Spedlzlone In abbonamentn postale PoStnina plačana v gotovini Prezzo - Cena Lir 0.50 F Ljubljani, v torek, lO. marca 1942-XX Leto VII. | Uradotltvo I* sprava: Kopitarjeva Ljubljana. | Conoetsionarla eaclaaiv« pet I« pabbliclt* (O provenienta Itallan* = Hedarione AmminUtrazione: &.opitar)eva & Labiana. = ed eatera: Union« PubbliciU Ualiana ti A. Milana tikl|o(n pooblatfrnka ca oglale«an)e Italijanskega to tnjega Izvora (Joione PabbliciU Itaiiana & A. Milana Vojno poročilo št. 646: Zmagoviti letalski napadi na Tobruk in Malto Uradno vojno poročilo št. 646 pravi: Na cirenajškem bojišču so bili angleški ogledniški oddelki, ki jih je podpiralo topništvo, odbiti zaradi takojšnjega in uspešnega delovanja naših oddelkov. Osna letala so podnevi in ponoči' napadala pristaniške naprave v Tobruku, povzročila so velika razdejanja in učinkovito zadela nasprotnikove ladje. Med dnevno akcijo so italijanska lovska letala zapletla v boj mnogo močnejše angleške sile in omogočila povratek^ vseh bombnikov. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno, šest naših se ni vrnilo. Tudi letališča na otoku Malti so skupini"' italijanskih in nemških letal znova napadle z najboljšimi uspehi. Med. angleškim poletom nad Egejske otoke je bil zadet en »Wellington« in_ je padel v morje; posadka, ki so jo srstavljali kapitan in šest letalcev, je bila zajeta. Mussolinijev Italijan ter poglavitne poteze v njegovem značaju Berlin, 10. marca. Glavne značilnosti Mussolinijevega Italijana so: disciplina, vojačka mirnost m vedrost. O teh značilnostih, ki so vsa 6ad fašistične vzgoje, se lahko prepriča sleherni opazovalec in o njih so 6e prepričali nemški v®)"1* piše romunski dopisnik lista. »Deutsche Allge-rneine Zeitung«, ki eo se v zadnjih mesecih borili z ramo ob lami s fašističnimi tovariši v Sev. Afriki v Rusiji in v Sredozemlju. Italijanski vojak ee je’ povsod boril s čudovito požrtvovalnostjo in z veliko hrabrostjo. Bil je do skrajnosti discipliniran tudi v najtežjih trenutkih ter sc je boril z neukrotljivo vztrajnostjo ter vzgledno žilavo6tjo. Treba je dodati še nekaj, kar je všeč našim vojakom in 6icer to, da Italijan tudi v najbolj kritičnih trenutkih ohrani dobro voljo in je vedno pozoren. Kdor je poznai Mussolinijevega Italijana, je opazil, da je živahnost v kretnjah in besedah več kot zunanji znak. Italijan ljubi 6uperlativo kot vsi La-tinoi, toda manj 6uperlativno misli kot 6e navadno meni, in sicer neredko manj superlativno kot umerjeni Nemec. Ena izmed jDsiholoških zmot Chuchillovih je bila prav ta, da ni razumel prave Nemško vojno poročilo: Hudi obrambni in letalski napadi v srednji Rusiji Holandska Indija se je vdala Japoncem Udaja zavezniške vojske na Javi — Japonci so zasedli prestolnico Birme Rangoon Japonska izkrcanja na Novi Gvineji — Obrambne priprave v Avstraliji Hitlerjev glavni stan, 10. marca: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na južnem odseku vzhodnega bojišča potekajo nadaljnji hudi obrambni boji. Tudi na drugih odsekih je sovražnik nadaljeval brezuspešne napade. Nekateri naši napadalni nastopi so imeli krajevne uspehe. Pri letalskih napadih na sovražnikovo zaledje je bilo samo v valdajskem področju hudo zadetih 36 vlakov. Bojna letala so pri nočnih napadih na Ribinsk z bombami težkega kalibra zadela tudi tamkajšnjo letalsko tovarno. V času od 6. do 8. marca eo Sovjeti izgubili 62 tankov. V Severni Afriki so bile odbite angleške ogledne čete. Uspešno so bile iz zraka napadene pristaniške naprave v Tobruku. Na letališču Gam-but so bila na tleh uničena štiri angleška letala. Podnevi in ponoči so bila bombardirana letališča na otoku Malti. V boju proti Angliji so nemška letala zadnjo noč bombardirala z rušilnimi in zažigalnimi bombami Humber in Tyne. Nemška lovska letala so na angleški južni obali uničila 6 zapornih balonov in zažgala neko majhno trgovsko ladjo. Pri napadih angleških letal na zasedene za- Madžarske dolžnosti pri bližnji spomladanski ofenzivi Osi Budimpešta, 10. marca. s. Neupogljivost madžarskega ljudstva je povzeta v eni sami besedi: zmagati, piše list »Hetoe«. Zmagati z državami Osi nad boljševizmom, ki ograža vero in rodbino. Vse madžarsko ljudstvo se pripravlja, da bo v bližnji pomladi z vsemi svojimi silami sodelovalo pri veliki ofenzivi. Od izida vojne je odvisna bodočnost Madžarske n njene neodvisnosti. Ni^ dvoma, da bo Os zmagala, če bo vsak madžarski državljan izpolnil svojo dolžnost tako kakor jo izpolnjujejo državljani Italije in Nemčije. Evropa bo potem videla prihajati novo dobo miru, pravičnosti in blagostanja. Madžarsko ljudstvo, ki ga navdihujejo protiboljševiške ideje, izvirajoče iz nacionalističnega gibanja, ki ga je začel regent Horthy, namerava s fašizmom in narodnim socializmom korakati do zmage ter sodelovati pri uvedbi nove Evrope. Pooblastila za uničevanje javnih naprav v Avstraliji Rim, 10. marca. s. Agencija Reuter jsoroča iz Melbourneja, da so avstralske vojaške oblasti dobile dovoljenje, da lahko popolnoma uničijo ceste, železnice, prekope, vodovodne naprave, letališča, pristajališča in ladjedelnice ter tovarne za ftioiie povsod, kjer bi se jim zdelo potrebno. Saygon, 10. marca s. Vlada holandske Indije je včeraj ob treh dala izjavo, v kateri sporoča, da je na letališču v Bandoengu pristalo japonsko letalo s posebnim odposlanstvom. Med tem japonskim odposlanstvom ter guvernerjem holandske Indije in nekaj častniki iz holandske vojske. Guverner holandske Indije je obljubil, da bo snoči po radiu dal svojim četam zapoved naj odlože orožje. Tokio, 10. marca s. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da so japonske sile, ki so nastopale g roti jedru holandskih čet pri Soerabiji in pri bandoengu, prisilile nasprotnika k brezpogojni udaji. Zavezniška vojska je štela 93.000 holandskih, 5000 avstralskih, angleških in ameriških vojakov. Do udaje je prišlo 9. marca ob treh popoldne, devet dni zatem, ko so se japonske čete izkrcale na otoku Javi. Bangkok, 10. marca s. V indijski prestolnici New Delhiju je bilo izdano uradno poročilo, da so | se angleške čete umaknile iz bitmanske orestol-u nice Rangoona dne 7. marca narave Italijana, bistva njegovega temperamenta in značaja. Zaradi tega niso imeli prav nobenega uspeha svoječasni grobi manevri angleškega ministrskega predsednika. Disciplina in mirnost e ta značilnost posameznika kakor tudi množice. Ko je bila bitka v Severni Afriki, katero so dobili ne 6amo vojaki, temveč ves italijanski narod, na vrhuncu in ko so močnejše sile sovražnika napredovale proti zapadu, je bilo zanimivo in poučno opazovati vedenje slehernega Italijana. Niti sence težke skrbi, temveč popoln mir in 6icer mir, ki izvira iz popolne zavesti o lastni sili in veri v Ducejevo geslo: »Zmagali bomo!