojbino $1_ METROPOLITAN TRAVEL BUREAU fVRAWK 8AK8MR> WW* IM srrmtrr www rom, ir. t. _______ t* sme trajati največ eno minuto. cer bolnik pod nožem izdihne. Ce operacij«* ni mogoče končati v tem kratkem času. srce neha biti fn po-slodiea je seveda smrt. Uspešno so napravili kirurgi tako operacijo samo v dveh primerih, eno na Švedskem. drupo pa v Nemčiji. Tretja se je pa posrečila zdaj v l*mdonu. Anpleške bolnice bodo opremljene v kratkem s j>otrobnimi instrument i za take operacije. Zgodovina moderne medicine p:' pozna še drupe operactije, ki so vzbujale splošno zanimanje. Tako so v bolnici v Nottingham« nedav-no izravnali hrbtenico, ki je bila že od 8 leta pohabljena Pri opirati! ji so si morali pomagati s transplantacijo kosti, ki so jo vz*!i deklici iz leve nope. V S.vdnevu so operirali deklic i. k£ jo imela že del j časa otroško paril I izo. tako da so ji bile roke in noge popolnoma degenerirane. Iz raznih »lelov telesa so ji vzeli ko sti in jrlh prenesli na roke in nope, tako so so na eni strani itstavili proces paralize, na drugi pa vrnili deklici možnost rabiti zopet roke in noge. ki so ji bile odpovedale. do«ra. ki se obema spoštljivo odkrije iti pravi študentu: "Proctor vam pošilja svoje pozdrave in / li biti predstavljen vaši prijateljici". Proetorji. ki so obenem vseučiliški sodniki, so navadno bivši vseučiliški profesorji, bul-dopi pn navadno pok lien i boksarji. kar je dokaj čndno. ker ne .-mejo imeti orožja, nil i palico. f> nastane pretep, sme dali huldop študente «"-ez noč zapreti na poli-«-iji. »zjutraj pa mora pa privesti P«m1 proetorja. V takem primeru mora imeti študent pod talar-jem črno obleko in bel ovratnik. Kazni so denarne, po trikratni obsodbi pa lahko študenta izključijo z univerzo. Kancler oxfordske univerze je odličen Anplež. ki pa v Oxl'ordu ne 'biva. Rektor univerze jo pod-kancelar, ki je pravi diktator mesta O.vforda. čeprav ima mesto svoj epa župana in svoj obeinski svet. Podkanelcar mora odobrit i vse lepake, ki jih smejo Sole potem nalepiti po mestu, on ima odločilno besedo, če gre za ustanovitev novegn industrijskega ali tr-govskepa podjetja. V starih časih jrt prišlo v takih primerih tudi do spopada med meščani in študenti, zdaj pa ne eni no drupi niso več tako bojeviti. Doka»z temu je največja anpleška tovarna avtomobilov v i >3afordu..a mesto je tudi tako prenatrpano z avtomobili, da je študentom prvepa semestra sploh prepovedano imeti lastne avtomobile. ADVERTISE in "GLAS NAP.ODA* V DOMOVINO JE ZOPET MOGOČE POSOJATI DENARNA DARILA Vsled bančnega praznika je bilo prepovedano ]>ošiIjati d»-nar v drttpe dežele. Sedaj ga je mogoče zopet pošiljati, t'hI a te ]>ošiljatve se z:i-morejo vršiti le v soglasju z zveznimi določbami, ki so bile uveljavljene dne 0. oziroma 10. marca letosnj«*ga leta. Y inozemstvo se ne sme pošiljati denar v svrho špeknla-cije ail pa pa investirati oziro- ma nalapat: v inozemske hranilnice. Kdor pa hoče poslati svojim sorodnikom v domovini kak denarni dar ali podporo, to lahko stori. Izrazite spoil h jo i: jut-o ter svoje ime nad črto, pod kitfrojr "Purchaser's natnrr*'. Pošlji 11 nam ta izrtzck z denarno pošiljat ri jo. DECLARATION FOR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No. ______________________ Is sent by me for the purpose of------------- and is not Intended for the purpose of speculation, placing savings or malting investment in a foreign country. X certify that this transaction In no way contravenes the act of March tth, 1933, the executive order of March 10th, 1933 or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) Velikonočni prazniki so na pragu, toda še vedno je čas, da razveselite svoje v domovini s kakim denarnim darilom. m BOMO TOČNO IN HITRO IZVRdlLl VSAKO POŠILJATEV METROPOLITAN TRAVEL BUREAU cnfcftNK 8AKBER) te iti* STRkSt NEW YORK U. T. Neki angleški znanstvenik ki pa )'<» mojem mnenju ni posebno velik znanstvenik, je upotovil. ih se morajo A.njrleži sv«»je zdravje in za svoje močno močne postave zahvaliti v prvi vrsti.starim . e. vieam. To se čudno sliši, kaj no.' Toda "znanstvenik" je svojo trditev takole razpredel : — Anpieži najraje jedo najml pečeno goveje ineso. Najboljše meso pa dajo tista goveda, ki krmijo 7. rdečo deteljo. Seme rde-ee detelje raznaša neka žuželka. Xajveeja sovražnica te žnželko je poljska miš; poljska miš ima v mač-ki najhujšo sovražnico. čini so največje prijateljice mačke stare »levice. * V veseli družbi so se popovar-jali. kolikokrat kdo poljnbi svojo ženo. — .laz jo samo tedaj poljubim, ko hočem imeti denar od nje — je odkrito priznal mlad zakonski mož. Par dni pozneje sem pa slišal, ko je njepova žena pripovedovala svoji prijateljici. — O, ta dedec neumni... kar naprej me kušuje. Z malimi izjemami je skoro vsak moški trikrat nesrečno zaljubljen. Prva ljubezen mu umre ponavadi že v zpodnji mladosti. Njepova dr upa Ijubozen se z drugim poroči; s tretjo svojo ljubeznijo se je pa sam poročil. * V društvene zapisnike pridejo včasi zelo značilne in oripinalne izjave. Tako sem na primer pred leti čital v nekem zapisniku sledeči odstavek : — Ko je bil kandidat po vseh pravilih predlapan in za pridu šen. je bil sprejet v društvo. * Mladenič je ves obupan taval po ulici. Prijatelj pa ustavi m vpraša : — Kaj ti je, za božjo voljo? — Najraje bi umrl, tako sem žalosten. — Tak povej vendar, ali to je punca -zapustila, ali si se poročil z njo. * Rojak, ki je imel hud ronuati-zem. jo takole opisal svojo bolezen : — Veš. r^vmatizem je end na bolezen. Ce ho«*eš stopiti na nope, se ti zdi, da nimaš nop; če b očes kaj z rokami dvieniti. se ti zdi. da nimaš rok; boli te pa tako kot da bi imel tavžent rok in nog. * Komunistični govornik na shodu: —... s petletko smo pokazali že najveeje Čudeže, na pr. ljenin-prajsko pristanišči*. Kaj je bilo prej tam t Nič. In danes priplitje tja 25 ladij, odpluje jih pa IJO___ Neki delavec ga prekine: — Kaj tu pripoveduješ? Kakšnih 2="» jih priplnje in kakšnih 30 odpluje? Jaz sam delam v pristanišču in .vem. .. — Ničesar ne veš. sod ni z, —» je odpovoril govornik. — Gotovo ne čitaš listov? * Že boVj prileten možak se je poročil z vihravim mladim dekletom. ki je pred poroko služila pri bogati družini, kjer so imeli dosti služinadi. kuharico, liišno. zarnor-skepa šoferja, vrtnarja itd. Po poroki je pazil nanjo kot na ptinčieo svojepa očesa. Po par mesecih je pa zač**l divjati. — Osleparila me je. nezvesta mi je bila ! — je pripovedoval svojim prijateljem. — >saj ni niopoče — so mu upora rjali. — Saj si ji bil vedno za petami. Niti enega koraka ni napravila -brez tvoje vednosti. — Ah. kaj povorite. Saj imam vendar dokaz, saj itnam vendar črno na -belem. In odrede! jih je v svoje stanovanj*. Na postelji ie ležala mla-< da ženica vsa bleda in prepadla. i V bel opregrn jeni zibki je pa ležal te onorčeL OL 18 NARODA" KKW YORK, THUMDAY. MARCH 16,1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. B, ML TRGOVINA Z DEKLETI NA DAUNEM IZTOKU Društvo narodov. ki mu pri pa- s«* na vodi. Nekega kitajskega trda |>o mednarodni p<»podbi nad povea z dekleti so zasledovali fran-zorstvo nad pobijanjem trgovine 7. ensb! carinski organi. toda pred ni dekle,* , j,- pronrilo s finaiu'-no po-' so ga dohiteli, je vrgel svoj plen. »nočjo nrada za socijalno higijeno obstoječ it 10 deklet, v morje. t* Xew Vorku v 28 evropskih in a-meriskih državah metode trgovcev Zanimivo jtogrlavje zavzemajo v l>oroeilu razmere v lUrbinu. ki z dekleti. Poročilo preiskovalnih1 je tudi središče trgovine- z dekleti. organov nam od|fra žalosten po-trled v podzemlje socijalnegs živ-ljen;a. V majti 1030 je bilo sklenjeno proučiti v tem pogledu t tuli raizmere na Daljnem vzhodu, za kar je zopet prispeval ameriški i-rad zaioO jalno higijeno 125,000 dolarjev. V preiskovalnem »>dboru so bili ravnatelj pravnega oddelka ameriškega društva za soeijalno hi-gijen% Haseom Johnson, švedska zdravnica dr. Alma Sundfpiist, polj s! J. legacijski svetnik Pindor in kot 1a;nik nemški uradnik Društva narodov \V. Sehmied. Delo odbora je trajalo od oktobra-1030 do marca 1932. Odbor se je mudil na daj finskem, Kitajskem, v Ilong Kongu, M icau, na Filipinih, v In- doU'ni, v nizozemski vzhodni Indi-ji. na malajskih otokih, v Sianut, Indiji, Perziji. Iraku, na (Vvlonu Tu .so žrtve po pretežni večini ruska dekleta, hčerke ruskih emigrantov. ki prihajajo iz Rudije v Mandžurijo. Zelo tipično je opisana usoda siromašnih ruskih deklet brez denarnih sredstev: te pridejo v roke ruskih ali kitaj*kih trgovcev z dekleti ali pa dobe službo v rar-iiih zabaviščih kot plesalke i.i dekleta, ki morajo biti vsak čas na razpolago gostom, tako da moralno kmalu propadejo. Po vseli kitajskih mestih naletimo zdaj na te uboge žrtve Le neznaten del se za silo obdrži na moralnem in socialnem površju, pretežna večina, se pa pogrezne v prostitucijo. Neko Rusinjo so predali za 500 dolarjev v Tsingtau. od koder je pobegnila, pa so jo prijel i »In prisilili k izpovedi. o stanodajalci ziiiiuH najmenino do skrajnih nižin, ne morejo drurne bali našega šturmanja še bolj ka-J^ij večnih odtrga anj pri plačali *ki, ki je nedavno dopolni! 98 let. t kakor kanonov. Kamar smo se niti skromnih najemnin. In tak., in .koraka sedaj že v devetinde- fantje zakadili, je bilo preeej vse b«-že družine ve« iz m Ma k:er e vetdeseto. To starost si komaj čisto in smo zmagali! |fcotlo nastanile v skromnih hišah, predstavljamo. Pomisliti moramo, j Potem sem služil dolgo let po hj^ v Budimpšesti pa ostajajo da pade leto njegovega rojstva se! Madžarskem in v nemškem Grad- j|>rizn(, *li usilj na|M>1 ,ira2n,. oi-v dobo vladanja avstrijskega ee- j cu. Bil sem purš pri majporju pl-'sp«.. ki so živele |>o letovilčnih kn-sarja Franca, kateremu je sledil j Filipoviču ki je v času okupaei- ylh na ra,-.un najenmikov> vo še isto leto cesar Ferdinand in je , je Bosne in Hercegovine vodil morale vrniti domov v prazna šele leta 1848 nasledil predzadnji | avstrijsko vojsko, takrat že kot avstrijski vladar Franc .ložef. V j feldeajgmojster. Leta 186t njihovih prednikov še in; pnrmala nobene meje. Lazzeri i • videl mnogo takili grozodejstev in , bil sam neštetokrat v smrt nil nevar- ' rosti. pa se vendar hoče vrniti in l.-voje misijonarsko mesto. itak ni nikoli dobro razumel. Pa smo šli. Nekateri na Prusko, drugi pa na Laško. Jaz sem šel z majorjem Filipov i čem in pri Custozi v Levant u in Palestini. Povsod sojp0nskem trgovina z dekleti manj vlade odbor podpirale. Poročil) obsega 400 strani in j* zelo bogato na ♦zanimivem gradivu. Odlikuje se s točnimi podatki brez vsakega senzacij ona I nega obeležja. Zelo točno so navedei*! tudi v.si ukrepi organov za zatiranje trgovine z dekleti v orijsntalskih deželah. Poročilo navaja tudi zanimive podrobnost'', kakor tudi pregled žalostnih razmer po vseh omenjenih deželah, ki jasno pričajo, da se kljub velikim razlikam v ukrepih, odredbah, običajih in šegah rase in kulture ponavljajo enako socijolo-škj rezultati. Najbolj žalostne so razmere na razvita. Toda na Japonskem so .zopet ukoreninjeni stari običaji, tam imajo gejše. ki odgovarjajo kita skih singing giris. Japonske žene so se pa začele razvijati v modernem duhu. pa tudi Izprememba «oku>a Japoncev je pripomogla, d.i so {jejše v socijalnem življenju potisnjene v ozadje. Komisija Društva narodov priporoča v prvi vrsti poglobitev sodelovanja med poedinimi organi, ki jim je naloga pobijati trgovino z dekleti, zlasti v pristaniških mestih. podpiranje nesrečnih deklet, da se jim \ rne potrebna samozavest. preskrba dela ruskim begun- katoliškemu svetu v polni svoji moči že papež (Iregorij NIV. Temu so sledili potem še Pij IX.. Leon XLII.. Benedikt XV.. Pij X. in sedaj Pij XI. Mož je torej ži-.smu se spet udarili. Ampak zdaj vel v dobi vladanja šestih rim-j je šla našim bol trda. kakor pri kladom še vedno ni ibilo nič, je po-jskih papežev in šestih jmsvetnih j Solferinu. Taljani so se bolj upi-stal Bolgar nezaupljiv in se je kon-j vladarjev. j rali in zmago so pridobili samo čno obrnil na policijo. Polirfja :e Matija Briški se je rodil 15. fe- naši kranjski Janezi, ki so vede stanovanja, ki ne l*vlo "nosila **„.. ugotovila, da gre za trik premetenega sleparja, ki je izvabil svojo žrtev v klet navadne krčme. Trupla so predstavljali z žaganjem napolnjeni' možje iz cunj. slaba razsvetljava je pa pripomogla, da j** lahkoverni mož sleparju nasedel Podjetnega Rusa so aretirali. brnarja 1835 v Novih selili na Ko-steLskem. Kostelski kraji niso zna- li. kako se mora s Taljani ravnati. da jih v kozji rok poženeš. To PO ZRTV1 JE HOTELA PODEDOVATI 70-letno vdovo po zdravniku in učitelju Castaldijevo so našli pred šestimi leti mrtvo v vodnjaku v kraju Cune v gornji Italiji. Njena nečakinja je obvestila o-blasti. da je imela teta po možu okrog pol milijona lir in dragocen nakit, pa je mnogo tega imetja izginilo. Vrednostne papirje in nakit so našli v sobi učiteljice Poternove. .skrite v klavirju. Co- ni toliko po svoji naravni k raso-1 je priznal tudi major Filipovie. ki ti kolikor po prebivalcih, na ka-j je rekel: "Kranjski -L.nezi so naj-tere naletiš po vsem bo žjem svo- boljši soldatje!** Filipovi«" je bil tu. Ko«te!ei in Kočevarji so vte-. našim fantom zelo naklonjen; ta-lešeni krošnjarji. o katerih je pr*1-( ko rad. kakor Radeeki. jih pa 1* šlo že v pregovor: Ko se Kosteve ni imel . . .** zleže, valje robu veže. Krošnja;*-j "Ivo sem vojaško suknjo slekel. jenje je šlo iz roda v roti in je že nisem vedel, ne kod ne kam. Kro-stoletja .staro. Že pri Valvasorju šnjarit se mi ni ljubilo, pa sem najdemo polno pripomb o potu- se odločil, da poizkusim z branjari-joči narodni kostelski obrti. Šele! jo v Ljubjani. Nekaj denarja sem v zadpjem času ta obrt ponehuje.' imel. sem ga pri vojakih prislu-č< mnr je kriva v največji meri žil. drugo sem dobil od doma in sodobna kriza. V času otroških let'sem začel. Na drobno, soj veste. Briškega pa je bila št* v polnem j kako je. Pa sem le nekaj spravil zamahu. V tistih časih po svetu ^ vkup. Ko sem se oženil z mlado, še ni bilo-železnilc. zato je bii | brhko Ljubljančanko Marijo in Kostelc kaj dobrodošel s sv drobnarijo, s katero je hodil od kraja do kraja. GROZODEJSTVA KITAJSKIH BANDITOV Priti v roke kitajski m banditom. ni nič pri'etnega. To bi lahko po- trdil tudi frančiška n Lazzeri, ki so ga odvlekli banditi pri napadu na misijonarsko postojanko z njegovim mi kitajskimi učenci vred. Vsak dan prepotovali okr:»g 00 km. tako se jim je mudilo, da bi jih ne zas^ičile oblasti. Končno so se tolovaji ustavili ob veliki reki in vrgli ujetnike zvezane na tla. Kmalu se je pojavil poglavar banditov Ly s fantom, ki je bil oborožen s pištolo in mečem. Poglavar je prečita! seznam iretnikov in ukazal enega prignati k r elr. Potem je ni povedal mladeniču, naj ujetniku odseka gl ivo. Nesrečni ujetnik ie moral poklekniti, fant je zamahnil . . . „ ... , 17 nieč"m. ki se je zarezal v vrat. svojo J nekaj priženil, sem se odločil, da ^ je bj, U(law ^^ -n ftmt boni začel krčmariti. Odprla sva VAŽNO ZA T NAROČNIKE Poleg naslova jr razvidna r/.> kdaj iniatt plačano naročnine. Prva številka povrni mesce, d-~n-ga dan in tretja ;>r. It to. Zadnje opomine in račune smo razfto-slafi za Sovo leto in ker bi želeli. da nam prihranile toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosinuK da skušate na ročn no pravočasno porarnati. Pošljite jo na vam ost nam ali jo pa plačajte našemu zastopnik.* v Vasem kraju ili pa kateremu i:mrd zastopnikor. k't ni obiskati tu8) vzeli s seboj po svetu že ko sem bil 12 let star. Z drugimi Kostevci smo odšli jeseni oil doma. Takrat smo že po polju po- , . [spravili, odrajtali kostelski gospo-lv 1 stil - di na gradu desetino, oprtali kro- V Sot>ji živeči Rus se je sezna- nil Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Kfite nanvt Metropolitan Travel Bureau (FRANK SAKSER) 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. mej nekega dne mrtvo. Preiskava je dognala, da se je Coternova rada preoblačila v moškega. Našli so fotografijo, na kateri je bila v uniformi bersa-gliera. Coternova je vedela za o-j poroko, v kateri jo je bogata starka določila za univerzalno de-s premožnim, toda preprostim dinjo. Zaljubljenca so aretirali, meščanom, in mu zaupal svojo ve- Zagovarjati sta se morala zaradi liko "tajno". Povedal u je, da le- umora, pa sta bila oproščena, ker >.i v vas* Staverci v kleti stare hi- „i bilo dokazov. Porota je izrekla še velik zaklad zlata. Kus je na t ve- mnenje, da je Coternova starko zil lahkovernemu Bolgaru, da išče j zadavila, toda ne z namenom u- __j moriti jo. Komaj so Coternovo iz- i pustili, se je začela potegovati za j dedščino. Dedščina je bila sodno I priznana, toda apelacijsko sodišče je ugodilo zahtevi starkine nečakinje in je prisodilo dedščino nji. " Coternova se je pritožila na vrha vno sodišče in starkina nečakinja je dokazala, da Coternova ni vredna dedščine, ker je nekoč prežala preoblečena v moškega pri mlinu na njeno teto. Ko jo je pa prsenetila nečakinja, je na-• valila na njo. jo podrla na tla in j ji prizadejala težko poškodbo na » nogi. Sele ko so prišli mimo ljudje. je napadalka zbežala. Nečakinja jo je spoznala in je pravila o napadu ljudem, ki jih je pa prosila. na jo tem molče. Vrhovno sodišče je vse okolno-sti upoštevalo in je prisodilo dedščino nečakinji. ,, . , , - , . snjo m jo mahnili proti Ogrski. Starka je nekomu dejala, nai prt- ^ , ,-,. , u , Peske smo hodili, da so nam hote-mejo ( oternovo, ee bi našli njo , , v--, - - le noge odpasti. Nikjer se ni bilo nikakove železnice, samo ceste so bile lepe in gladke. Ko smo bili prišli v Segedin. Debreein. v Pe-čuli in druga ogrska mesta, smo začeli proda.fhti. Vsi Kostevci so znali madžarsko in sit delali kupčije. da je bilo veselje. Jaiz sem bil v mladih letih osemkrat z očetom na .Madžarskem in sem se tudi naučil čudne madžarske govorice. ki mi je potem pri vojakih j kaj prav prišla. Ampak že takrat mi ni hauziranje šlo v račun. Prehudo martrinje je bilo. Zato sem komaj čakal, da me je cesar vzel k vojakom. l>il sem močan in krepak fantinain kakor nalašč ustvar jen e mu je ves čas posmehoval. češ vaj si se dovolj dolg-» učil v moji šoli, pa vendar Se ne znaš odsekal! glave. Fant se je iz-go arjal. da nW- ni nahrušen. Prvemu ujetniku so sledili drugi i.i 1 ri vseh se je ponavljala gr »zna procedura, nobenemu neizurjem in premladi krvilik ni mogel odsekati glave 7. enim udarcem. Tolovaji so se pa pri te imenitno zabavali in posmehovati mlademu kiVil ku, češ tla seiho moral še dolgo učiti, predli'« bo kos svoji nalogi. Končno se je poglavar razsrdil iztrgal fantu meč. Med burnim o-tiohravanjem banditov so privedli ?e nekaj u:etil!kov. ki jih je hotel obglaviti sam poglavar. Pa tudi <*u je moral zamahniti s skrhani m ' mečem večkrat, pred no so bile ghi- lCOLORADO: ! Plieliln. Peter Cults. A. SaftiO Walseuhurg. M. 4. Kajuk INDIANA: liuliaiiaiHili«. I.mil s HnuU-h ILLINOIS: Aurora. Marv IStiteliur ChU-a^i. J. ltev«*i.\ J. Lukntiich Ca-ero, J. Fabian (Chicago. Cicero j in ll!inoL\) JolI»»r. Mary Ilamhu-h. Joseph llm vat Iji Salle. J. S|»eli«h Mast-outali. Krnnk Angnstin X«>rth Joie Zelene KANSAS: d rant. Agnes Močnik Kansas City, Frunk Ža{tr MARYLAND: Kilziniller. Fr. Vmlopivee Slfjcr. J. (>iw Ua lVuiia^ \V. Va. in Mtl.i MICIIHJAN : Detroit. Frank Stular be. Otrok sem imel osem. pa me \ii nobeden preživel, zato pa imam danes toliko več vnukov in pravnukov. Vsi ti me imajo radi. . skrbi pa zame najbolj moj zet Toil^ Kajfež. Tako je nilo. vidite, moje živil jenje. Sedaj sem star in nadlo-žen. Vid me je skoraj čisto zapustil. Pred par leti sem še lahko bral. zdaj pa ne morem več. Starost je prinesla s seboj svoje nadloge. kaj hočete!" Tako pripoveduje o svojem življenju ta najstarejši ljubljanski meščan. Doživel je visoko starost, čeprav je v življenju prestal mnogo gorja in trpljenja. V njem je izdrav rod. to je stara in prava kostelska korenina, ki ne pozebe ob najmanjši sapici. Koncert in KATERO PRIKEDI SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAN" v NEDELJO, 19. MARCA, '33 V SLOVENSKEM DOMU 253 Irving-Avenue Brooklyn, N. Y. Začetek ob 3:30 popoldne. VSTOPNINA 35f ' K obilni vdel&žbi vabi — "SLOVAN" MESTA POTUJEJO 55redi februarja je bilo odpovedanih v Rudtmpeoti 18.000 stanovanj. Preteklo leto pa ?e prišlo že skoro do malega preseljevanja narodov. Toda to je bila prava ma lenkost v primeri s tem. kar mc pri varjal. da meč ni dobro nahrušen. S frančiškanom Lazzeri jem so ravnali tolovaji še dokaj dobro. — Nekega dne. ko je bilo obglavljenih že 27 ujetnikov, je pa sed^l nog'avar k njemu in ga vprašal, ali >e boji smrti. Lazeri je odgovori. da ima mirno vest in da se smrti prav nič ne boji. Kaj. smrti s-Kf bojiš.* — je zakričal poglavar. — Prinesite mi meč. ti pa poklekni na kolena ! — Toda to je lila samo kruta šala. kajti tolovaji poglavarju niso prinesli meča. niti ni u-jetnik pokleknil. Enako se jrt po-gltvar band*tov šalil tudi z drngi-m» menihi in tudi opata je vprašal. ali se boji smrti, pa je dobil odgovor, da vsak človek rad dolgo živi. Poglavar mu je potrdil in obrnil, da bi odšel. pa*je pred odhodom še zaklical Lazzeriju: " Evropec. par.i se. če nii še enkrat prideš v roke. ti dam odsekali glavo vii nikar ne misli, da se bom šal;l s teboj. Lazzeri je bil tudi pri-ča groznemu prizoru, ko so tolovaji usmrčenim ujetnikom trsali srca iz prx t.n jih tople jedli v pr.n-zr over j u. da preide moč usmrče-eih v njihova telesa. Tu sc je poki zala vso živalska liatura pobes-j nelih l;ndi. ki so se vračali podza-vedno k primitivnim začetkom, ko Nesreča ne počiva! TW« smrt n*. Podvrženi ate eni ali dragi vaak dan. KAJ 8TM PA 8TOBILI ZA STOJO OR RAM BO IN ZA OBRAMBO 8VOJIB OTROK t Ali !