« Psihološki temelj tega zglednega miru je bilo prav »Zmagali bomo,* Ducejevo geslo, torej prepričanje o zmagi. In ne 6amo ukaz vodje, temveč tudi njegov zgled vzpodbujata k disciplini in k vedrosti. Kdo 6e je naučil bolj umetnosti ohranitve miru, ki je potreben pri reševanju velikih nalog kot Duce? To je mirnost močnih, ki so popolnoma prepričani, da bodo dosegli določene sij cilje. In ker imajo to prepričanje, lahko potrpežljivo in vedro čakajo, kadar je potrebno, da dozorijo dogodki. hodne pokrajine, med drugim tudi na Pariz, je bilo včeraj v bojih in po protiletalskem topništvu sestreljeni osem angleških letal. Angleški bombnilii so v noči na 9. marec napadli nekaj krajev v zahodni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo malenkostne izgube. Več javnih zgradb je bilo poškodovanih. Štiri napadalna letala so bila sestreljena. Rim, 10. marca. s. Poporočilih iz vojaških k rogov _ so sovjetske sile jugovzhodno od Ilmen-skega jezera zaradi napadov močnih skupin nemških bojnih in strmoglavskih letal imele zelo krvave izgube. Predvčerajšnjim so stotine ton rušilnih bomb letele na ruske postojanke. Vsak bolj-ševiški napad je kakor zmeraj spodletel. Nemci pa eo v protinapadih zavzeli nekaj krajev. Nemška letala so jx>leg tega napadla tudi sovjetska letališča in uničila mnogo letal. Prav tako so uspešno obdelovala sovjetske oskrbovalne zveze. Na srednjem odseku so nemške letalske sile hudo bombardirale sovjetske topniške postojanke. Med drugim je bila uničena tudi neka baterija protiletalskega topništva. Letala so še razdejala 55 motornih vozil in 70 hiš, v katere so se bili vgnez-dili boljševiki in imeli zalogo voinega blaga. Uničena je bila tudi važna železniška tirnica in na vsem srednjem odseku je bilo poškodovanih 36 vlakov, napolnjenih s četami in orožjem. Novi angleški minister Cripps o bodočnosti vojne Rim, 10. marca. e. Novi angleški pravosodni minister Stafford Cripps je imel govor na dan štednje in dejal med drugi/m: »Mračni izgledi, ki se kažojo na obzorju in ki bodo postali še bolj črni, preden bo zasijala zora, nam ne bodo vzeli poguma, če bomo storili vse, da obdržimo svojo trdno odločnost.« Ko je govoril o štednji in o zapravljanju, je Cripps ostro obsodil sebičnost tistih, ki zapravljajo koristni prostor na trgovskih ladjah s tem, da prevažajo predmete, ki niso brezpogojno potrebni, namesto streliva, topništva in tankov, ki služijo za ohranitev toliko življenj. Avstralija prosi pomoči v Angliji in v Združenih državah Ženeva, 10. marca. s. Novice iz Londona trdijo, da bosta dva člana avstralske vlade takoj poslana v Združene države in v Anglijo, da bi zahtevala naj Angleži in Amerikanci takoj polijejo pomoč Avstraliji. To nalogo bodo zaupali avstralskemu zunanjemu ministru in ministru za vojne dobave. Za poveljnika Španskih oboroženih »il v Maroku je bil imenovan general Orgaz, za načelnika Štaba teh sil pa general Juan Batista Sanchez. Tokio, 10. marca. s. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so japonske čete, ki nastopajo v Birmi, uničile močne angleške oddelke pri Ran-goonu, zasedle mesto Pegu, nato pa so 8. marca dopoldne vkorakale v Rangoon, prestolnico Birme. Po zasedbi Rangoona se je japonsko letalstvo polastilo štirih važnih letališč v okolici mesta. Tokio, 10. marca. s. G'lede na brezpogojno udajo preostalih holandskih čet na Javi poročajo naslednje podrobnosti: Že 7. marca je holandski general Presman z belo zastavo prišel do japonskih bojnih črt pri Bandoengu. Ko so ga privedli k japonskemu vrhovnemu poveljniku, je prosil za premirje. Japonci so odp;ovoriili, da sprejmejo le brezpogojno udajo. Naslednji dan popoldne je eneralni guverner holandske Indije van Star-erbor priletel v Kalidiati, ki leži 50 km severno od Bandoenga. Sporočil je, da se bodo vse holandske sile, ki se še bojujejo na Javi, brezpogojno udale. Nato je po radiu dal svojim četam zapoved, naj prenehajo s sovražnostmi. Sidney, 10 marca. s. Dopisnik lista »Sidney ITerald« poroča, da so zavezniški oddelki izpraznili mesto Salamao na Novi Gvineji in da so pred odhodom uničili vse naprave. Včeraj ob 9 so japonske vojne ladje in 'letala bombardirale mesto Lae na otoku. Tudi to mesto so zavezniki izpraznili, ko so uničili vse važne naprave. Japonci so se na Novi Gvineji izkrcali samo 180 km od glavnega mesta POrth Moresby. Zvezni tajniki poročajo Ducefu Rim, 10. marca. s. Včeraj se je v Palazzu Ve-nez.ia pod Ducejevim predsedstvom nadaljevalo poročanje Zveznih tajnikov., Prisotni so bili vsi člani državnega vodstva. Poročala sta tajnika iz Trente in Bolzana. Vojne izgube v februarju Izgube v mesecu februarju im izgube, ki niso naštete v prejšnjih seznamih, za katere 60 zdaj dospele listine in imenski popisi, so: Vojslca in milica: V Severni Afriki: padlih 268, ranjenih 398, pogrešanih 2112. Rusija (peti seznam): padlih 40, ranjenih 723, pOgrešanih 7. Balkan: padlih in umrlih za ranami 234, ranjenih 267. Mornarica: padlih 79, ranjenih 81, pogrešanih pa 124. Letalstvo: padlih 54, ranjenih 57, pogrešanih 23. Predsednik madžarske vlade Bardossy — odstopil Budimpešta, 10. marca. s. Predsednik madžarske vlade, Bardossy, ki so ga na nasvet zdravnikov spravili v neko zdravilišče, je odstopil. Državni upravitelj Horthy je sprejel voditelje vladne stranke ter najuglednejše zastopnike obeh zbornic. Sestava nove madžarske vlade bo razglašena še danes in kaže, da bo nova vlada danes tudi že stopila pred zbornico. Budimpešta, 10. marca. s. Državni upravitelj Horthy je sprejel odstop prvega župana v prestolnici, Karafiata, ter imenoval na njegovo mesto poslanca Homonaya. Navdušenje nad nemško zasedbo v baltiških deželah Berlin, 10. marca. s. V baltskih deželah objavljajo zdaj spomenice znamenitih oseb, po katerih je vidno navdušenje prebivalstva v Litva-niji, Letoniji in v Estoniji, da se je rešilo boljše-viškega jarma. Ena teh spomenic poudarja, da so boljševiki kmetijstvo docela ugonobili, saj so pred svojim begom odpeljali vse najboljše stroje. Poleg tega navaja, da so bile stotine nedolžnih zaprte in poslane v sibirsko izgnanstvo ali pa kar umorjene. Najboljši dokaz hvaležnosti baltskih ljudstev se vidi po tem, da se jih je mnogo tisočev prostovoljno priglasilo za skupno evropsko borbo proti boljševizmu. P tem je jasno, da prebivalstvo baltskih dežel ni pozabilo grozne boljševiške strahovlade. Zdaj so grozote minile in ura nove" dobe pod vodstvom in zaščito Nemčije je prišla, ki bo tem deželam dala varno bodočnost. Napadi angleških podmornic na grške ladje Atene, 7. marca. s. Te dni so Angleži izvedli dva podla napada na grško civilno prebivalstvo. Dne 2. marca je neka angleška podmornica torpedirala blizu grške obale grški čoln, ne da bi posadko prej obvestila o svojem namenu. Napad je bil izveden iznenada in je zahteval človeške žrtve in ranjence, med katerimi je bilo tudi mnogo žensk in otrok. •3. marca ob štirih popoldne je 18-tonsko motorno jadrnico »Prodeomos«, na kateri je bilo poleg posadke še 24 potnikov, začela obmetavati z granatami angleška podmornica, ki se je nenadno pojavila na površju in ki je takoj nato, ko je izstrelila pet topovskih granat 6pet izginila pod morje. Motorna jadrnica je lahko prispela v pristanišče na nekem otoku, kjer 60 krajevne oblasti ob sodelovanju s poveljnikom italijanskih čet posvetile vso svojo skrb žrtvam. Podli napad je zahteval 6tnrt 10 potnikov, drugi pa so bili ranjeni. Prepoved stavk v Združenih državah Buenos Aires, 10. marca. s. Novice iz Newyorka pravijo, da bo vlada prihodnje dni izdala odlok, ki bo določal stroge ukrepe zoper stavke. Stavke bodo za ves čas vojne prepovedane. Rim, 10. marca. s. Avstralski general Gordon Bennet, ki je pobegnil z Malaje, je pri nekem spre* jemu v Sidneyu imel govor, v katerem je dejal: »Ko bomo srečali Japonce v Avstraliji, in zda| sem trdno prepričan, da jih bomo srečali, vem, da se bo bojni duh avstralskega ljudstva pokazal ▼ vsej svoji luči in dosegel, da bo sovražnik premagan. Ne bomo se udali, borili se bomo do smrti.