<• It HvarMMM n duiaj bo*etni, nezgode ali tmrfif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu druitvu Jugoslovanske Katoliike Jed note. Naia jednota plačuje največ bel-oiike podpore med vnemi jngoalovamtkiroi podpornimi organizacijami v Ameriki Imovina znaia nad $1.100.000.00. članstva nad 2O.0C0. Nova drnttva se lahko vatanovijo v Združenih drevak i 8. člani. Pristopnina prosta.— Rente nmjboljM «1»Mih' fsdmft "Novo Doba", gtnrilo J8KJ. Piiite po pojasnila um glavnega tajnika, Anton Z^ainik, Ely, Minn. I |MIXXKKOTA: I (*hislioim. Frank Conie j Kly. J * is. J. r»*shel. Fr. Sekula Kreleth. I .oil is tJilU'rt. I^uiis Ves.M-1 llil>l>in^. John l*ovše Virginia. Frank llrvatleli MONTANA: ltiinmlup. M. M. Panian Washoe, I.. Champa NEBRASKA: Omaha. I'. I'.riM)eri«-k NEW YORK: (iovamla. Knrl Strnishn Lit lie Falls. Frank Maslc OHIO: Barlterton. John Italant. Joe Hiti. Frank Troha Ch'veland. Anton Il»lH>k, Chas. Kar-lingrr. Ja«-«>1> Itesnik. John Slapnlk Enelitl. F. Itajt (iirail. Anton Nagnile Lorain. Louis Italant. John Kunw* Warren. Mrs. F. Hathar Younjr-town. Anton Kikelj OREliON: Oregon City. Dre.. J. Kohlar PENNSYLVANIA: Amhritl^e, Frank Jnkše llessemrr. Mary Ilriluir Braihlock. J. A. Genn Brousfaton. Anton Ipavec Conemaush. J. Brfiovff Export. J. Previč. Louis Supani.'t Farrel. Jerry Okom Forest City. Math Kamin (ireenshurg. Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn. Ant. Tauželj Luzerne. Frank Ballneh Manor. Fr. I>emshar Mea«lovr Lands. J. KoprivSek Midway. John Ž list Moon Rnn, Fnuik Podtullšek Pitlslmrsli iu tso okolico, VtaKfnt Arh Pittslmrgli. J. Pogarar Presto, F. B. I»emshiir Rcaouis Tauchur lliamondville, Joe Rolich Vsak zastopnik izda potrdilo xa Koto. katero je prejel. Zastopnike raja kom toplo priporočamo. UPRAVA "GLAS NARODA" ; VOL AS NARODA' NEW YORK, THURSDAY, MOtfiH 16,1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Pri naročilih za več kot $1— damo 30% popusta V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMAN JKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SLlCNE VSEBINE ...................;>; >C/H>Sl|!!!liWHIHte' "^'PlillliiHli^T^ IT^T^/^^* t L lli (t i 11; 1ijll?ltf*iltl? Mnii!!Mttf*tl ftilltllllll^l i * ttrlf tMlM^I tftlS^J Nli ^tMflt^l* Ktt^yiL^SItttlttlH lilftlMifHli liž^il^A* ililiHilitint fel^J»11 It v POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZUE KNJIGARNA "GLAS NARODA" • " ■ -iiiiiiiiirug;^: _■ j;£,y.a' SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York g - ! ' "" ■ S SlUff j^A/j^i IH»1 ti-Wilf ii C^^tf ■B Hi.....11 i H t s^^* HliMiitllriiH HlHillitiniil fjf^^t miinitltiilt: esiN^ i i ZEMLJEVIDI MOUTVENIKI : IGRE : MOLITVENIKI ft VRTA URA v platno vel...................M v fino usnje vez ............13« v najfuiejAe usnje vez 1.80 v najfinejie u*nje trda vez ..................................„130 fiKRM ZA DITSO v platno vez. _______„. 30 v lino tt»n)e vez ...........1.5* v najfinejše u&uje vez Obrtno knjigovo«l»tvo ...... Peroiuiiiarstvn. (»rotirano ............1.5« Pravila ra oliko ..................„........03 PsibiCtie molit je na alkoholski pou- lagi ........................... ..........?5 Pravo in revolucija (Pitami?) .........Sli Predhodniki in idejni utemelji ru akega i4rjuliia» _______________ Radio. osnovni pojmi I* Radio friiiiike, vezano ...................... hr«(Aimno ............................... RAJSKI GLASOVI v platno vez..............36 t usnje vez...................13« v fino usnje vez.........I -M v najflnejie usr»:e vek. 1.U0 KMSKli SRCA v unit i rano usnje vet. .6® t v usnje vez ..................8« r fino u--uje ve/. _______1— v najt.nej£e usnje vez. 1.-0J v naj f.ne iie u*nje Vda vez „.................................1-50 J v oel celluloid vez.........1.2« Nt:»!.SA NA* DOM v ponarejeno..............„...1^—j • naifin^iir u^nfe v:z 130 j v najfinejše usnje trda vez ...............-..............1M i j MARIJA VARHINJA fino vez ...........................1.?® v fino usnje ...................I-5«j v naj fine I še «isnje trda vez ................................ 16« Hrvatski molitvenimi: —..t 50. Iz,mudernega sveta, trd.» »ex. ____l.Cft Izbrani spisi dr. t van Mencinger: zvezka ....................................130 Igračke. limSirano ............................Ji Igralec -------------------------------------75 Jagitje..............„............„.....................30 Janko in .Metka t za otroke) ...........„30 Jeruač Zmagovač, Med plazovi ________50 Jutri (Htriu; i trdo vez ___________________.73 h ni h. ....................... ........................M) Jurčičevi sp>si: Popolna i/iluja v«?h IO z\ezkov. lej«o vezanih ............................10.— fi. zvezek: Dr. Zober — Tugumer broširano ....................................75 .130 1.73 ....30 ....3«: Juan IM serija 'Povesti iz Španskega Ročni s!or. italijanski in Itali iiiii^lti-!il« mdi se jaz likal (Alcšivpft I*, zv. ,75 Kako sem se laz likal (Ale3nree( III. zrezek .35 ("vod % Mo/ofijo (Veber) 130 I 25 1.50 Korejska brala, poveat iz in I «1 Jonov < Kortji „___________________________________.30 Krr;p» os veta ..................................30 Kmečki punt (Š**nna > ........................M Vrlilii aloieuski »pisovnik: zblr- P" kraljici oožirl „30 ka pUeati. li*tin in v k« za za- j " Jt: -------- ..... » »vazaki „..........................„..................6« -ebnike 111 trgo\ ce ____________l.S.1 ^ Veliki (•rttOci ..................................30 Voščiinn knjižita ..............................30 Zkii ka diKimrib zdravil ...........—.....60 Križer pot patra Kupljenika Ivaj se je izmislil dr. Oku ....... Levstikovi zlirani spisi .......... ..»0 -,43 .3« .40 I. ar. Pesmi: Ode 111 elegije; Sain Ctjebu jtlriront5 fina vez............1.— Slava Rogu. a i.iir ljudem, fina r« 130 1,;,fftueji;« .....................Zilraije tnlaoine Cvon^ee nrbe^ki. v plaim? ..................HO fina Ti'i .. ................................1-— Vi« ri;ir. aa J floe j Am v«» ...................1.60 /ilraiifua želita ...................... Zel in plevel, slovar naravner« i netje: Romanee. balade zdravilstva ................................1.51» k'C«»de; Tolmav tl-eistlk _____M 5. zv. Slika I-e v »tika in njegove krilike in polemike .................„....70 Praski judek ________________1________________5S Prisega lluronskrca glavarja ........30 Pravljice in pripovedke (KoSulntk* 1. z v eve k .....................................44 zfezek.........................„40 ZnOdo«hia l inetnosti pri Sloven- eili. Hrvatih in Srliili..........130 ■ Prvič med ladijanrl ...........................30 Preganjanj* indijanskih misjonar- iev -----------------------------------30 Robinzon ____________________________________31 Robinzon Crusoe.................................30 Revolurija na Portugalskem ..........30 Rdefa in bela vrtnica, imvest .........30 Rdeča megla .......................................70 RdeCa l&okarda....................................1.25 Seržant Diaroln. Tea. I.6U Slovenski šaljive« ___________________________40 Slovenski Robinzon, t rt L rez..............75 Stric Tomova koča ...................... Sueški i 11 val nI _____________________________33 Skozi širno Indijo ...........................SO Sanjska knjigi, mala ...................„....60 Sanjska knjiga, velika .......T.......-90 .Sanjska knjiga, (Arabska) ......„.130 Spomini Jugoslovanskega dobro- v olj ca. 1014—1018 ......................1.23 Sredovimci. trd. voz. ........................30 tir« w........................................,„40 Stranote vojne ...............................30 Sliri smrti. 4. zr..........................„35 Smrt pred liiš« ________________________________.§5 Stanley v Afriki ...............................30 Spomin znanega potovalen ___________130 Stritarjeva Anlliologlja. broS ........JW Sisto Šesto, povest iz Ahrucer .........3§ Sin medvedjega lovca. Potoitisnl roman .................. .................. .30 .........................1.25 Zdraije in bolezen v doma*i hiši. ► zrezka ............................... -l.llt) Anslebki molitveniki: (za nitadiuo) Child'« Pmyerfc«mk» » tiorvar'e i»lati»U-e rezano w |m'1o kont vezauo .„. .„.„„ /godovina Srbov. Ifrratovln Slo-t eiicei (Melik) 11. zv.zck ............ ................ Prorolm ahie liarie .... ............— .XII I.j>ildjai.ske slike. IHSnl lastnik. Trgovw, Kuis-ij^ki stražnik, I'railuik. Je z i«-ni «loktor. ttoatil-iii«"*:«r. Kle;«'mljc, Xutakarea. 1/ubovnik, itd............................. lav na ženo 4 r ..„.....„„... V u* JfineJie m*iije vezauo »ZA ODRAH1.R* Key of Heaven: r eeloH vezano .....................1.20 t ivlnlil iiaJTinej^i v»»z ...........1.30 v fino nsnje Trumi ...............130 .. .30 j Agitator (Kersnik) bro*.................30 35 j Andrej floft r ......................................30 Iteneška vedeievalka .........................35 t Itelciajski biser ................................35 Reli mrresen ..................................„..40 „„70 .1.20 Catholic Pocket Manual- v fino uHiijt- vzaon ..._____ Ave Maria: T fino ?i«u]r veraoo ....... POUČNE KNJIGE Angleško slovensko berilo ........... Amerika in Amerikami (Trunk) Angeljska služba ali nank kako ae naj at rele k sv. maši ____________ .1 30 1.40 2.— 5,— ...10 Rele no*i, mali junak .........................r.O I Kožitno daroii ...................................33 ICoija pot na Rledn .............................20 Uoija pot na Šmarni gori ................30 Caakar: (irešuik l enaril. t>roft. .................70 Mimo življenja .............................80 Moje iivljeiije .......................„75 Runiaiitičue duše -.....................30 .Marjetica ......................... ............„50 Materina žrtev.................. Moje življenje .................... ________75 Mali l.ord ........................ ............JM Aliljonar brez denarja ........ .............75 Maron. krščanski deček iz Liba- ■iona _____________________ ____________25 i Študent naj bo. V. ar. ...............„35 I Sveta Notburga ...............................JS5 Spisje. uiale povesti .......................35 • Stezosledec..................................„...30 Šopek Saiuolarke ........................„33 Sveta noč.....................................J| ...80 I Svetlobe in Senee _______________________1.20 ..........f.