« • Benet, ki je že imel priliko srečati Japonce na Malaji, pa je rajši šel na varno, je končal govor z besedami, da morajo Avstralci zadrževati japonska letala daleč od obljudenih pokrajin. Govoril je zatrdnet kot človek, ki stvar pozna in dobro ve, kaj se ponavadi in po načrtu dogaja po obisku japonskih letalcev Rim, 10. marca. s. Iz indijske prestolnice New Delhija poročajo, da je bil na mesto generala Hut-tona bil imenovan za vrhovnega poveljnika čet v Birmi divizijski general Alecander. Vesli 10. marca Za glavnega ravnatelja 'italijanskega tiska je Lil imenovan odlični časnikar in bivši podtajnik fašistovske stranke Fernando Mezza-romma. Turške oblasti so uvedle preiskavo o primeru atentata na nemškega poslanika v Ankari von Papena. Nemško vlado o poteku preiskave sproti obveščajo. Quisling, predsednik norvešk- vlade, je imel na nekem zborovanju govor, v katerem je obsojal poprejšnjo norveško politiko ter dejal, da je Norveška zdaj pretrgala vse vezi z bogataškimi državami in da hoče postati važna sodelavka pri evropskem rodu, kakor ga ustvarjata Italija in Nemčija. V Avstralijo je dopotoval predsednik vlade v Holandski Indiji s 14 svojimi sodelavci. Vlada je potovala z letalom. Škofovsko oblast v Poli je prevzel novi škof msgr. Raffaele Radosi, ki ga je ljudstvo toplo pozdravilo. Švedskega kralja Olistava bodo po nasvetu kirurgov operirali, ker ,že dalj časa trpi zaradi obolenja obisti. Roosevelt je izdal odredbe, po kateri ne sme nobeno letalo leteti nad njegovim posestvom v Hydeparku in čez določeni del v državi New Yorka. Da ne bodo naši naročniki v zmoti in ne bodo pošiljali nepotrebnih relkamacij, jih obveščamo, da včeraj, v Donedeljek 9. marca »Slovenski dom« ni izšel. V Mehiki so dijaki priredili velike demonstracije proti vladi. Hoteli so priti do predsedniške palače in zahtevati od predsednika republike, Cainache, odstavitev prosvetnega ministra. Prišlo je tudi do spopadov, v katerih je bil ubit en policijski podčastnik, -8 dijakov pa je bilo ranjenih. Na Atlantiku je bil potopljen 4767 tonski norveški parnik »Taurus«, ki je bil v angleški službi. Ker so bile nedavno odposlane portugalske čete iz Mozambika na otok Timor, je včeraj odšlo 500 mož posadke iz Lizbone v portugalsko kolonijo Mozambik. Od teh čet se je poslovil sam ministrski predsednik Oliver Salazar, kar sicer ni običajno in je povzročilo v portuga-ski javnosti veliko pozornost. 26 milj od angleškega otoka Saint Vineent na Ka-ribiškem morju je bila torpedirana in potopljena 0755 tonska petrolejska ladja »Univa-lecoc. Posadka se je reševala v dveh rešilnih čolnih, od katerih pa je dosegel obalo le eden z več mornarji. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so jajx>n-ske mornariške edinice, ki plujejo v vodovju Holandske Indije in na Indijskem oceanu, od 1. do 8. marca potopile odnosno poškodovale 52 sovražnih ladij 6 skupno tonažo 210.000 ton. Do danes še vedno ni znana usoda 130 japonskih državljanov, ki so jih ameriške oblasti ob začetku vojne na otolcu Mindanao zaprle. Ko so Japonci zasedli Zamboango, so rešili iz ujetništva samo 69 japonskih žena, verjetno pa je, da so ameriške oblasti ostale jajjonske civilne ujetnike dale odpeljati v mesto Cotabato v srednjem delu otoka Mindanao. Iz Bolgarije prihajajo v Solun dnevno prevozi živil, ki jih razdeljujejo prehranjevalnim uradom v Makedoniji za prehrano prebivalstva, ker je to v veliki stiski. Glede sestanka med turškim ministrskim predsednikom Saydamom in iranskim poslanikom Husnujem sodijo v političnih krogih, da mu je iranski poslanik poročal o res-nem notranjem položaju v Iranu. Preiskava o atentatn na Papena je zaključena in danes pričakujejo uradno poročilo o tej stvari. Povzročena škoda po angleških bombnikih, ki so jo prizadeli v porcelanski tovarni v So-vresu, znaša 50,000.000 frankov. Med uničenimi predmeti je bilo tudi dragoceno posodje, namenjeno za državnega poglavarja mairšala Petaina. Angleške oblasti so izdale zelo stroge ukrepe proti vsem, ki bi po nepotrebnem tratili papir ali ga odmetavali, namesto da bi ga izročali posebnim državnim skladiščem-. Prekrške bodo kaznovali z zaporom do 2 mesecev in globo do 1000 funtov sterlinjeov Vremenski režim 40 mučenikov prihaja Ljubljana. 10. marca. Danes godu jejo 40 mučeniki, ki so v posebnih čislih pri našem kmetovalcu in vseh ljudskih vremenarjih, kajti 40 mučeniki so nekak vremenski mejnik, ko se vreme preobrača za daljšo dobo in s katerim potem kmetovalec računa, ko se začenjajo prva pomladanska poljska dela. »Kakršno je vreme na dan 40 mučenikov, takšno ostane 40 dni,« pravi star vremenski izrek, ki navadno splošno drži. Davi je znašala v mestu po žališ jih jutranja najnižja temperatura las nad ničlo, zunaj v okolici pa pod ničlo in je na cestah pomrznilo, ko je bilo v mestu blato in talno. Je nekoliko oblačno, ali bolje megleno in kaže, da bo dan splošno lep in mogoče tudi sončen, kajti že včeraj se je popoldne prikazalo za dobro liro sonce. Bližamo pa sc drugače že prvemu pomladanskemu dnevu. Nekaj letošnje vremenske bilance! Bila je res huda zima in v pogledu mraza še hujša ko leta 1929. ki je glede snežnih katastrof ohranjeno med ljudstvom v živem in trdnem spominu. Letos «mo 23. januarja dosegli rekorden mraz. ko ie bila v mestu zaznamovana najnižja jutranin temperatura —25.4° C, v Trnovem pa Va dan ( 'o —28.5° C. V letu 1929 pa je za-»ladal na,hujši mraz od 6. do 20. januarja in ie bila 13. januarja dosežena najnižia jutranja iemperatura —21° C. Torej letos pač za nekaj itopinj hujši mraz! V januarju smo imeli letos 12 snežnih dni in je bilo v Ljubljani na meteorološkem za- Enofni obad v gostinskih obratih Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja' na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svoje naredbe z dne 7. oktobra 1941-XIX št. 124, z dne 29. oktobra 1941-XX št. 140 in z dne 15. decembra 1941-XX št. 177 in smatrajoč za umestno, spremeniti doslej veljavno ureditev porabe živil: Čl. 1. V gostinskih obratih se uvaja enotni obed za večerjo ob sobotah ter za kosilo in večerjo ob nedeljah. Čl. 2. Enotni obed je sestavljen takole: a) testenine v juhi ali same, b) obrok sočivja dl zelenjave, c) obrok sadja, pri čemer je izključena postrežba z mesom kakršne koli vrste in priredbe, z ribami, z jajci ali s sirom. Čl. 3. Razveljavlja se to£ka e) člena 3. naredbe t. dne 7. oktobra 1941-XIX št. 124 o prepovedi oddajati ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih juhe s testeninami ali rižem ali z drugimi racioniranimi živili za zakuho. Čl. 4. Cene za obede iz naredbe z dne 29. okt. 1941-XX št. 140 se znižujejo sorazmerno z manjšo vrednostjo obroka iz točke b) gornjega člena 2., kolikor se nanašajo na jed s prilogo iz člena 2. naredbe z dne 7. oktobra 1941-XIX št. 124. Čl. 5. Člen 1. naredbe z dne 15. decembra 1941-XX št. 177 se spreminja takole: Meso se sme prodajati ob naslednjih dnevih: nb sobotah in nedeljah: goveje meso (vštevši telečje); ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih: gnjati, prekajeno svinjsko meso, tlačenke in klobase vobče, konjsko meso in perutnina; ob torkih: sveže svinjsko meso, ovčje in kozje meso; ob vseh dneh v tednu: drobovje, kunčje meso, dlakasta in pernata divjačina. Čl, 6. Prvi odstavek člena 4. naredbe z dne 15. decembra 1941-XX št. 177 se spremeni takole: Restavracije, gostilne in krčme in drugi gostinski obrati smejo oddajati jedila pripravljena z mesom, samo ob dneh iz gornjega člena 5, ko je dovoljena prodaja take vrste mesa, izvzemši pri večerjah ob sobotah ter pri kosilu in večerji ob nedeljah, za katere je po predpisih člena 2. te naredbe prepovedana postrežba z mesom kakršne koli vrste in priredbe. Čl. 7. Vse tej naredbi nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe se razveljavljajo. Čl. 8. Za kršitve določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, prodajalec in kupec, kakor tudi obratovalec gostinskega obrata in gost upravno po posebnem postopku, določenem v naredbi z dne 26. januarja 1942-XX št. 8, v denarju od 100 do 1000 lir, v hujših primerih pa z za-Itorom do dveh mesecev. Poleg tega se lahko odredi tudi začasni ali trajni odvzem obrtne pravice. Čl. 9. Ta naredba stopi v veljavo dne 14. mar-ra 1942-XX. Ljubljana, 5. marca 1942-XX. Visoki komisar Emillo Grazioli. Območje zdravstvenih občin spremenjeno Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na zakon bivše jugoslovanske države o zdravstvenih občinah z dne 27. februarja 1930, smatrajoč za potrebno, da se spremeni ob- vodu zaznamovano za 33.7 mm padavin, v letu 1929 pa ie bilo januarja samo 10 snežnih dni s 73.9 mm padavinami, torej je bil ta januar napram letošnjemu glede snežnih metežev mnogo hujši. Letošnji februarja pa ie zaznamoval kar 20 snežnih dni s 89.3 mm padavinami, ko je nasprotno bil februar Icla 1929 glede sneženja nekoliko zmernejši in imel samo 11 snežnih dni s 39.« mm padavinami. Takrat je posebno močno in nepretrgoma snežilo od 14. do 16. februarja .Kronist je kratko zapisal: »Nepretrgoma cele dneve!« Nato pa je takrat pritisnil hud mraz od 16. do 25. febr., tako hud, da so se pojavljala posebna vremenska znamenja. Februarja je bila najnižia temperatura —22.4° C. Letos pa ie bila 13. febr. najnižja temperatura —16.2° C. Najvišja 7.4° C pa je bila dosežena 28. februarja. Meteorološki zavod sedaj prejema od posameznih vremenskih opazovalnic, ki so postavljena v Ljubljanski pokrajini, kratka vremenska poročila o višini snega in stanju padavin. Splošno navajajo poročila, da ie bila snežna plast visoka od 0.50 m do 2 m. Naj-višja snežna odeja v ravnini ie bil pač v Babinem polju, ki je znano po močno deževnih in nato močno suhih mesecih. Navadno tam pritisne huda suša poleti tako. da polja slabo ob-rode. V Babinem polju ie vremenska opazovalnica zaznamovala letos 19 snežnih dni s padavinami 164.8 mm. Prav dne 18. februarja ie ta opazovalnica v ravnini namerila 183 cm visok sneg, dne 25. februarja pa najvišjo plast 185 centimetrov. Po tamkajšnjih gozdovih, pravijo, pa je bilo snega ponekod do 3 m na visoko. močje nekaterih zdravstvenih občin v okrajih Črnomelj in Kočevje in po dobljenem mnenju pokrajinskega zdravstvenega sveta: Čl. 1. Zdravstveni občini Stari trg pri Črnomlju se priključita občini Dragatuš in Vinica s sedežem uradnega zdravnika na Vinici. Zdravstveni občini Fara pri Kostelju se priključi občina Kočevska Reka s sedežem uradnega zdravnika v Novih selih. Čl. 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 3. maja 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli J. R. Capablanca, bivši svetovni šahovski prvak, umrl Iz Lizbone je prišla vest, da je v Nowyorku umri bivši svetovni šahovski prvak J. R. Capablanca. Novic« bo gotovo pretresla ne le vse ljubitelje kraljeve igre, marveč tudi tisoče in tisoče po vsetn svetu, ki so ga le zdaleč poznali kot nespornega gospodarja na šahovskem polju. J. R. Capablanca se je rodil 1. 1889 v Havani na Kubi. Že kot deček je kazal odlične sposobnosti za težko igro. Kmalu je stopil na Novice iz Oržave Duceju in Fašistični vladi so ob priliki smrti vojvode d’Aotsla poslali brzojvano sožalje: maršal Goring, maršal Antonescu, madžarski ministrski predsednik Bardos6y, bolgarski ministrski predsednik Filov, albanski ministrski predsednik Merlica Kruja, vlada Hrvat6ke Države, predsednik grške vlade, general Tsolacoglu, Republika San Marino, španski zunanji minister, argentinski zunanji minister, japonski poslanik, čilski poslanik in poslanik Mandžukua polkovnik Moriakira, japonski vojaški pribočnik v Rimu in številne druge 06ebn06ti. Na predlog italijanskega finančnega ministra Riccardija bo določenih več študijskih štipendij v počastitev pokojnega vojvode d’Ao6ta, ki bodo nosile njegovo ime. štipendije 60 namenjene višjim kolonialnim študijam. Zanje se bodo predvsem lahko potegovali bojevniki, 6inovi bivših bojevnikov in afriških naseljencev. Pristojne rimske oblasti so izdale uredbo, po kateri bo treba prijaviti vse kopalniške bakrene ogrevalnike. Posebni tečaj! za vzgojo igralskega naraščaja pri filmu. Vojni časi so prinesli veliko povpraševanje po filmu in vseh zahtev domača izdelava ni mogla pokriti. Zavoljo tega je dobila uprava kinematografije dovoljenje, da odpre posebne dvoletne tečaje za izurjenje filmskih igralcev in igralk, dalje tečaje za utrjenje režiserjev, izurjenje fotografov in tehničnih delavcev in še več drugih naprav, s katerimi bodo skušali pridobiti za film čim več strokovno izvežbamh ljudi. Vsi ti tečaji bodo gotovo imeli obilo priglašencev, ker bo pri organiziranju sodelovala tudi stranka. Venezia na čelu tabele - Rema je zdrknila na 3. mesto V nedeljo so po vsej kraljevini odigrali 19. kolo za državno nogometno prvenstvo. — Tekme postajajo od nedelje do nedelje bolj zanimive, posebno velika gneča je na vrhu ta-belice, ker je veliko moštev, ki drug od drugega ne zaostajajo mnogo. Največje zanimanje je bilo za dve nedeljski tekmi, in sicer za srečanje med Milanom in Jiuventusom v Milanu in za srečanje med Genovo in Romo v Rimu. Do pretekle nedel je je Roma še nekam krepko vodila, čeprav sta ji bila kar dva sotekmeca zelo blizu in sta zaostajala samo za eno točko. V zdnjih tekmah postaja zelo nevaren tekmec Juventus, ki pobira točko za točko, to nedeljo pa je dosegel le polovični rezultat, kar morda niti sam ni pričakoval. Milano mu je na domačih tleli nudil precejšen odpor in vsak je dobil polovico izkupička. Če l>i Juventus zmagal, bi se še bolj nevarno približal vrhu, kakor pa se je že. Dozdaj vodeča Roma je moral« na domačem igrišču kloniti pred gostom iz Genove. Genova je tokrat zaigrala z neverjetno voljo do zmage. Tempo je bil peklenski. Zmagali so vztrajnejša. S tema dvema koncema iger pa je bilo predvsem pomagano Veneziii, ki je tudi dozdaj tesno sledila Romi. Preskočila je dva kluba in se vsaj za teden dni vsidraln na čelo prvenstvene tabele. Tudi Torino se je dobro odrezal, saj je na domačih tleh premagal Livorno, sicer tesno, vendar pa je dobil obe točki in s tem zaseda drugo mesto. Venezija in Livorno imata sicer enako število točk, vendar pa ima Venezija boljšo razliko v golih. Tudi Triestina je dosegla na domačem igrišču le polovičen uspeh proti žilavi Modeni. Najbolj 1x1 občutila nedeljski izgubljeni točki pač Roma, ki se bo morala zelo potruditi, če bo hotela zavzeti primat. Trije ali štir.ie klubi so ji tik za petami in to je nevarno. Vsaka le ena sama izgubljena točka je za vsakogar že dragocena. Rezultati tekemi Firenze — Fiorentina :Lazio 3:1 (1:1), Genova — Ambrosiana : Liguria 1 :0 (0:0), Torino — Torino : Livorno 1:0 (1:0), Trieste — Triestina : Modena 1:1 (1:0), Venezija — Venezia :Napoli 4:1 (1:0), Bergamo — Bologna : Atalanta 2:0 (1 :0), Milano — Milano : Juventus 1:1 (0:1), Roma — Genova: Roma 2:1 (0:0). Stanje v tabelici pa je po nedeljskem kolu naslednje: Venezia in Torino po 26 točk, Roma 25, Genova 22, Juventus 21, Bologna, Lazio, Ambrosiana 19, Milano, Atalanta, Liguria, Tmic-stina, Fiorentina 17, Livorno 16, Napoli 14 in Modena. 12 točk. Švica : Francija 2 :0 V nedeljo sta se srečali na zelenem polju švicarska in francoska državna nogometna reprezentanca. To je bila za Švicarje lertos že druga njena preizkušnja. Po sijajni zmagi, ki so jo Švicarji zabeležili na Dunaju proti Nemčiji, so tudi zadnjo nedeljo potrdili sloves švicarskega nogometa. V Marseillu so odpravili francoskega nasprotnika z dvema goloma razlike. Rezultat tekme je bil postavljen že v prvem polčasu, ko je Švicarjem dvakrat uspelo potisniti usnje v mrežo. V drugem delu igre so se Francozi žilavo branili, tako da razigrani Švicarji niso mogli doseči niti enega gola več. Prvi uspehi Gradjanskega v Švici Gradjanski : Young Boys 4:1. Kakor smo že med našimi športnimi vrstami objavili našim čita-teljem, je zagrebški Gradjanski odpotoval ob koncu preteklega tedna na osemdnevno gostovanje v Švico. Z moštvom Gradjanskega je odpotovalo tudi nekaj najbolj vnetih navijačev Gradjanskega, ki imajo za takšno pot tudi dovolj denarja seveda. Ze v soboto je nastopil Gradjanski v Bernu proti znanemu moštvu Young Boys. Tekma je bila zanimiva in napeta. Gradjanski je zmagal z ne preveč veliko težavo z 1:4. Najbolj uspešen mož na s