__j Slike (Meškoi ................................C0 Spake, humoreska, trda vez. ............30 .60 SIIAKESPKAREYA DRLA: Marlibet. trdo vez. _______________ broširano ____________________ Otbelo__________________________ Mla«lib zanikernežov lastni iiro- ^ Krrsiie noči I opis _____________________________________75 Mlinarjev Janez ...............................30 j Splošna Knjižnica .M UHO lino ..............................................40 % tiostač .....................................351 St* .30 „70 „70 ..7f lUlkaosko-Tur^k.-. vojaka ................30 Roj nalezljivim lioleznim...............75 i Čebeli«-a DalkansUu vujnka. s slikatal Roj in zmaga, po ve t, t ............... Rlagajna Velikega rojvode ... Hoy. (roman) ........—------- Buraka vojska ...................... Beatin dnevnik ........................ Čarovnica ............................— i Cvetina Borograjska ............. t Cvetke Cerkniško jezero .. Domaii iivimizdravnlk bro&irano Domači zdravnik po Knalpu: broAirouo _.„. 1.20 Črtice iz ifvljenja na kmetih ......„25 ........30 .......30 ......„63 ......„40 .......36 .......35 .......35 .......35 ........25 ......„35 Domači vrt .. Gor t dar rja _____ Gospodinjstvo Jugoslavija (Melik) 1. zvezek 2. zvezek. I—'J snopič ....... „135 .1.20 ..IM 1-20 130 „130 Kletarstvo (Skallcky) ......I________ Kratka srboka gramatika .......... IvrjZka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srhov ..._____________ ..30 Kako ae postane drUvljan Z. D. 35 Kako a« postane ameriški driavljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju ........30 (iujit^nA Hii^uiiicft * •••«m««*N »* * ••»•M*« *» H 5 liberalizem ......................................30 Materija in eueriija...............1.25 Mlada leta dr. Janeza Cv. Kreka .75 Mladeničem. I. zv...........................30 Ah «v........................................3« 'Oba skupaj D* ccntov) Mlekarstvo .................... N«m*4to-augieMti tolaud ____________1.40 Nasveti za hi*o Ln dotn ..........X,— N.ijkeljAa slov. Kuharica. 6« str vca. (Kallniak > - brez učitelja: __Helena Hudo Drobiž, in razne povesti — Mpisal MHčiunki .......................60 Darovana, zgodovinska povest .........50 Dekle Eliza .......................................40 Dalmatinske povesti ........................35 Dolga roka.............................................50 Do Ohrida in Bitolja ......................„70 Doli z orožjem .................................30 Dve sliki: — Njiva: Sterfca _____(5Ie*ko> ...................................«60 Devica Orieansk* ..........................„30 Itahovnl bo i _________________________________50 Dedek je pravil; Marinka in Utra- teljcki .....-_____________________________.40 Elizabeta ............................................35 Fabijola ali cekev v Katakombah.....45 ► ran Baron Trenk.............................—25 Filozofska zgo«lba ...............................60 Kra Diavolo ..................................„-50 fioispodarica sveta ___________________________40 Gostilne v slan Ljubljani .................60 (irska Mytotogija ..............................1.— (iasarji ----------------------------------75 Gusar v oblakih ..............................30 Hadxi Murat (Tolstoj) ..................40 IIC1 papeža, era. ...........................1.— Rektorjev mi ___________________________50 Hedvlka .........................................40 Hudi časi, Blage date, veseloigra .75 ( Kmetova ) ..............„.„........40 resduo (11. a*.) ----------35 Humorske. GroUske In Sati«« . vezano ............................30 broOtrano .....-........—........00 Mrtvi Mali Klatei ....................................* .Mesija ..............................................50 Malenkosti (Ivan Albrevht) _______35 Mladim sreem. Zbirka itovesti za slovenska iulndiiio _________...„.„......JS5 Misterija, roman .............................. 1.— Možje _______________________________________________ 130 Na razltčsdh potili ......................40 Notarjev nos. hiim<»reška ..............35 Narod, ki i/mira .............................„40 Naša ran, II. del. 9 povesti ___________30 Nova Erotika, trdo voz_____________70 Naša leta. trda vez_____________„„„76 broširan* ................ Na Indijskih otokih __________________________M Naši ljudje_____________________________30 Nekaj iz ruske zgodovina_______________„35 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov blvRe- pa slovenskega ]H>lka ..................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .„25 Onkraj pragozda ..............................-30 Odkritje Amerike, trdo vezano .........M mebko .vezana ...........................30 Praprečanove zgodbe ....................—-35 Pasli in zanki ________________________________..25 Pater Kajetan __________________________t_______1.— Pingviuski otok ........................—.M Povest o sedmih obešenih —............30 Pravica kladiva ...............................50 Pabirki iz Roža JAlbrecht) ________25 Pariški zlatar _______________________________35 Prihajač, povest -----------------------------30 'oiigaiee............—-------------------35 Papežinja Fausta ........................ 1.60 Povesti, fiesml v prozi (Baudelaire) trdo vezano ....______________ Po strani klobuk-----------------JI Plat »ona ..........................................40 Pr# stricu __________________________________„30 Prst božji ____________________________30 Patria. i>orest iz irske juuaSke do- Prva ljubezen .................................30 Po gorah In dolinah__________00 Pol litra vipavra-------------60 Poslednji Mehikanec__________________________J« Pravljico H. Majar ----------------------30 Fredtrtani, P rešeni in drugi svetniki V gramofonu--------------29 Pri godbe čebelice Maje. trda ves L— IHiee selivke, tnla ves________U Pred nevihto ---------------------------U Popotniki m 1. (Iran Albretht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str.. hrl&izano ...„ .........................„35 At. i (Iran Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broft. 1(15 strani ..................................35 St. 4. (Cvetko (Solar) ..Poletno klasje, izbrane pesnil, 184 str., bro4:rano _____...............................50 ^t. ti. (Novak) ijuobsumnost ...-3« At. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani, broa. ................35 St. & Akt Stev. 113 .............!.____.75 Štev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne ti}o zofije. 347 strani, broS. ___________7« St. 10. t Ivan Albreht). ..Andrej Tonieue. relijefna karikatura ln minulosti. 53 str., brofi.______25 Št. 11. (Pavel ColUi) Peterrkoro poslednje sanje, boiična povest St. 12. (Dr. Kari EngllS) Denar naroodarski spis, (»osle reuil dr. Albin Otfris. U36 otr.. Št. 12. (Fran Milcinski) Mogočni prstan, narixlua pravljica v 4. dejanjih, 91 s>rr„ broš.................30 Št. 14. (Dr. Knrl Engliš) Denar. narodno-gos|iodarski spis j»oslo> venil dr. Albin OgrLs. IT« »tr„ broS. ----------------------------------------------M Šf. 15. Edmoml In Jn^* de Gen-court, Itenee Mati|>eriu __________________40 Št. 16. (Janka *ao>?c) Življenje. IH-smi, 112 str., Uroš. ....__________„.„45 St. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah, povest, prevel Ilir-Ko Pretnar, 80 stra. ...................30 St. 19. (Gerbart Hauptman) Potopljeni zven. dram. bajka v petih dejanjih, iraldvenil Anton Funtek, 1J4 si rani. Uri«š. ..............50 St. 'JO. (Jul. Zvjer) fiigfn in Kmnuraaakl, ja{ionski roman, iz čefiflne prevel dr. f^aa Bradač, 154 strani, hrofi. Št 21. (Frllollh Zoloft) kratkaf a—Jh z^idliic, IL, 73 str. broš. t .......i _ .............-............ Št. 23. (Sopbokies) 'Antigone. Kalna igra, poslov. C. (Solar, (M) str. broširano ......................................30 Št. 24. (K. i j. Itulvrer) Poslednji dnevi Pompejev, 1. del, 355 str., broš._________________________________________JM) St. 25. Poslednji dnevi Pompeja, II. del............................................30 Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske. poslov. Josip Vidmar. S3 str. broš_____________________________________________.35 Št. 27. (Fran F.rjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva rs brezposelne, bO str„ broSL ..........35 št 'Jt). Tarzan sin opic. trdo vez„„l.?0 Ar. ::i. Roka roko .............................25 št. ::-JL Živeti ....................................25 Št. 33. (Ca j Sit lust i j Krisp) Vojna t Jugurto. | »oslov. An t. l>ok- ler. 123 a»raul, broš. ....................50 O Št. 3C (Ksaver Me?ko) Listki. 144 strani ..................................(5 Št. :!7. Domače živali ...................30 št. 38. Tarzan in svet ________________1.—> Štev. I^t Roheme .......................90 št. 47. Mister i j duše .................1.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zr. Vojnomir ali poganstre ______35 2. zv. Hudo brezdno __________________________35 3. zv. Vesele povesti ___________________ , ag 4. iv. Povesti In slike ..................... .35 5. zv. Student naj bo. — Nad vsak- danji kruh ____________ RAZNE PESMI S SPREMLJEVA- NJEM: Domorini. (Focster) ........................4% Izdala (Jlasi>ena Matica Gorske cvetlice (I-abarnar) četvero in petero raznih glasov .........43 Jaz bi rad rndečih rož. moški zbor z bariton golom in priredbo za dvosi>ev.........................................^ji V pepelničiu noči (Sattner), kan-tatnta za soli. zbor in orkester Izdala Glasbena Matica _________73 Dve pesmi (Prelovec), za moški zbor in bariton sola___________ Kupleti (Grum). Učeni Mihec. _ Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj 1.— PESMARICA GLASBENE MATICE! 1. Pesmarica, uredil Hnbad__254 2. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSlč) 1, 2., ln 3. sv. skunaj ...........................l._ MALE PESMARICE: St. 1. Št. la. St. 10. št. 11. 151 vir. 12. SPISI ZA MLADINO (GANGL) zv. trdo rezano. Vsebuje 12 po- *esti ..................................................... Troglasni mladinski zbor primeren Srbske narodne himne _______13 Sto čutiš, Srbine tužni .....13 Na planine .............................13 Zvečer ..............................„..13 Vasovalec ........................„..„.13 Podoknica .........13 Slavček. zbirka šolskih pesmi — (.Medved) .......................................21 Lira, srednješolska, 1. in 2. zvezek po .51 Št. 13. ■4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. po- resti ..............................................„5ft a. zv. trdo rezano. Vinski brat .........50 G. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 |k>- ..........................................