snegom pokritem igrišču je bil W61fl, ki je sam dvakrat potresel mrežo, dočim sla z golom prispevala k rezultatu še Lešnik in Antolkovič. Gledalcev se je kljub hladnemu vremenu zbralo nad 7000, ki so bili z igro gostov zelo zadovoljni. Gradjanski Luzern 4:0. Ze v nedeljo je Gradjanski prispel v Luzern, kjer je nastopil protii domačemu klubu istega imena. Tudi tokrat je Gradjanski ponovil svojo odlično igro in premagal Luzern s 4:0. Gradjanski je odšel na turnejo s svojimi najboljšimi igralci razen G lase.'j a, ki je moral ostati zaradi bolezni doma Zastopal ga je vratar Urch prav uspešno, vsaj kakor je mogoče sklepati po prvih dveh igrah. Na programu ima Gradjanski še dve tekmi, nakar se bo vrnil v Zagreb. Beneševo opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« bodo peli drevi ob 17 za red B. Delo ima tri dejanja. Besedilo 6ta napisala Armand in Balda. — Dirigent: Rado Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. mednarodno bojišče in dokazoval, da ne bo dolgo, ko bo zasedel šahovski prestol. Po svetovni vojni ga je po dvoboju z dr. E. Lasker-jem res zasedel. Ves ta čas pa je igral s tolikim uspehom, da je veljal za nepremagljivega mojstra. ’ Njegova igra je bila preprosta, natančna in se je vedno držala nekih jasnih osnovnih načel, ki jih je orisal tudi v svoji knjigi >Chess Fundamentals« — »šahovske osnove«. Slog njegove igre je bil tako prozoren in čist, da so ga nekateri lepo primerjali z Mozartovo glasbeno umetnostjo. Sele 1. 1927. mu je izvil šahovsko žezlo genialni A. A. Aljehin, ki ga je prvikrat po dolgem šahovskem dvoboju v Buenos Airesu premagal. Poslej se je Capablanca vseeno še zelo uspešno udejstvoval, a njegova velika slava je jela bledeti spričo čudovite notranje moči AI-jehinove šahovske nadarjenosti, ki se je razvijala v vsej moči in lepoti, tako da je Capa-blancova igra dajala že nekak priokus jalovega računanja brez velikih domislic. Kljub temu pa je bil Capablanca tako velik mojster, da bo stoletja veljal za eno najvidnejših zvezd na šahovskem nebu. Ribnica Osebna vest. Na okrajno sodišče v Ribnici je dodeljen izprašani sodniški pripravnik g. Majdič Tone. Na novem službenem mestu želimo gospodu največ uspehov! Nov sneg v Ribniški dolini Ribnica, 8. marca. Ze smo pričakovali, da izgine zadnji 6neg, kljub temu, da ga je bilo še precej, saj ga je spomladanski jug pridno topil, da 60 vode zelo narasle pa nas je nepričakovano presenetilo novo vreme. Pod Brežami so 6e po poljih pričele zbirati vode, da je bil dohod do va6i, razen po cesti, nemogoč. Iz Ribnice in vasi 60 pridno pospravljali sneg z dvorišč in ce6t, kmetje pa 60 hiteli voziti gnoj s sanmi na oddaljeno polje, med tem, ko so na Dolenjskem že pričeli e pripravami za spomladansko delo. Prišel pa je nepričakovan vremenski obrat. Zapihal je sever in živo 6rebro je zdrknilo do —7 stopinj. Tla so postala nevarno ledena, tu pa tam pa je rosil dež ali pa je padal sodrag. V soboto proti večeru pa je 'že pričelo snežiti, danes zjutraj 6mo zopet vstali ob novem 6negu. Temperatura je ponovno padla. Sneg upamo, da 6e ne bo obdržal dolgo časa, ker na6 čaka še mnogo spomladanskega delal Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovensko hišo! Kupite jo, stane le 3 lire! Clas iz Blata pri Dolenji iasf Dolenja vas, 9. marca. Iz naše vasi pod Veliko goro se redko oglasimo v časopisju in tudi redko kje drugje. Naše hiše čepe pod gorskim pobočjem v zatišju gozdov in sadnega drevja, precj daleč od ce6te, hrupa in vseh nevšečnosti. In ta mir nam daje zadovoljstvo, da v skromnosti preživljamo te čase. Sedaj pozimi, ko niso mogli fantje in možje zaradi visokega 6nega na delo v goro, pa se grejemo ob zapečkih m beremo stare, lepe Mohorjeve knjige, ob večerih pa še naš »Slovenski dom«. Vsa va6 ga rada bere in če ga v kateri hiši ni, se ga pridno izposojujejo. List nam je postal res ljub in težko ga pričakujemo, če ga kakšen zadržek ustavi, da pride dan kasneje. Prav radi beremo tudi lepo »Slovenčevo knjižnico«. Zadnje dni je močna odjuga pobrala precej 6nega, ker pa ga je mnogokje kar čez meter, ne bo tako kpmalu izginil. Včeraj je zapadel nov sneg in zimo spet podaljšal tako. da nas čakajo že skrbi zaradi drv in kurjave, četudi smo takorekoč v gozdovih, v katere še 6edaj ne moremo. V dolini pod Rakitnico 6e že zbira voda in jo bo kmalu zalila. Upamo, da ne bo nikjer zamer, če izrečemo danes tudi par besed o našem naselju — s 14 hišami — in hišnimi tablicami treh vasi — Blate. Dolenja vas in Kot. Ce pride popotnik v naš kraj se res ne spozna. V va6i imaš kar dve h!ši s številko 8 in sicer drugo ob drugi: na eni Blate, na drugi pa že Kot, na koncu naselja pa že Dolenjo vas. Prav bi bilo, če bi naše hiše imele tablice s števlkami naše va6i Blate, ker tako imenujemo naše naselje, četudi so hiše 6 tablicami Kot in Dolenja vas. ^I^Earl Derr Blggers EIA »Posadite me do jutri zjutraj za zapahe!« je nadaljeval omith. »Nikar me ne mečite trdosrčno in neusmiljeno na cesto navzlic vsemu denarju, ki ga imam v žepu. Utegne ine še kdo prijeti. Mislim čisto enostavno: Vtaknite me čez noč v kakšen varen kraj, ker bom smatral potem svoje račune, da bom jutri začel novo življenje, za bolj utemeljene, kakor pa se mi zde ta trenutek.« »Z velikim zadovoljstvom!« je pritrdil šef. »Pojdite z menoj.« Smith je pomignil Charlieju Chanu za slovo: »Gospod komisar, sipomnite me jutri zjutraj na to, da sem vam še vedno dolžan deset centov.« Potem je stopil za šefom. Charlie se je obrnil k Fyfejm. »Vas zdaj gotovo čakajo v gledališču! Iz vsega srca se vam zahvaljujem za temeljito izpoved.« »Mr. Chan, če bi Ie mogli in ne dali v javnost tiste zadeve s Shelah ...« Charlie je odkimal. »Žal mi je, toda bojim se, da ne bo mogoče. Ta stvar je v neposredni zvezi z njeno usmtrtitvi jo.« »Zal, razumeti moram!« je zastokal Fyfe. »No, na vsak način ste bili do mene zelo ter izredno pošteni in to rad priznam.« Chan ga je z vljudnim priklonom popeljal do vrat. Ko je ostal sam, se je detektiv brez misli zastrmel v strop. Takšnega ga je Čez nekaj trenutkov našel šef. »Torej,« je rekel šef, »je bilo Tarneverrovo pripovedovanje navadna laž. In vi ste vso svojo preiskavo gradili na tem in to za vas, Charlie, ni preveč laskavo spričevalo, da ste se dali tako potegniti za nos.« Chan je prikimal. »Ce bi imel čas, bi svojo glavo ipokril in se od sramu splazil v kot. Toda še rajši pa bom 'sklenil, da bom pozabil svojo preteklost. Od tega trenutka naprej bo moja preiskava krenila v popolnoma drugačno smer...« »Kaj mislite s tem — od tega trenutka dalje?« je vprašal njegov šef. »Stvar je končana, ali veste?« »Mislite?« »Prepričan sem. Zjutraj je Shelah pripovedovala vedeževalcu, da je umorila Dennyja Maya. Mayo je bil njegov brat. Zvečer so jo našli umorjeno. Kaj more biti preprostejšega kakor ta rešitev? Nemudoma bom odredil aretacijo Tarneverra.« Charlie je odklonilno zamahnil z roko. »Ne, nc — — — brezpogojno odsvetujem! Vi popolnoma pozabljate na njegov alibi, ki je neomajen in trden kakor kamnit zid.« »Moramo ga omajati! Očitno je zlagan! Mora biti zlagan! Ali lažeta starca, da bi ga zaščitila, ali pa ju je na kak način preslepil, kakor je bil potegnil vas...« »To smatram za neverjetno!« je vztrajal Chan. »Kaj je pa z vami, Charlie? Nikoli še nismo obravnavali tako jasnega primera. Ta nepomembna zadeva z alibijem...« »Razen tega je tu še nekaj drugega!« ga je opomnil Chan. >Zakaj mi je rekel TarheveTro, da me bo še isti večer poklical, da bi prijel nekega morilca? Te besede gore v mojih možganih in jih ni mogoče kar tako pogasiti. Brezpogojno trdim, da vprašanje še ni rešeno.« »Ne razumem vas, Charlie.« »Ena stvar je na podlagi pripovedi mr. Fyfca nedvomno pojasnjena. Zdaj vem, zakaj mr. Tarneveiro ni hotel, da bi jaz bral pismo Shelah Fane. Moral se je bati, da bi utegnil jaz pri tenn odkriti, kako spretno zavito je bilo tisto, kar mi je pripovedoval o svojem sestanku 6 Shelah. Papirnata zgradba njegovih laži bi se utegnila sesuti. Na njegovo srečo pa je bilo pismo napisano tako, da je človek lahko dobil v njem le potrdilo za njegovo izpoved. .Prosim, pozabite, kaj 6em vam danes zjutraj pripovedovala. Bila sem gotovo zmedena, čisto brez uma.‘ Iz tega je razvide!, da je bil udarec v obraz popolnoma nepotreben na- por.« Premišljeval je. »Da, mr. Tarneverro je od vsega začetka zvijačno poskušal na vsak način zmešati niti preiskave. Pe navzlic temu ne verjamem, da bi bil on morilec.« »Kaj pa potem mislite storiti?« je vprašal šef. »Le na stolu sedeti in skrbeti za dobro prebavo?« »Na to pa nisem niti najmanj mislili« je resno odgovoril Chan. »Mislim marveč na delo.« »V kakšno smer? Saj nimamo nobenih izhodnih točk več!« Charlie je potegnil briljantno zaponko iz žepa. »Tu jo imamo, vidite!« Pomolil jo je svojemu šefu. »Ali bi bili tako prijazni in si jo natančno ogledali?« Šef si je ogledal okrasek. »Igla je na sredi odlomljena in verjetno je manjka polovica, mar ne?« Charlie j« pritrdil. »Brez dvoma manjka. In če najdemo manjkajoči del, nas bo naša vijugasta pot vendarle privedla k cilju.« _ Šef je v zadregi pogledal. »Kako mislite?« »Kako se je godilo, da se je igla zlomila? Ko je razbil uro, se je morilec obrnil okrog, da bi našel še kaj, s čimer bi ustvaril videz boja. Zato je potegnil orhideje z rame. mrliča in jih pohodil s svojimi nogami. Ker pa se je zaponka držala z rožami vred ramena, je brez dvoma padla na tla. Verjetno se je njena konica zapičila pri neprevidnem delu v podplat čevlja in se tam odlomila. Ali je bilo tako in morilec tega ni opazil? Zelo verjetno. In potem bodo postale silno zgovorne ozke praske, ki jih je polno na podu vile tam ob obrežju. Takoj bom stekel tja in bom vse natančno preiskal.« šef je premišljali. »Gotovo bi bilo možno, da 6e je vse tako nekako odigralo. Prinesite mi dokaz, Charlie. Čakal bom na vaše sporočilo.« Ko je odhajal iz hiše, je Chan zadel ob Kašima, ki jo bil čisto obupan. »Mr. Smitha sploh ni več.« »Vi ste odličen detektilk!« je zamrmral Chan. »Smith j« gori v celiciI Charlie ga je že davno našel.« Štev. 5B. Zakonik o delu 0 korporativni državi in njeni ureditvi .. .^aj>)anski narod je organizem, ki ima cilje, življenje in sredstva za dejstvovanje, večja po moči in trajanju kot posameznikov, razdeljenih ali zbranih v skupine, ki ga tvorijo. Je moralna, politična ii> gospodarska enota, ki se uresničuje popolnoma v fašistični državi. II. Delo v vseh svojih organizacijskih in izvršnih, razumskih, tehničnih in ročnih oblikah je socialna dolžnost. Zaradi tega in samo zaradi tega ga ščiti država. Kompleks proizvodnje je enoten z narodnega vidika; njegovi cilji so enotni in se zadružujejo v blagostanju posameznikov in v razvoju narodne moči. III. Sindikalna ali strokovna organizacija je svobodna. Toda samo zakonito priznani in državnemu nadzorstvu podvrženi sindikat ima pravico predstavljati zakonito vso stroko delodajalcev ali delavcev, za katero je ustanovljen: ščititi jih na-pram državi in drugim strokovnim organizacijam interese; sklepati kolektivne delovne pogodbe, obvezne za vse pripadnike stroke, nalagati jim prispevke in izvrševati glede njih funkcije, ki bi jim jih izročil javni interes. IV. V kolektivni delovni pogodbi dobiva svoj konkretni izraz solidarnost med raznimi faktorji proizvodnje s pomočjo pomiritve nasprotujočih si interesov delodajalcev in delavcev in z njih podreditvijo višjim interesom proizvodnje. V. Delovno oblastvo je organ, s katerim država intervenira v regoulaciji delovnih sporov, pa naj gre za spor o držanju pogodb in ostalih obstoječih norm, ali pa naj gre za spor o ugotovitvi novih delovnih pogojev. VI. Strokovna združenja, zakonito priznana, zagotavljajo pravno enakost med delodajalci in delavci, vzdržujejo disciplino v proizvodnji in delu in pospešujejo izpopolnitev. Korporacije tvorijo enotno organizacijo proizvajalnih sil in jih celotno predstavljajo. Zaradi tega celotnega predstavništva in ker so proizvajalni interesi narodni interesi, 60 korporacije zakonito priznane kot državni organi. Kot predstavniki enotnih interesov proizvodnje morejo korporacije narekovati obvezne norme v ureditvi delovnih odnosov in tudi o ureditvi proizvodnje vedno, kadar imajo potrebna pooblastila od pridruženih združenj. Vil. Korporativna država smatra zasebno iniciativo na polju proizvodnje kot najbolj uspešno in najbolj koristno orodje v interesu naroda. Ker je zasebna organizacija proizvodnje funkcija narodnega interesa, je organizator podjetja odgovoren glede usmeritve proizvodnje napram državi. , Iz sodelovanja proizvajalnih sil izvira med njimi medsebojna povezanost pravic in dolžnosti. Delojemalec, tehnik, uradnik ali delavec je aktivni sodelavec gospodarskega podjetja, katerega vodstvo pripada delodajalcu, ki je zanj odgovoren. VIII. Strokovna združenja delodajalcev imajo dolžnost, pospeševati na vse načine povišanje, izpopolnitev proizvodnje in zmanjšanje stroškov. Predstavništva vseh onih, ki izvajajo kakšen svobodni poklic ali umetnost, in združenja javnih uslužbencev prispevajo k Varstvu interesov umet-^n• sebna iniciativa ali kadar gre za politične interese države. Ta poseg lahko povzame obliko nadzorstva, pospeševanja in direktnega upravljanja. X. V kolektivnih delovnih sporih sodna akcija ne more biti poskušena, če korporativni organ ni prej^ načel poskusa pomiritve. V individualnih sporih glede razlage in uporabe kolektivnih delovnih pogodb lahko strokovna združenja posežejo vmes s svojimi uradi za pomiritev. Pristojnost za take spore je prenesena na redno oblastvo z dodatkom prisednikov, določenih od interesiranih strokovnih združenj. O kolektivni delovni pogodbi in o garanciji dela. XI. Strokovna združenja so obvezana urejati s kolektivnimi pogodbami delovne odnošaje med strokami delodajalcev in delavcev, ki jih predstavljajo. Kolektivna delovna pogodba se sklepa med združenji prve stopnje pod vodstvom in nadzorstvom osrednjih organizacij, razen možnosti nado-mestovanja po združenjih višje stopnje v primerih, določenih v zakonih in pravilih. Vsaka kolektivna delovna pogodba mora pod pretnjo ničnosti vsebovati točna določila o disciplinskih odnošajih, o poskusni dobi, o višini in načinu plačila in o delovnem času. XII. Akcija sindikata, pomiritveno delo korporativnih organov in sodbe delovnega oblastva zagotavljajo odgovarjajočo mezdo normalnim življenjskim potrebam, možnostim proizvodnje in donosu dela. Določitev mezde je podvržena katerim koli splošnim normam in poverjena sporazumu obeh strank v kolektivnih pogodbah. XIII. Podatki, zbrani od javnih uprav, osrednjega zavoda za statistiko in od strokovnih združenj, zakonito priznanih, o pogojih proizvodnje in dela in položaju denarnega trga in izpremembe življenjskega načina delojemalcev, zbrani in izdelani po korporacijskem ministrstvu, bodo dali kriterij za prilagoditev interesov raznih strok in razredov med njimi in njih višjimi interesi proizvodnje. XIV. Plačilo se mora izvršiti v najbolj odgovarjajoči obliki za potrebe delavstva in podjetja. Kadar je plačilo določeno za akord in se vrši likvidacija akordov v dobah, daljših kot 15 dni, je treba dati odgovarjajoče petnajsterne' ali tedenske predujme. Nočno delo, nevsebovano v rednih periodičnih izmenjavah, se plača z višjim odstotkom v primeri z dnevnim delom. Kadar je delo plačano po komadu, morajo biti akordne tarife določene tako, da bi bilo pridnemu delavcu z normalno delovno zmožnostjo dovoljeno doseči minimalni zaslužek poleg osnovne mezde. XV. Delojemalec ima