„50 za troglasen ženski ali m o/, ki zbor. 15 i>esmic. (Pregel) ...... Mešani in moški zbori (AljsS) 3. zvezek: Psalm 11S; Ti veselo in»j; Na dan; Divna noO ..... IGRE Beneški trgovec. Igrokas v 5. dejanj .80 Cyran de Bergerar. Herk'na komedija r potih dejanjih. Trdo ve-^»o -—..........................................1.70 ! '». zvežek: O]iomln k veselju; Sveta n»«C-; Stražniki: Ilvalite Gospoda; Občutki; Geslo ............... 44 .41 Edela. drama v 4. dej.......................no , Gospa z morja, 3. dej............ 73 Stev. 18. Tarzaaove živali ...........JH) j Lokalna železnici. 3. dej Štev. 4:). Tarzanov sin. trd vez „„1.20 { Marta, Semenj - Kichmondu. 4. „30 zvezek: Slavček: Zaostali ptič; i Domorodna Iskrica; Pri sradbl; I Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo liott (me-j 5an zbor) ; Prijatelji In senca ime.^an zbor) ; Stoji, solnčice stoj; Kmetski bi^i ...................... št. 3M. Siilia l>e (»raye ----------- .....L20 št. 51. Slov. I*a!ade in roman ce_____80 št. 54, V mrtežu .................... ____.1.— št. 55. Namišljeni bolnik ________ .......30 št. SIL To in oukraj Sot le...... ........30 št. 3S. Glad (Il:imsnui __________ .......30 št. 59. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, 1. del.............. Št. 61). (I ►»►stoje v ski > Zapiski iz mrtvega doma. II. del _______________1.— št. r>l. (Golar) Bratje in se«tre.„..75 Št. . Idi jot. 1. del (Dostojevkl .00 Št. iti. Idi jot. II del ...................30 Št. 6-1. Idijct, III. del _________________90 Št. <15. Idi jot. IV. del „ Vsi 4 deli ................. ...3« 3.25 št. 66. Kamela, akozi uho sivau- ke. rewl«dgra .......................„45 Slovenski pisatelji II. Potresna povest, Moravsko slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice _______________________________________2-50 Tigrov i zobje---------------------------1-— Tik za ir^.nt o —-------------------------.70 Tatič. (Bevk), trd. rez. ——--------«75 Tri indijanske povesti -------------------30 Tunel. soc. roman --------------------------1.20 Trenutki oddiha -------------------------30 Turki pred Dunajem --------------------30 Tri legende o razpelu, trd. rez. —65 Tisoč in ena noč (Itaie) vez. mala izdaja _____________.1.— L grabi jen i milijonar --------------- 13t V krempljih inkvizicije -------------330 V rabetru (Matičič)____________1.25 V gorskem zakotju---------------35 V oklopnjaku okrog sveta; T. del ________________________________.ti 2. del _____________________________________»• OBA SKIT PA J_________1-60 VHikl inkvizltor -------------------- Vera (AVa 1 dova ). broš.......35 Vojslta na Halkanu. s olikami ________.25 Vrtnar, (Rablndranath Tagore), trdo vezano .75 broSirano -----------------—------...00 Volk apokornik in drage povesti—1.— trdo vezano _________________________135 Vojni, mir ali poganstvo, 1. sv.___35 V pnstiv je Ala. III. zv._________________35 Valentin Vodnika izbrani spisi ....30 Vodnik svojemu narodu __________________35 Vodnikova pratiltn I. 1927 Vodnikova pratika l. 1*28 Vodniki in preporefcl _____ Zaaisrl smrti __________ Zadnje dnevi nesrečnega kralja _____30 Za kruhom, povest -----------------35 Zadnja kaaečka vojska___75 Zadnja pravda, vez.-----------70 Zgodovina • neriihiam človeku........»5 Zmaj la Boone__________70 iivljcpje slov. trpina, isbranl spiti Aledorec, 3. ar. Skupaj dejanja Ob vojski. Igrokaz v £tirib slikah ... Tončkove sajne na Miklavšev večer, Mkolinska igra s petjem v 3. dejanjih _________________________________ R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (C*ai»ek). vez............... Revizor, 5. dejanj, trda vezana___ Za križ in svobodo. Jgrokaž v 5. dejanjih ......................................... Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......... 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........60 CERKVENE PESMI .30 1 „ 1 Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor ................................. 12. Tantum Ergo (Premrl) ________...3« Mašne pesmi za mešan zbor — • Sattner t .................................„.„31 12 Pange iLngua Tant um Ergo Go- 11 i tori, t Foerster) ........................51 12 Pange Lingua Tan t um Ergo Geni tori (Gerblč) ......................... Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 fiesmi na čast svetnikom (Premrl) ...............................4f 10 obiiajiluiii in 2 v častpresv. Sr- .........3S .601 .43 .35 ...60 en Jezusovemu (tiruni) _______ Missa in houorrm St. Joseph! — ( Pogaehuik > ..„„..............„„.____ Kyrie ...............................,...,.... i K svetemu Rešnjemu telesu — 13. sno[>ič. Vestalka; Smrt Marije | ' Foerster» .......................... Device. Marijin otrok .....................30 Sr. Nikolaj ______________-.................. Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ___________________________________60 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov ............30 j NOTE ZA CITRE 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola In Neza.............................30 20. snopič. Sr. Just; Ljubezen Marijinega of roka..........—........ „30 PESMI in POEZIJE Akropolis in Piramide ...................30 broširano ...................................80 Azacel, trdo rez...............................1.— Balade in romance, trda vez ________1.25 Bob za mladi zob, trda vez ...........40 Kraguljčki (Utva) trdo vezano ... .„65 ...80 Ženini nase Kopniri# ....................>45 Zmoto In konec f««. Pavlo Zbirka I. del ______ II. del - Znaaaenje Štirih (Doyle) Zločin In L in IL sveaek JJt Moje obzorje. (Gnngli ....................L25 Narcis (Gruden), broš....................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez.....35 Slutne (Albreht). bro& ...................„30 Pohorske pot* (Glaser). broš. .........30 Oton Zr^uClč: . Sto ugank........................................30 Vijolica. Pesmi za mladost ___....____.60 Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano ________30 Zlatorog, pravljice, trda vez ________.60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračnica: 10 zrezkov. Vsak zvezek po ---------30 8 mladinskih pesmi (AdamJč) .50 NOVE PESMI S SPREM LJE VAN JEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesnil (Prelovec) _______________________ Sest narodnih pesmi (Prelovec) .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR (Adamič) : Slovenski akordi L zvezek __ IL zvezek „— .........................78 i. II. jv. .......45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1.— Orlovske himne ( Vodopivec) —...130 10 maiMh In mešanih zborov — (Adamič) __________„45 MOŠKI ZBOR Trije moSkl abort (PavCiC) —. Izdala Glasbena Matica — Narodna nagrobnim (Pavčlč) ... Gorski odmevi (Labarnar 2. ar. „35 „.45 DVOGLASNO: NaU Kuželjski: Poduk r igranju zu citrali, 4 zvezki _______________ Buri pride •<». Lcračni« a ------------.... -40 .61 .60 331 ...31 NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za raški zbor in petje tBajuk) „..L3| Bom šel na planince. Pcdpurl alov. narodnih |x*siui (Bajuk) ^.„.„„1.—* Na Gorenjskem je fletno ....„„________l*—t RAZGLEDNICE Newyorske, Različne, dučat ..........„44 Velikonočne, božične in novoletno ducat ...............................,,......L1...„,4f Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat ..................^.«,40 posamezne jk> ...................„„.„„„...09 ZEMLJEVIDI Stenski zem^evid Slovenijo na moO nim papirju s platnenimi pregibi ---------------------------------730 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina _____________________30 Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ..................................„30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje, Kozjak ......................30 Prekmurje in Med turnirje _...„3# Canada ______________________________40 Združenih držav, veliki_______ as Mali ____________ Nora Erropa Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arisen*, Colorado, Kanaaa, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana, Mississippi, Waaldng-tan, Wyoming, vsaki po „ Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, Woo« Virginia. Ohio, New York — Virginia. Ohio, Nov York kl po ................. Naročilom Je pritožiti denar, bodisi v gotovini, Money Order aH poštne znamke po 1 ali 2 centa. Čt po&ljete gotovino, rekomandirejto pismo. Ne naročajte knjig, katerih m d ceniku. Knjige poOtijamo pottnlno NARODA** 'GLAS NARODA* "' ' r l - i f* "i '1 NEW YORK, THURSDAY, MARCH 16, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. £ KRATKA DNEVNA ZGODBA »o« NEVOŠČLJIV ZDRAVNIK VZHOD.YA PRAVLJICA X«-koč je živel «-ar. ki je imt-l svojega zilravnika; tu je veliko znal. a nil je zelo nu.oščljlv in :ii maral niti sluge, da se ne bi kdo od njega !caj naučil. liil je pa n -ki mladenič zelo bistre glave; ta i? je delal muta.stega. šel po svetu *r ■'•<» i.skat. n prišel tudi k Temu zdravniku. Ko je ta videl, da je mladenič tuutasr. je rekel *aiu pri »ebi: K j. ti je sluga zame, in tajnosti pred njun. tako da je postal u«*en kakor sam zdravnik i i skora i Imli. far je imel hčer, ki je že dolgo /i lo trpela zaradi glavobola. Tedaj je ear ukazal zdravniku, naj tori vse mogoče, da jo ozdravi. — Zdravi* k pa je r:dcel earju: *M>-g i ni ear! njena bolezen je zelo hud::; prea-taja le še upanje na eno sam » sredstvo, ki ga moremo pn iskiuiti; a to je stra&no; utegne tudi umreti za tem. Zato mi daj pisnvo. du n». ne storiš zalega, ee t\ujji hči — kar P»og obvaruj — umrje; potem h o.'eni poizkusit i to." Tedaj j.' ear vprašal svojo hčer, ta .pa je »okla : "Naj liiiirjem ali ozdravim, t »h b »ločin ne moreri več prenašati." Car je dal zdravi* k u dovoljenj.'; ta s» «e s to.rjcin iu ujego.*o hčer-i t /..i k len i | v neko sol>o in vzel * s«-boj v-e. kar je potreboval, jdu«»i pa ni pu-til. da bi bil zraven, da »e n<- bi tucV P-gJ« naučil; kajti bila je zrlo r-'dka Ikolezen. Sluga pa MESTO KNJIŽEVNIKOV nihee n<» bodi iz hše. ko boni kuhat k.trup. kajti že od njegovega :-opu-ha padajo pfliee izpod neba na zemljo."" Po tem sta z zdravnikom odšla. Četrti dan je sluga zopet stopil pred carja. vzel vpričo njega nekoliko vode. jo zlil v steklenico in 1 > zapečatil. Potem je rekel carju, naj tla poklicati zdravnika. Ko je ta prišel, mu je ponudil .steklenico. da bi jo izpil. in ko ga je zdravnik vprašal: "Koliko ur bom vi-vel, ki boni to izpil.'" mu je ot I gost > je zaslišal glas s stropa: j voril: "Kakor hitro vzameš steK-božjo voljo, čuj! Ne izvleci lenico v roko. boš umrl." In res, kakor hitro jo je zdravnik -piVjel, je padel mrtev na tla. je .silno želel, da bi se tudi tega naučil in i ni mogel kaj, da ne bi bil opazoval. Cisto tiho se je vzpel na podstrešje in napravil luknjo v strop, ravno toliko veliko, da je mogel .-idef". kaj bo zdravnik tlela I. Ta je položil carjevo hčer na mizo. jo trdo privezal, da se ni mogla goniti, potem jo omotil, ji z zarezo razklal črepinjo In jo na čelu odprl. In kaj je videl.* Hrošča, ki se je bil z nogami zagrebel v možgane. Tedaj je vzel klešče, da bi ga odtrgal, a ko ga je hotel nn-jeti, "Za doz jo voljo, euj hrošča s kleščami, ker bo drugače raztrgal možgane in deklica l»o morala umreti. Ampak razbeli šivan-ko, jo otl zadaj zabotli skozi hrošča, ki bo nato sam /popust«il z nogami in odpadel, ne da bi ranil možgane." Zdravnik je izprevide!. da je res bolj tako. in je .-.toril, kakor mu je vele/al glas s stropa. Pott m je lobanjo zoper dva me-eca. Iz nekaterih držav drugota, samo tega ne." Zdravnik ^ofije prijavile skupno ropa »o vztrajal na tem. Tetlaj ^ | man je. tako iz Anglije *n Danske, mladenič rrkel carju : "Mogo-ri;,z posameznih krajev Italije bodo car, vidim, da mi nočeš stoniti hu- rmnit,i v R5m tudi peš. Ko- tlega in da .-e ti smilim; a zdrav- V SPOMIN SLOVENSKIMA PUONIRJEMA 18,000 REFLEKTANTOV ZA ENO MAČKO SVETO LETO Po.I predsedstvo brata praškega nuncija Cin arija zaseda nepretrgoma v Vatikanu poseben odbor za tehnično in turistično organizacijo svetega leta. [/posloval je že ?a inozemske romarje f>0 do 70% zni- . nik nr» bo popustil, ker hoče, da pogiuein. Zato ukaa". tla naj me sam yistrupi. in ee tisti dan. ki ga -am določi, ne bom umrl. potem ^laj jaz pripravim strup zanj, «in vid -li !»omo. "-e se ho mogel Tako rešili kakor jaz." Car je privolil; enkrat tuito. k«■>* ni hotel, da bi fant umrl. drugič. zat tla bi si .....gel tako iwj-1 da bo proslava svetega leta mar j i dobe od cerkvenih oblasti posebne potne Iste. Prihodnji teden r.jično razpošiljati po vsem svetu velik reklamni plakat, ki je na njem pod križem napis: "Adoraruus Te. Christ ' et benedieimus Thbi, -niugraj.«kih kujiiei.nikov se zadnje •'•ase pretresu na«"rt. po katerem mi-sjjo .-re«li ni-sta zurraditi sj»eeijei-n<» **nn-»t» kn • i/.t-viiikt»v". v katr-»♦in bi živili le leningrajski knji-/tvniki Spiva »o mUVli na zgrad-J iH.ljše-a izmed obeh izbrati za zdrav ju'tos uHia' nika. Tako je tedaj izdal ukaz inl1,aV kr,t l,^T,tl naslednji dan je prinesel zdravnik j baziliko in vsaj enkrat tudi drug za >lus,o lia.ihujšega strupa in mu ho ni i;. • rt n. či jem vil (z grela \ a I na * v- na»Utropij, toda ta načrt bil p i »a t H jem všts". N. N'itikin. Lavnoij« v. M. Slomški, M. Ki»-v n «rst;:ii mi pridružili n*t-»o katerem bi fv»sta"."ili v IV-»eln < bi vie Carvkoje sHo> več več stanovanji), vse te pa Vi ena sama eeptralna om zaužit jutnip!" Ta jt1 otlgovoril; "Sedern ur!" SlugJi pa. ki je liil prej«' z;i-užil sredstvo proti zastrupljen ju. je ,-.j,l| strup in š»-l ven. Ko je pa preteklo mhIciii ur. j-zopet >t op j I pred carja svež j.i zdrav ju rekel: "Zdaj -'•in ja- na vrsti, tla pri-pripravim strup za mojega mojstra. toda prosim te. mogočni ''ar. ukažf'. tla poseben ki i car oznani na trgu. da naj tri dni in tri noči tri patrijarhalite bazilike. Baziliko Petra poleti pr\"ič že 7. marca i ob prvi postni pridigi. Velikonočne praznike hotlo letos praznovali v Vatikanu na enak na«>in. kakor pred letom 1^70. Papež ho nh sam vs,'ik dan aiaševal v Sikstinski kapeli. začenši od velikega četrtkrt. ali pa bo maši vsaj ppsostvoval. Na veIik«»nočno nedeljo bo sam daroval veliko mašo. po kateri podeli »opet po stari navadi, opuščeni po Mu 1H70. vesoljni blagoslov. Priprave ia veliko razstavi meilnn-rodne svete umetnosti pod pred-srdstvom italijanskega |xv>lauika :>ri Vatikanu so se že pričele. l)va sta. ki sem ju osebni i pt>-znal in sem bil njun velik prijatelj. Prvega. Mon.signorja Duha. krije zemlja že devet let. ti oči m je drugi. Frane l,ozar. umrl tin«' 4. januarja letošnjega leta. Iilagi duši sta bila. nioža poštenjaka. in zato naj jima napišem par besed v spomin. Leta lSt>4 je 78-letni misijonar Pire obiskal po osemindvajsetih letih milo Slovenijo v namenu, tla dobi rfovih moči za delo med Indijanci. Njegov namestnik ran j?! pisal v Ljubljano: — Nikar senc, zanašaj na Francoze in Nemce, f ampak svoje rojake privedi seboj. lil tako se je onega leta poti vodstvom Rt. Rev. P.uha odpravi-! lo petnajst mladeničev proti A me-1 riki. Dne 10. aprila so se vkrcali na ladje " Merkur" ter so dospeli 19. malja v New York. Pokojni Puih mi je večkrat pripovedoval. kako je bilo na ladji, kako st» si morali sami prati perilo. kakšna je bila hrana itd. Ko .sem bil Še vojak v Trstu, mi je prišel parkrat v roke li*t "Amerika nisk i Slovenec". Ze takrat sem želel spoznati tega moža. Z !jase mi je uresničila leta 1893 na Kly. Minn. Te0 £uiiii;:>v, ; kar je že lep denar. Dunajčani preživljajo. še posebno težke čase iii I Zctfo je llilo pričakovati, da s.* bo J marsikdo polakonmil nagrade in j vtzel mačko v rejo, a nihče bi xie I bil pričakoval, da se bo oglasilo liur i 18,000 reflektautov. Po oglasu sta izbrala uiail^t H. »in žena brivca S. iz teh pis^ru nekaj sto ponudb in pihala dotič-nim reflektantom, naj pošljejo po 1 šiling SO grošev. češ, da je treba Duluth Pni die j vnaprej poravnati stroške, ki nastanejo z zbiranjem osebnih p oda t- Frank Lozar c-a razstavljena Library. Meseca septembra leta 1921 *o;kov f> reflektantih. Nekaterih re-Elvčanke priredile Bnhu zabavni Inektatbti 80 še Pa ob"li1'" na i večer. On in pokojni Lozar sta se-1 ko ni hll° ^ nikoder o. < >ba V omenjeni stari leseni cerkvi- !sta kazen .sprejela. Na obravnaMi se ci so .se vršile tudi seje slovenske-1 J«- izkazalo, da dotične mačke spioh ga društva, pri katerem je bi: Lo- ni- Koliko bi se neki oglasilo j li, zar Z7i tajnika. |če bi lilo treba sprejeti pod stre- Zadnja leta sem Lozarja več- jho siromašnega človeka? krat obiskal in možak mi je po-: veda i dosti zanimivosti. Nazadnje f j mu je vid popolnoma odpovedal, j vsled čr.sar je bil navezan na po-i moč usmiljenih rojakov in roja- • kin j. i ZAVETIŠČE KAPITALA Klišej je dal na razpolago • The Duluth Herald T se je premislil, nakar >va se f.i|-pravila nazaj v Ameriko. Na Ely sva potem večkrat skupaj kramljala. Imel je ogromno zbirko spominkov naših prvakov t! 3-tca leta s?m govt smr nisen mog -i pogreba. >taro-ti n« 'iienila i'.e: ski Sioviv od Itarage naprej. Tako sem na-1 N :e_t>va ii primer izvedel, tla pokojni Pire t miši j-v ni .skrbel samo za dušni blagor In- g«-.v,, > - 1 dijancev. ampak jih je učil tudi sk - r.-»p;k vrtnarstva in kmetijstva. k?ijli v i »_•■»,vi r;i.ši teli stvareh je bi! strokovnjak. <]i prvo s Sploh mi je pa pokojnik o slo-1 venskih misijonarjih povedal do- ' Sti zanimivega. Zapustil lili je tudi precejšen iM svoje tzbirke. ki bo tlne 17. mar-. Leta 1!;->2 sem gn za«lnji"- ob- ti . n.. J letošiijeo-a st;>-e.-:>' poroči;«-, o nje-Ker .rni bi i bolan. s. le/iti njegovega k. J Prime- gledaliških r- «' Bratov Rotter je obrnil ; -veta na kneževino L:e> i i "žel if«. kjer st': našla i i; > zavt-ri:'Ta kneževii Avstrijo i:: Švico s svoji:; i o ie «'o '!i Lozar. a ni'Ti- ■niva j" 1'osia'a ;apita-a. ki arnega. \* 1 ■ za in ; i ci-n .1- tr...:ov , -most p ta var- ii-P d 11 .">00 nj'-1 čase «*v*l" tle.- 7 V on o zbiral -' ">! t iitin.;. \ v\ e ua stan« van.: j«* bilo u-slano^ lovcnsko tlrnšt bo>t il. V ii-e- v L • -t-e a Li- uih i: i- ;K«kojni«a a ia < >ba vsem. ki .so ju poznali, v najlcp-j šeiu si>i>;ninu. SO i zveš > Matija Fogcrelc. Koledar L 1933 Vsebuje poleg spisov dveh naših pisateljev Trohe in Rupnika tudi pesmi Johna Bukovin-•kega, opis našega "Severnega romarja" Planinska, par krasnih povesti, poučne članke iz zemljepisja, naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno števila. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pac ga naročite se danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDMlH 2 A VSAKEGA sa CENTOV Slovenk Publishing Company 216 West ISth Street' New Yeric, N. Y. DOBRO GA JE POUČILA Nekemu tovarnarju na ('eškosl >-vaškem so se zdele druge žene lep še od njegove, čeprav je tudi n i •-gova zelo k-jui. le da ni rako poti-jttna, kakor so druge. Večkrat potoval po trgovskih (»pravkih v druge kraje, včasih je pa naprav.I tak izlet tudi ponoči, seveda ne po trgovskih opravkih. Tako dolgo j. skikkal čez ^akotvski plot. rstan ^ nebo j. Zjutraj s<> je tovarnar vrni! in pri zajntrekn je tarnal, da je svoje trgovske posle zelo slabo opravil. S poštenim mačkom je srebal počasi kavo, ko ga je doletelo neprijetno presenečenje. Na dnu .skodelice je namreč ležal njegov prstan rubinom, ki ga je bil podaril ponoči na maske rad i lepi neznani*". In tedaj se je pričel domači ples. Žena je pošteno ozmerjala moža iu šele ko je svečano obljubil. tla ne bo nikoli več hodil p-i n: r apra i\fon NOVI IZSLEDKI 0 KOLUMBU VRSTNIK ZEFA H. u IVI j V t ' -• oh Indije im.-i- ____| je U- «!r.: ; >: -tje. V neki de- jž»ii je i •• !i >iu-'ajno ugotovil v Ako -t) izsledki Adriana Saneh--' ,:Veh pri'oei i.h izredno visoko staža. tei jih podpir« -daviti učenjak ro*t. Pili Ijuti.-kem šretju je nale-silva-ni i/, papeževega arhQokwk>:-4 t>l na starca, ki o njem ljudje ve-ua i n si it u1 a v Kiinii pravilni, btimol rujejo; da ni še nikoli spal. pa je prišli v povsem novo fazo vpra-.; veu'dar dočakal izredno visoko sta-r a n j «> izvoru KiVštofa • KoliMttiw.' i&t 150 !et. Točno seveda nihče ne Audriano Sanchez trdi namreč. da|v>. koliko je mož star. le po splo-se tidkritelj Amerike spMi ne inie-jtiti^m mnenju ima za seboj že pol- nuje Kolumb, marveč Hcnriques Sanchez K o bar in tla ni »z tienov-', marveč i/. Olive, malega m; -»teea v španski provinci Estremaduri. Ta njegova teza pa ne sloni le na dejstvu. tla j'* se danes i2~vo ustno izročilo tega mesteca, tla se je m ščan teira mesia odpeljal proti zapadli Svetovnega morja in odkril tam nov *vet — marveč predvsem na starem napisu na ]>oduožju nekega križa fki je sev<-tla danes že razdejan), ki pravi: "CbfV-tobal de llenriquez Sanchez Tohar ?Z Olivije. veliki admiral, gtivern^r ntorja. genrraln. guverner <^l>e1i Indij in obeh novoodkrltib zemelj. vicekraij. m' rodil 10. julija 1441 v tem mestu " Ta podpis iu pa ustna izrodila mesta Olive so priganjala Andria-na Sancheza. da je pregledal naj ^irej pokrajinske arhive Španije, nato državne arHVre v Madridu. drugo stoletje. Mož se še dobro spominja, da je bila v njegovti mladosti majsurska vojna. Tudi pri najnatančnejši korekturi ljudskega mnenja je star mož najmanj 130 let. Drugi starec je trgovec, ki mv. jc 110 let. pa še vedno sam vsak dan črta koran. Prtfl starec, ki Ijnd stvo o njem veruje, da ni še nikoli spal, nima rad postelje, zadostuje mu. da v naslanjaču malo zm-dremlje. pa je zopet spočit. reda v.\ kitali • ■ostein e ! i. •' i * e i fc^ t ■ t i; s •*. Licjtenst ■ taiio ti -krt jih prav i?ič: i ljudi zveš v ite'toliko po,iku piš. I 'rvo* v » v-. ji« . } i Lieht.^s- -ne dnu.< sri iz m *s!a Vaduz«!. Ta č; s j-rišia gospodarska kriz« nadel v vodo. Sele s j>oost krize se je zanimanje za 1> ;stein povečalo, samo >i dri • ni. Vaduz je postal zaveti tala in središče evropske p • sti. tako da ga imenujejo zi':: VČaU Street Evrope. Vaduz, s;- - ii5če kmetov -in živinorejcev, je b K 1P2H s?dež 3o3 delniških •iroib. Let«'> pozneje je naraslo njih ^-vilo na 570, naslednjega leta r.- "47. lani jih je bilo pa že 1100. t • p->-mislimo. da j? imelo mesto pri zadnjem ljudskem štetju leta mo 1405 prebivalcev,'vidim da odpatle že f-koraj na vsakega prebivalca ena delniška druži »a. Od leta 1032 je tiiehtenstc n pod zaščito Švice. Prej je bil p «tl zaščito Avstrijo in je ob njeni -'ran-. I. 186b napovedal vojno Prisiji. Ko so podpisovali pruski mir. so pa na Lichtenstctn pozabili, ako da je prav ^a prav ta državica St* izdaj zapletena s Prnsijo v v 'no. n ;z zia-pa u-rt en-' ra -:pi-110- Mali Ogla nato pa je odpravil v Rim, kjer :i takih opravkih, mu je odpustila. | ^ v dohe. da je bil j 1 Kako je prišla žena do njegovega( Koiumb imenovan "Romar", v? J prstana, rti zvedel in to mil dela r^niei v španHi rojen in sicer vjl sedaj več ^krbi. nego vsi trgovski f,ru-ini Tobar. ta rodbina je posli, /ena je namreč zvedela od ^ k me^tni aristokraeiji rn > | šoferja, kam mož ponoči hodi inta- ^.j^ smatrana lia Dunaju radi i ko je tudi zvedela, da je namenjen (.kjh uspohov v odkritju novega j | na maškertolo. Najela je a\*totak!>i . . i ii |. . . . j t - i v ; >veta za najnevarnejšega preten- « I m se skrtvai odpeljala za možem i J ® . j tudi na maŠkerado, kjer je maski-j denta » Španko krono. Podoben rana plesala z možem, ki ji jc po-.na|£s, kakor oni na križu v olivi. (Z daril prstan. je odkril Sanchet (kak«»r jKir^-a) •tudi v Italiji, toda noče naznačiti | [ — ' kraja, dokler trdi Genova, da j [bil odknitelj Amerike njen rae-lfe Prepričajte se i JUSWiMIM P EMWaaBW ':5T' i* "vtnmas •lis« m M w0 L A B NARODA" *-"..... " ■ HEW Y02X, TSUESDAY, TZ^TLCU 16, 1023 THE LARGEST SLOVFIT DAILY hi U. 8. A. JUD1TINA PRISEGA ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA 'ti LAS NARODA" PRIREDIL I. H. (Xada'jt'vinip.i — Grofica ErJjni mi je ravnokar očitala, da tebi dovolujem se-satoe z grofom Krlau in da jih zelo podpiram. O tem jc govorila >elo razialjivo, da jo ti oviraš v njenih načrtih, da bi njen sin poro £il Mis* Field. Grofica se boji. da imaš z jrrofom lahkomišljeno Iju-bimkovanjc in ti priporoča, da zavržeš vsako upanje, da bi kdaj postala žena njenega sina. <>d mene zahteva, da .skrbim za to, da se nikdar več ne nnideš z grofom Krlau, zahteva, da prekineš vsak » zvezo z njim. Prav gotovo gospa grofica ne ve. da je grof Erlau ob ceval z nami, ker .se je bolj zavedal hvaležnosti do nas, kot pa njegova mati. Grofice Krlau ne .smatram za vredno, da bi ji dala kak od govor na to njeno nesramno žalitev. Samo toliko rečem — nikdar inborn dovolila, da bi grof Krlau motal kdaj trpeti za to. kar mi je storila njegova mati. Ako imaš ti, Judita. se kak odgovor za grofico, sto ri — jaz sein ž njo končala. Tudi Judita je izpreminjala barvo. Ponosna in bleda stopi pred grofico, ki je bila ogorčena nad besedami tete Ane. — Besedam svoje tete nimam ničesar drugega dodati, kakor da ne bom niti grofu Erlau. niti komte.si Felice štela v zlo zalo. kar ste storili moji teti. Pripomniti pa moram še, da je bilo med menoj in grofom Erlau kakor tudi s komteso Felice samo prijateljstvo. Pa če temu tudi ne bi bilo tako, naj bo gospa grofica pomirjena, ker se ne bi nikdar .silila v družbo, pri kateri ne bi bila dobrodošla* Nikdar no-čem biti /ena moža. čegar mati me ne bi hotela sprejeti za svojo hčer. Sedaj se dvigne tudi grofica, ker je spoznala, da ni igrala posel lio častne vlog.« in ie hotela, ker se je že pokazala tako nizko, oditi v zavesti, da bo dosegla svoj namen. Jezno [»ogleda Judito in rt če: — In ako vas sedaj prituem za besedo? Ako od v;is zahtevam, da mi prUežete. d;: nikdar lie pustanel«* žena mtijega sina. ako v to no bom privolila Judu inc lepe oči »<• za Iskri; o in ponosno [»ogleja grofici v obraz. (►bese pelj-ata proti zdravilišču in celo pol govoril Mildred grofici. kako zelo bo vessel grof Haus tako nepričakovanega obiska. Grofica si je pa mislila, da llaais tega ne bo prav nič vesel in malo neprijetno ji je bilo. ko je pomislila, s kako resnim iu očitajočim obratom se je od nje posloveil. Na kak način ga j** morala pripeljati do tega. da prekine .svojo zvezo z obema damama. In ko se avtomobil ustavi pred zdraviliščem in ko Jlansa ni bilo nikjer, je postala grofica še 'bolj nemirina. Golici Mildred ni hotela povedati, da je že videla svojega sina in sicer pri lleinovih. Kajti dobro je vedela, da je bila Mildred na Judito zelo ljubosumna, kakor na vsoko druga žensko Litje, ki je prišlo v dotiko s Ilansom. Šele vsled Mildrediue ljubosumnosti je grofica spoznala, da se je med Ilansom in Judito razvilo prijateljsko razmerje. In ko ga je videla tako do uiaeo sedeti pri čaju, je spoznala, da njenim načrtom preti velika ne varnost. Ko se Haus še vedno noče prikazati, navzlic temu. da jc šofer večkrat zatrobil na avtomobilski rog. pokliče grofica nekega delavca. — Prosim, pokličite gospoda grofa Krlau. f I>a I je prihodnjič.) , ŠENČURSKI DOGODKI PRED SODIŠČEM (Nadaljevanje.) Beograd, 2f>. februarja. Na včerajšnji razpravi državnega sodišča za zaščito države v procesu proti Jainezu Brodarju in tovarišem je bil zaslišan kot pr-ča orožniški narednik Fran So-tler, ki službuje že !> let v £eu- i čurju. Ko se je vršil v Šenčurju ' liarletov shod. je čili, kako mi sre- ' di vasi kričali ljudje: '"Doli Bar-' le! Živela republika! Živio Mu.-,-, solini!" Najbolj je razgrajal nik. ki je hotel prijeti tudi za nje- ' govo puško, ko je pozval ljudi. , Dol ro. prisežem celo. da ne bom nikdar postala žena vnšegn .lokh-r me sami /a t...... boste prosili, fn zdaj m med seboj ni-« !s<* uidejo. Tedaj je prist sina, mani ' ničesar več [»ovedati. grofica Krlau. — moja teta po tem razburi ivt m prizoru potrebuj«- počitka Prosim zapustite nas! In Judita na stežn i otlpre vrata sobe in gre sama n i hodnik, tla re -,e vezna vrata Grofica z., trenutek n; L-; drugi pa SO se razbežali na vse strani. V tem je priletelo pr-vo poleno z Vmnikovega dvorišča. i podporočnik liakič - pomočjo, n i-i kar so potisnili ljudi in/ j. lV.lo-i viea je odšla na 1 mnikovo tivori- \e/na vrata. Grofiea za trenutek pt»gleda k teii Ani. ki stoji on« >no zravnan s pri oknu. ne da bi s>- ozrla na njo. Nato pa gre na-i o mimo .Indite sk< /i vr.it a. Judita naglo zapre vrata iu odhiti v s<n.» ^e oejameta •na hotelu tlrugtt braniti. Joi ljubi otrok. ila te tega nisem mogla obvarovati! Kakšna t«. Kako nas je mogl t na tak način žaliti! Kaj ne. Judita. med iu grofom Ilansom ni bilo nikdar kake posebne zaupnosti? Judita jo pogleda -z velikimi očmi. Ne, teta, t«*» ti ni treba šele zagotavljati. Toda danes moraš ! kamenje z vseh strani, od cerkve, vedeti, da ga ljubim — o — tako iskreno in prisrčno ga ljubim ka- | '»Pnišča. Z l llinikovega dvorišča kor e sploh mogoče ljubiti kakega človeka. In vem. tla me tudi on 1,1 dru"od- W »rožnikov je lnlo ljubi in njegova mati je m slutila in se bala, ker ga hoče prodati da | kamonja zadetih. Priča je tudi si za gotovi brezskrbno življenje. Toda nikdar ni bila o tem med njim j vh]e\' kako so: naval?u podpo-in r« noj izgovorjena kaka beseda. " j ročiuka. Ljudje .so navalili na o- X..pet objame teta Ana svojo nečakinjo. j rožnikp ter jim hoteli odvzeti p.i- Toda Judita. kako si mogla grofici priseči, da ne boš nikdar j zarad^ česar so morali rabili njegova žena, ako te sama za to ne prosi? Judita si z roko. potegne preko čela. — Kako naj bi lila drugače ogovorila na njene žalitve, teta ? To pa ».m tudi mogla popolnoma mirno priseči: grof Hans ne more poročiti nobenega revnega dekleta in je popolnoma, prav. Če sem s to prisego samo sebe varovala. Naj se veseli svoje zmage, toda pri vsem leni vem, da Miss Field ne bo nikdar poročil. Teta Ana jo žalostno pogleda in ji vsa obupana reče: —Tako je, ako.se kdo hoče igrati z usodo. V ta kraj sem se preselila. da sem t« pripeljala v bližino t\'ojega strica, da bi ti -zagotovila malo več zabave in veselja — in zdaj se mi je vse obrnilo na slabo. Judita jo Ijtibeznjivo objame. — Nikar ne govori tako, teta ; saj ne mislim, ua to, da bi se sedaj o,'povedala prijateljstva Hansa, Felice in Lutza Wemerrja. In tddi ne verjameb. da se bosta llans in Felice hotela odpovedati našemu prijateljstvu, četudi se bo grofica na vse načine prizadevala, da bi io dosegla. In kaj več tudi nočem; samo veseli me, ako morem v njihovi i i J bajonete. Z lTmnikoveira dvorišča je padel tudi prvi strel. Orožniki so nato v stiski pričeli streljati, in sicer v zrak da ne bi koga zadeli. Videl je tudi župnika Skrb ca, v čigar bližini se je nahajal obtoženec Grilc, ki so ga ljudje vela. samostojna Slovenija! Živel Korošec!" in med drugim tudi proti kralju ter slične stvari. Pri konfrontaciji so obtoženci vse navedeno tajili, vendar pa je priča vztrajala pri svojih izjavah. Nato je bil .zaslišan kot priča poročnik liakič. ki je tedaj poveljeval orožnikom v Šenčurju. Ko so nanj pričeli metati polena, j-' potegnil revolver in ustrelil proti 1'mnikovcmu dvorišču. Ljudje, ki So stali ob zidu na višjem prostoru. -.o pobegnili na vse -strani, nekateri za lii>o. drugi pa vanjo, nakar je priča stopil na dvorišče in še nekajkrat ustrelil. Ko je vitle!. da se jc množica razbežala. je t a kuj za povedal orožnikom, raj prenehajo streljati. iNato je prišel k priči sreski načelnik vpra-at. kaj se je zgodilo, prišel pa je tudi Tmnik. s katerim pa se ni hotel prepirati, ker ga je smatral za j glavnega hujskača. Medtem je i prišel s shoda na dvorišče tudi 1 župnik Rarle. ki je dejal ljudem: j "Dobri ljudje, saj smo vendar kristjani!" Vpitje pa jc postajalo ; čedalje hujše in je množica vnovič navalila proti orožnikom, zaradi česar je priča odredil štirim orožnikom, naj zaščitijo župnika Barleta, ki je nato odšel na nasvet. Brodarja je videl, kako je množico dirieiral. Zato je šel k sreskemu načelniku in prosil, naj mu reče. da naj pomiri ljudi. Kmalu pa sem spoznal, je izjavi! priči, da brije norca iz nas. Na vprašanje, ali je bil ranjen, je priča odvrnil: "Pravijo sicer, da me MAJSKI IZLET v staro domovino na slavnem Cunardovem ekspretnem parn.ku AQUITANIA 10. MAJA Xffii i-«le". &«-m-i t»-«a iseVta I•»«!•• ime'i izbrati*- Kabine z inoil-rlio <']>r«-m-» hrano 1»-. njihovem <>kll>U i t k ilmge posebne prednosti. ZMERNE CENE Prihodnji izlet z AQUITASI0 BO ,>. JULIJA POD OSEBNIM SPREMSTVOM Pišite po ilustrirani knjižh-n z vsemi drugimi pojasni l. L LEOZAKRAJŠEK General Travel Service 1259 SeconJ Ave. New York. N. Y. CUNARD LINE ^Ullinniimimi.i..i METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FHASK SAKSER) 216 WEST 18th STKEET NEW YORK. N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE ■wiimmiww.imi j dvignili na ramena in ki je mahal JO m*kl,l° "danl 2 desko ran,e" s sloven.sko zastavo na kratki pa- ,1111" toda te"a Ke opominjam", lici ter kričal "Živela republika!"! Na nadaljnje vprašaije je pri- liružbi preživeti nekaj veselih ur. Bodi popolnoma mirna. In nekaj ti povem v tolažbo — za mene* si postavila temelj moje sreče, ko si se prt«4-lila V Sch»-arzewber^. kajti tukaj sem .se .spoznala z profom Krlau in — ljubiti jra morem, kalikor hočem, ker te^a mi noben .'-lov.-k ne more pre^»vt-d«ti. In že to je .sreča, krasna sreč« za mene, da jra mucih ljubili. In še večja sreča je za mene. da me tudi on ljubi. In ee na mi u-od« tudi loči za'nekaj časa, naj pride, kar hoče, moja ljubezen I*" M t-^H bt> vet"na in vsled tega bo moje življenje vedno imelo solnčnc • ->.iir'v<-. Ip vsaka minuta, ki jo bom prebila v njegovi bližini, bo za me-1 in* nov .coin«"ni /arrk. (i 'ol>oko (rinjena potegne teta Judito poleg sf>be na tli van in ob ' si zaupata vse >krbi in bridkosti. iu m t »r-ne s š** k(»t kttaj popi "j se je v dobro srce tete Ane /za prizla / 1 JI. bi baron lit.rau priznal svojo nečakinjo in bi ji s:ij izplačal j «V',v nj.-nt. matere. \a kak način mu je hotela sporočiti, tla je nje-' gov se>fra zapustila bčnr. In pazila je na t«, priložnost. Mogtkče g;-i nekega dne osebno obiskala. llot,'!a je samo imeti dovolj ča.sa. da \s<- It« natančno premisli. Kno pa je bilo gotdvo: Judita o njenem namenu ni smela ničesar vedeti. in slično. Preden so orožniki stre Ijali, sta hodila Vmnik in Brodar okoli ljudi, ki sta jim nekaj pri •povedovaal. nakar sn vsi naenkrat pričel kričati. Ko jima je sreski načelnik rekel, naj vplivata pomirjevalno na ljudi, je 1'mnik re.s dejal, naj se razi de jo, potem pa je hitro dostavil: 'Le še počakajte!" Imej je vtis. dogodkih komandirju v Kranju, je vstopi 1 v pisarno .la-nt*z lirodar. ki se je pričel pritoževati. ker .so ooržniki ravnali po predpisih in da -so se samo pre grešili, če so se kaj. ker .so streljali v zrak. kar je po pravilniku I za orožniško službo propovedano. ! Poudarjal je. tla obžaluje te do-; gotike, če pa masa ne pozna zakonov. bi jih morali oni. ki jo vt>-1 dijo, tlu ne pride do prelivanja krvi. Hrodar je na to odgovori! : j "Dobro, tla vem za vaše mnenje. ! V b t hI oče bom izdal drugačne u.-i-I redbe". To je lirodar dvakrat ]>o-J novil. j Pri konfrontaciji so ohtožem-i J seveda vse tajili. j Xasletlnja priča Jože Pn-šern. j>o poklicu i/, i tiar. ki je {»rištd na liarletov shod. jt4 čili. kakt> je kri- j čal Brotlar kakor jesihar: "I)t»l z državo! Dol i vlado! D pričeli ljudje še bolj vpiti. Ko je prišel med množico župnik Maric, so pričeli kričati: "Dol s farjem! Doi s hudičem! Ubijmo hudiča! Živio Korošec!" Po končanem .shodu j1' šel s kolesom skozi množico, na poti v Smlednik, blizu Janiniko-ve gostilne pa so ga napadli. Prišel je mimo skupine ljudi, med katerimi je bil 1'mnik, ki jim je pričel klicati: "Kolo mu razbijte, fanta pa ubijte!" Priča je skočil o bližnjo vežo. ženske pa so začele razbijati po vratih in vpiti: "Ven s hudičem! Vrzite ga ven!" Res so ga izrinili ven% nato pa je planilo nanj kakih 30 do 40 ljudi in ga pričelo pretepati. Mislil je že. da je že prišla njegova zadnja ura in da ne bo ost! več živ. Haz-bili so mu tudi kolo, ko pa so pri- »šli orožniki, so se ljudje razbeža- Crof ,, , v hi>o zobozdravnika, kjer jo je čakal avtomobil, ni vrnil i nič kaj d-d>r.. volj.-. Mildred s*- 5e ni prikazala in je zato sedi., \ avtomobil in premišljuj«.. «k«, vendarle ni napravila veliko neum-» noM Ali je bilo občevanje njenega .sina ,7. gospico Falkovo samo pri-! jat. 1 ,-tvo • Drugače ji »je bi bila lako prisegi«, da n.- ho nikdar postv la žena m-*« .-.in«. {(kt» .Indite sama za to ne prosi. Da tega ne bo nikdar botnl« storiti. j,- morala Judita ]>o tem nastopu trtlno mi-' s''tl muči n nastop. to«lH yrofb-a si t.'-a ni Štela sebi v greli, k a ti višji nameni .sti jo silili v to. da je morala tako storiti. De-loma je bil temu kriv njen sin in deloma gospica Falkova in tudi nje-ln teta. Moj I b »g. takt. dale* tudi niso smeli goniti hvaležnosti za iz k a za no n*lngo. da bi zato postavljala rešitev gotovega propada v ne-• ost. In končno je bilo tudi boljše, da je na ta način prišel konec! ležnih od noša je v. Kaj je imela od tega prijateljstva! Gospo Hei-gostoljubno sprejela v svoji hiši, ji je poslala cvetlice in jo je tudi ftama obkkala. Njeni otroci so ji pokazali dovolj hvaležnosti —-in sedaj mora biti temu enkrat konec! Tako si je prigovarjnla grofica in njeno površno mišljenje je bilo m tem zadovoljno. Ko ČH*. pol ure pride Mildred od zobozdra vnika in veselo sede pole n je v Avtomobil, je že bila grofica malo boljSe volje. Sicer jo > bolelo, da ji je Judita pokazala vrata in da gospa Ileinova .ti hiteli. I njo niti več govoriti — tega si ni hotela priznati. Plemeniti svojo zmago, neplemeniti na svoje poraze. To je mo- varn ost indi novo ie Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th-Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN, V TEM LISTU VSAKI TEDEN 17. marca: AginiHiua -18. marca: l.xif.i\ette v llavrt" t-'.jiitt- o. Suvoiu. v 22. ni«i.a • Ku "«p»t v Hrenien Msiiihattan v Havre New York v Hamburg 24. marca: Paris v Havre .Majestic V Cherbourg 25. rnarca: August um v Oenoa 29. marca: AI Wert 1 lull in » Hamburg 30. marca: Uiem.-n v Premen 31. marca: Olympic v C'-erliuurg 1. aprila: liex v ilentia Ciiainplaiii V Havre Volen.lam v liuulocna 5. aprila: xv.|iiit;uila v Cherbourg 1 ia.iiliurg v Ha.nbuig 7. aprila: Bumpa v Bremen 8. aprila: Conti- .11 Savoia v Genoa 12. aprila: I »eulsi-lihuid v Jlan.bt.rg M. aprila: -stajriHlum v Hmilogn« Sat lll'lii;i V Trst 15. aprila: Bremen v liremen 18. aprila: Maiestk- v Cherbourg I'aris- v Havre 19. aprila: -Manhattan v Havre New Yurk v Hamburg 21. ap.- la: t »Ivini.i«, v Cherl.oimtg Mauretania v Cherbourg 22. apr-ta: eii:un|>':iln v Havre It..ma v t len-.a 25. aprila: I..-viailuir. v Cherhouig Kuropa v ltremeii 26. apri'a: P»-r. Iisaj-ia v Cl.erl« -ure iWI.ert I*:tlliti v Hamburg Veemlsim v lt.iul.-Kne 29. aprila: I t Wi-sti-t li'anl v Havre V-'len.lam v lioulogne S. maja: I.a lav. t to v Ilnvre Vulmnirt v Trst 10. maja: .Mam I'tnnia v Pherhnurj; I i.-iHst hlaii«! v Cherl>ourE 12. maja: < »l.vmpir v Havre Miiinevvnska v Ha.vre i: tterdain v Boulogne 13. ma:a: t"h.:mp'ain v Ilnvre lJ»-x v Genua Kuropa v Prern.-n 16. maja: I.eviathar. v Cherbourg 17. mata: Peri-nraria v Cherbourg N»-w Vf.rk v Cht-rbourg Pr.-men < "h.-rl-ourf; i 'h.-rl.i.urK iu. mj a: t"i i...- - .tan.lo v fi.-n^a f.i.-meii v Kremen t--ij.il- v tV.l.h 24. maja: MantiaUan v Havre Albert Pa lin v Cherbourg A.piltania v Cherbourg 25. maja: 0 »nt.- dl S., vi.ia v Genn:i 26. maja: .Majestic v Cher bourn •Miiinetiitiku v Havie Veendam v Uiiuk(;ne 27. maja: lie de France v Havre Sat urn i.'i v '1 rst 30 maja: K ur*-pa v Premen 31. maja: .Mauretania v Cherbourg Hamburg v Cherltourg i*]-'-s Uiii.xev.-lt v Havre !Ii-ma v t;, noa 2. J u n j a : t»ljmpic v CherlMti.rg Westernfcuid v Mavre Voleiidatn v Pouli-gne 3. Junija: Chump ain v Havre Ilex, v Ot-nna llritaniiic v Cobh 5. junija: I..-via t ha n v Cherbourg 7. junija: 1 >euts<-h!atni v Cherbourg PereiiRaiia v t'herbourg 8. junija: I.afa> ettr- V Havre Augustus v Genoa Premet, v Pn-nu n 9. Junija: Slat, iidam v Pi.ulogne Minn, u-aska Ch. rbourg '0. junija: Paris v 11a\ re 14. juniia: Pre, ll.ij-.litc v Havre -Maj.-st i,- v Cherbourg .N'ew Vuri; v Cherbourg A.|uilunia \ CherUnug 15. junija: C*.nt.* ili S;i\..ia v •"b-iti.a 16. junija: Kun -pa v I r« men P- nnlanil \ | lavre II.itt.-rdam v Boulogne 17. junija: Prit.-mii- v ' lie Ki'an 20. JumJa: I >e • Ira ssc 21. Junija: Vuleai.ia v Maun lania \ Albert Palln Manlialtan i l.h \ Havre 1 lavre Trst Cher I mu rg Cherl>ourg II v Havre 23. Junija: ttlMiipic v clietl^mrg Miitetoiiki v Havre Ve. Ilil.im \ Pfro .slišal, kako je rekel fantom i okoli sebe: "No. ali ne bo nič.'" j Eden izmed iiijh mu je nato od-I go^ril: "Če ne bo nič. bomo pa j sami naredili". Nato .so ourc iz katerega .so padali tudi vzkliki T9-proti kralju. Klicali .so tudi "Ži- \ ESS v wnT^* Alt.c-rt Jiallin Cherbourg v Cherbourg Itoiilfignt* Sta t.-mlam 26. julija: I»ifayette v Havre Aiiuitania v »*lierW.urE- Hamburg v Cherbourg l'r-v »l.e-isev.tt v rlavre 27. julija: vela revolucija ! Doli z vlado! Ži vela rcvolneija! Doli z vlado! Ži-' ^^^f; vela samostojna Slovenija!" Med 21- juhja: demonstranti je dobro videl obto- j !SJv'iw„ ženea Cera rja in Gregor i na. ('nI je tudi, da so metali kamenje n-i orožnike. Kar st* ti<"e Strt-ina. js-imel povseni vtis, da Inijska ljudi. - . , . , , i Premen Premen ha z prava se je nadaljevala d:i- 28. iui?^: nes nb 8.30 dopoldne. Prvi je bil ! v zaslišan narodni poslanec Milan 29 iniiia: ' Mravlje o dogodkih v Primsko-1 v vem. V svoji izpovedi je zelo obre-menjeval kranjskega župnika Matijo Skrbea. o katerem je trdil, da je organiziral ves napad na razbiftje njegovega shoda. Oni jej tudi, kako je klical župnik Škr- j bee: "Živel Korošee! Živela :sa-1 mostojna Slovenija! Živela republika r Pri kftfifrontaci ji posl. Mrav-i ljeta z župnikom Škrbeem je prišlo do zelo dramatičnih prizorov, j poslanec Mravlje pa je vztrajal pri svojih izpovedih ter je pnv-darjal, da je župnik kriv vsega. ! Kot naslednja priča je bil zašli-1 šari orožnik Ivan Srebot i". Šen-i riirja o tamošnjih dogodkih 22. maja. V svoji izpovedi je vse potrdil. kar navaja obtožnica proti bivšemu poslancu Janezu Prodar-jn. Nadalje je bil zaslišan kot pi i-in od tu opazoval ves potek va posl. dr. Stane Rape, čijrar za-demonstracij. Ozoral se je na nje-' sliševanje je pa opoldne še tra-govo okno' ter klical Koro-eu. jalo. I S Ljudje so se formirali v sprevod, (Konec prihodnjič.) cJjLMJL ITALIA-COSULICH' V SLOVENIJO PO SOl.NČNI JUŽNI PROGI V GENOVO ALI TRST VELIKE UAZKOŠNE LADJE Najhitrejša ekspresna vožnja do SLOVENIJE po Sredo- dozemskem morju. Cente di SAVOIA ..18. marca R E X ............ 1. aprila T irektne ielcjmibke zveze iz Genove. Potnike bo sprejel zastopnik družbe ter jh bo pravočasno spremil na hitre brzovlake. vozere v Slovenijo Direktna služba do TRSTA SATURNIA ____ 14. apr. VULCANIA____ 6. maja Druga odplutja AUGUSTUS .. 25. marca ROMA......22. aorila Krasni prostori — Izvrstna kuhinja. Vpru^.j kateregakoli agei:ta ali t>a v uradu ir.MJAX LINK I State St.. X.Y.C.