pravico do tedenskega počitka sovpadno z nedeljo. Kolektivne pogodbe bodo uporabljale to načelo vpoštevajoč navodila obstoječih zakonov, tehnične potrebe podjetij in v okvirju teh potreb bodo skrbele tudi, da se spoštujejo civilni in verski prazniki po krajevnih izročilih, Delovni čas mora delojemalec točno in vestno izpolnjevati. XVI. Po enem letu neprekinjenega službovanja ima delojemalec v podjetjih z neprekinjenim obratovanjem pravico do plačanega počitka v dopustu vsako leto. XVII. V podjetjih z neprekinjenim obratovanjem ima delavec pravico v primeru prenehanja BUDINO con PEŠCE // RIBJA PAŠTETA Ojrgi che 1’alimentazioue dev’essere resrolata con eatrema ra/.ionalita, il Budino La Kocca merita ogni preferenca come aliniento completo. Entrano nella sua composizione pesee, olio puro d’oliva e veruure, tre elementi bnsllarl. di altlHsimo te-uore untritivo c snuisitamente apnetitosi. Dandanes, ko mora biti vsa prehrana urejena s (krajno racionalnostjo. *anluži pa6 KIBJA PAŠTETA La Rocca vsako prednost kot popolno braplvo. V njeno zmeR je vmeSano ribje meso, čisto olivno olje in zelenjava, tri osnovne prvine, ki so redilne in izredno tečne con / RIMAGLIATRICE AERODINAMICA per CALCE dei brevetti originali ERNESTO CURTI in corso dal 1906 Rapida e silenziosa RERODIHAMIGEH STRD] ZA POBIRANJE ZANK NA NOGAVICAH izvirnih patentov ERNESTO CURTI v rabi od leta 180G Nagel in tih MILANO Via Mussolini, n. 5; tal. 8S187 delovnega odnošaja zaradi odpusta brez njegove krivde do odpravnine v sorazmerju z leti službe. Taka odpravnina se mora dati tudi v primeru delavčeve smrti. ^ XVIII. V podjetjih z neprekinjenim obratovanjem prehod podjetja ne ra/reši delovne pogodbe in v podjetju zaposleno osebje ohrani svoje pravice napram novemu lastniku. Ravnotako tudi delavčeva bolezen, ki ne presega določenega trajanja, ne razreši delovne pogodbe. Poziv k vojaškemu službovanju ali k službi v prostovoljno milico za narodno varnost ni razlog za odpust. XIX. Prekrški discipline in dejanja, ki bi motila redno delovanje podjetja, katera zagreše delojemalci, so kaznivi po težini opustitve z globo, s prekršitvijo dela in v hujših primerih s takojšnjo odpustitvijo brez odpravnine. Podrobno bodo določeni primeri, v katerih lahko podjetnik naloži globo ali prekinitev ali takojšnjo odpustitev brez odpravnine XX. Delojemalec, ki je na novo vzet v službo, mora biti na poskušnjo, za časa katere je obojestranska pravica do razrešitve pogodbe, z edinim plačilom odškodnine za čas, v katerem je bilo delo dejansko izvršeno. XXI. Kolektivna delovna pogodba razširja svoje ugodnosti in svojo disciplino tudi na hišno delavstvo. Posebne norme bo izdala obvezno država v zagotovitev policije in higiene hišnega dela. O namestitvenih uradih. XXII. Država sprejema in nadzoruje pojav zaposlenosti in nezaposlenosti delavstva ter skupni indeks proizvajalnih in delovnih pogojev. XXIII. Namestitveni uradi so ustanovljeni na paritetni podlagi pod nadzorstvom državnih korporativnih organov. Delodajalci imajo dolžnost sprejemati delojemalca s posredovanjem teh uradov. Delodajalcem je dana možnost izbire v okvirju vpisanih v seznamu s prednostjo za one, ki pripadajo stranki ali fašističnim sindikatom z ozirom na trajanje vpisa. XXIV. Strokovna združenja delavcev imajo dolžnost izvrševati izbiralno akcijo med delavci, usmerjeno na to, da vedno bolj dviga tehnično zmožnost in nravstveno vrednost. XXV. Korporativni organi nadzorujejo, da se upoštevajo zakoni o preprečitvi nezgod in o policiji dela po posameznikih, včlanjenih v povezanih združenjih. O zavarovanju, pomoči, vzgoji in izobrazbi. XXVI. Zavarovanje je visoka manitestacija načela sodelovanja. Delodajalec in delojemalec .morata sorazmerno prispevati k njegovim bremenom. Država bo s posredovanjem korporativnih organov in strokovnimi združenji skrbela za koordinacijo in poenotenje, kolikor je največ mogoče, načina in zavodov zavarovanja. XXVII. Fašistična država si stavlja v nalogo; 1. Izpopolnitev nezgodnega zavarovanja. 2. Izboljšanje in razširjenje porodniškega zavarovanja. 3. Zavarovanje zoper profesionalne bolezni in jetiko kot uvod v splošno zavarovanje proti vsem boleznim. 4. Izpopolnitev zavarovanja proti neprostovoljni brezposelnosti. 5. Uporabo posebnih zavarovalnih oblik za doto mladih delavcev. XXVIII. Naloga delavskih združenj je zaščita njih predstavnikov v. upravnem in sodnem poslovanju z ozirom na zavarovanje proti nezgodam in socialno zavarovanje. V kolektivnih delovnih pogodbah bo določena, kadar bo to tehnično mogoče, ustanovitev vzajemnih bolniških blagajn s prispevki delodajalcev in delojemalcev, ki jih je upravljati po predstavnikih enih in drugih pod nadzorstvom korporativnih organov. XXIX. Podpiranje lastnih predstavnikov, Članov in nečlanov, je pravica in dolžnost strokovnih združenj. Ta morajo izvrševati naravnost svoje funkcije podpiranja in jih ne morejo poveriti drugim ustanovam in zavodom razen v svrhe splošnega značaja, ki presegajo interese posameznih strok. XXX. Vzgoja in izobrazba, posebno strokovna izobrazba njih predstavnikov, članov in nečlanov je ena glavnih dolžnosti strokovnih združenj. Ta morajo stati ob strani v pomoč narodnim ustanovam Dopolavora in drugim vzgojnim iniciativam. Ze preteklega oktobra 6« je Tajništvo vseuči-liške fašistične mladine odločilo, da bo zbralo znatno količino predmetov, ki bi jih poslali vojakom v6€učiliščnikom na raznih bojiščih. Te dni so zbirko, ki je vrgla okrog pet tisoč zavitkov, zaključili. Tajnik Stranke je želel, da bi zbirka nosila pravi fašistični pečat in je naročil, naj bo vsakemu zavoju priložen tale pozdrav: »Prisrčen pozdrav vseučiliškim tovarišem, ki 60 v imenu Ducejevem sprejeli klic domovine v vojni. Letošnje leto bo bogato 6lave za naše orožje. Naj živi Ducel« Za predsednika krajevnega odbora Rdečega križa v Milanu je bil imenovan vojvoda Marcello Visconti di Modrone namesto advokata Raffaella Rodrigueza. Pri geološkem zavodu milanskega vseučilišča 60 odprli nov zavod za preučevanje paleontologije. Koledar Danes, tore,k 10. marca: 40 miiEemcov. Sreda, 11. marca: Sofronij, šk Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta St. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 20. oktobra Sl. V sredo, 5. marca so diplomirali na pravni fakulteti v Ljubljani Planinšič Jože iz Remšnika na Kozjaku, Klemenčič Franc iz Dola in Senica Janez iz Sevnice. Iskreno čestitamo! Živilske nakaznice za mai-ec so razdeljene. Kdor je ni dobil ali je dobil nepravilno živilsko nakaznico brez upravičenega dodatka, naj pride ponjo od današnjega torka 10. t. m. dalje v mestni preskrbovalni urad v veliko dvorano Mestnega doma. Za mestne reveže je podarila 2000 lir Kolinska tovarna hranil d. d., v počaščenje 6pomina pok. dvornega svetnika g. Frana Dukiča je pa neimenovani dobrotnik nakazal 3000 lir. Me6tno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrima deli! Vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku v Ljubljani sporoča, da se bo pouk na II. moški realni gimnaziji na Rakovniku redno nadaljeval. Gojenci naj se zato vrnejo V6i v četrtek, dne 13. marca pojx)ldne, kakor smo to že tudi pismeno sporočili. — Ravnateljstvo. Na II. moški realni gimnaziji v Ljubljani-Rakovnik se bo začel redni pouk v sredo, dne 11. marca ob %9 jx> starem urniku. — Ravnateljstvo. Za nabiralno akcijo medicinske klinike v Ljubljani 60 darovali: O. Dr. N. N., Ljubljana Lir 10.000; G. Leopold Pavlič, trgovec, Ljubljana en električni aparat za čiščenje parketa in 1 električni aparat za čiščenje preprog in prahu. — Obema darovalcema 6e Interna klinika najtopleje zahvaljuje. — Predstojništvo medicinske klinike v Ljubljani. f/|uhl.fansko gledališče DRAMA: Torek, 10. marca ob 17.30: »Rokovnjači«. Red Torek. Sreda, 11. marca ob 17.30: »Voda«. Red A. Četrtek, 12. marca ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Red B OPERA: Torek, 10. marca ob 17: »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«. Red B. Sreda, 11. marca ob 17: »Don Pa6quale«. Red Sreda. n Abonenti reda Torek bodo imeli drevi ob 17.30 uprizoritev Govekerjeve ljudske igre »Rokovnjaču. Delo obsega 06em slik, ki slikajo usodo rokovnjaškega poglavarja Nandeta in njegove tolpe. Dejanje se godi leta 1810, v Kamniku in njegovi pkolioi. Razbojniška tolpa je prejela naziv »Rokovnjači« iz ljudskih ust, ki je verovalo, da no6i V6ak Rakovnjač v malhi opaljeno otroško roko s pomočjo katere 6e lahko napravi nevidnega. Igrali bodo: Nandeta-Oregorin, v ostalih vlogah: Jan, Košuta, Cerar, M. Boltarjeva, Drenovec, J. Kovič, Simčičeva, Marija Vera, Gale, Peček, Starčeva, Plut, Brezigar, Bratina, Košič, Raztresen Orel, Ra-karjeva, VI. Skrbinšek, Milan Skrbinšek, Lipah, Kralj, Nakrst, Presefnik, Potokar, Raztresen, Nada Stritarjeva, J. Boltarjeva. — Režiser: Prof. Sest. Scenska glasba: Viktor Parma. Vombergarjevo tridejansko komedijo »Voda«, bodo ponovili v sredo za red A. Pričetek predstave ob 17.30. Dejanje 6e plete okrog Zgraditve vodovoda, zaradi katerega je ločena vsa vas v dve nasprotni stranki. Konflikt razreši na zelo 6preten in zabaven način slikar Kopriva, ko spozna v čem leze ovire. Njegova zvijača je zgrajena na niče- v,š^"o,' M° * »-napisal Pavel Goha in ki je bik pred približno sedmimi leti izvajana z velikim uspehom. Bajka je na novo predelana, vanjo so vpleteni učinkoviti komični prizori s cirkusom »Čudež«, ki bodo pripravili mladini mnogo veselja. Abonenti reda Sreda bodo imeli v sredo ob 17 predstavo Donizettijeve komične opere »Don Pasquale« v sledeči zasedbi: Pasquale-Betetto, Mala te6ta-Janko, Erneeto-Sladoljev, Norina-Mlejnikova. Ker je Ivancičeva težko obolela, je prevzela njeno partijo Norine Mlejmkova, ki jo je pela tudi že na premieri. Notar-Jelnikar. Dirigent: Anton Neffat, režiser: Robert Primožič, inscenator: inž. Franz. lmr,l™r ** objavljeno pripravlja Opera prvo uprizoritev Gluckovega dela na našem odru: »Orfej in tvridika«. Delo je v operno-hisforičnem pogledu izredno zanimivo, ker predstavlja prvo reformo £penr-, J110 ]e dosegel Gluck, da je prišel smisel besedila do resnične veljave in da sta se 6trnila glasba m vsebina opere v homogeno celoto. Gojil l-t "°uran)' v,ra^ fu®tva ter njegovo dramatično razgibanost. Naslovni partiji bosta peli Vidaiijeva in Golobova. Dirigent: Demetrij Žebre, režiser: J Debevc, zborovodja: Rado Simoniti, koreograf: inž. Peter Golovin, inscenator: inž Ernest rranz. KRIMINALNI ROMAN S. S. van Din« Ada je še vedno 6amo gledala in potem pritrdila. Vanče, ki je bil ves ta čas nekam zamaknjen v leseni ščitnik pri kaminu jo stopil bližje k postelji. »Mi hočete dovoliti, Ileath, da prvi zaslišim gosj>odično?« Ileath se je odmakni'!. Položaj, ki je zahteval takta in vljudnosti, ga je vidno sipravil v zadrego. _ »Gosj>odična,« je začel Vanče z mirnim in ljubeznivim glasom ter pri inaknil svoj stol k postelji, »mi bi zelo radi pojasnili skrivnost pretekle noča in ker ste vi edina, ki nam lahko pri tem kaj pomaga, vas prosimo, da si jjoskusite j>oklicati v spomin čimbolj natančno vse, kar se je zgodilo.« »Bilo... biilo je strašno!« je odvrnilo dekle ter se ozrlo preplašeno naokrog. »Ne vem, koliko je bila takrat ura, ko me je nekaj prebudilo... Ne bi mogla reči, kaj je to bilo. Vem, da »em se prebudila v hudi slutnji, da §em v nevarnosti ...« Zatisnila je oči in vso je pretresel neprisiljen strah. »Imela sem vtis, kakor da je nekdo stopil v sobo in me iskal.« Glas se ji je tresel in se izgubljal. 14 »Aili je bila v sobi tema?« je vprašal Vanče vljudno. »Čisto tema,« je odgovorila Ada in ga preplašeno pogledala. »Vprav zato sem bila toliko v strahu. Videti nisem mogla popolnoma nič. Zdelo se mi je, da se v moji bližini premika neka jx>-sast, zli duh. Zaman sem poskušala zakričati, toda ni_ se mi jjosrečilo dati od sebe niti najmanjšega glasu. Grlo sem imela čisto suho in čutila sem kakor da me v njem nekaj tišči.« »To so res svojstveni občutki, Ada,« je razložil Von Blon. »Strah na splošno človeku vzame dar govora. In potem, kaj se je potem zgodilo?« »Za trenutek ali dva sem ostal« čisto pri miru. V sobi je vladala tišina. In vendar sem vedela, da mi nekdo ali nekaj grozi. Slednjič se mi je le posrečilo, da sem se zelo počasi premaknila. Strah me je bilo teme in hotela sem vstati in prižgati luč. Dolgo sem ostala v bližini postelje, dokler se mi ni posrečilo zapaziti tankega traku svetlobe, ki je prihajala skozi okno. Spričo tega me je prevzel občutek, da 6e vse to v resnici dogaja in da ne sanjam. Tedaj sem stopila, proti vra- tom, da zavrtim električno stikalo. Komaj pa sem naredila nekaj korakov... ko... me je oplazila... neka roka,« njene ustnice so trepetale in oči ji je prevzela groza. »Tedaj... sem ostrmela kot okamenela! Nič več nisem vedela, kaj delam. Skušala 6em kričati, toda ustnice so bile kot zapečatene. Tedaj sem zbežala... proti oknu... in ko sem bila tam, se mi je zazdelo, da gre nekdo za menoj. Slišala 6em nekaj drsajočim korakom jsodobnega... Spoznala sem, da ne morem ubežati. Tedaj se je že razlegel silen strel in začutila sem, kakor da me je kdo sunil v ramo in potem. zaslišala izraz silne mržnje. Čutila sem, da padam... da se nekam pogrezam ...« Globok molk je sledil njenim besedam. Njeno pripovedovanje je bilo v vsej svoji stvarnosti nekaj strašnega, in kakor kakšni veliki gledališki igralki se je Adi po’srečilo razložiti poslušalcem pomen bridke resnice. »Strašno je to,« je zamrmral Vanče čez nekaj minut s toplim, tolažečim glasom. »Nočem vas vznemirjati z žalostnimi spomini, želel pa bi, da mi nekatere stvairi še nekoliko pojasnite.« Ada se mu je hvaležno nasmehnila in čakala. »Ali se morda ne bi mogli spomniti, kaj vas je prebudilo?« »Ne, ne spominjam se prav nobenega glasu 1« »Ste pustili vrata odprta, ko ste št spat?« »Mislim, da. Toda, navadno jih zaklenem. »Ali niste slišali, da bi se bila vrata odprla ali zaprla?« »Ne, prav nič. V hiši je bila popolna tišina.« »Toda vi ste bili prepričani, da je nekdo v sobi. Poskusite določnejše razložiti vaš vtis, gosjiodična.« Vance-jev gla6 je bil prijazen, pa vendar odločen- »Ne morem... pa vendar mi je nekaj reklo, da je nekdo v sobi.« »Natančno ... Poskusite se spomniti.« Vanče se je sklonil k njej. »Kak dih morda, zračni tresljaj, ki bi ga bila povzročila oseba, ko je šla proti vaši postelji, kak duh, kakšna dišava...« »Ne vem tega, ne morem se Rrav nič spomniti,« je poŠepetala Ada po brezuspešnem prizadevanju, da bi si kaj prikličala v spomin. »Preveč sem bila prestrašena!« cs tC slačilnica s p hodom v sobi 9«?. $ ^ppnej, ■ne* o POP X Uc/i na. "kopalnica. S _ ohno na icilliOti G rQ S / I ^ | kamin tnesfo lije* so našli dda ranjenoL. 1 Adina soba rrrrŽalost in veselje: lJ_|_|_|_|JJ_|_R^saMdže Beranek'szz. Besedilo priredil Mirko Javornik j j j j j j j j { j n i in rzmai I 457. Zdaj so bili prepričani, da se je moralo lam nekaj posebnega primerili. Odvezali so čoln ter se oprezno bližali ladji. Potem so splezali nanjo in — o groza! Kakih dvajset mož je bilo privezanih in obešenih na jambore. Obrazi so jim bili spačeni, obleka napol se-gnita, meso pa do kosti oglodano od podgan m, % 458. Kapitan in Tomaž sla slopila k mrliču, v katerega je bil kapitan prej ustrelil. Napol je visel od jambora, ker mu je bila krogla odbila roko. Tomaž ga je natančneje pogledal, groza ga je stresla. Bil je — Jurij, ki se je bil zgubil od njiju na otoku. »Božja pravica ga je dohitela,« je dejal Tomaž. »Kakršno življenje, taka smrt!« 459. S kapitanom sta vsa prevzeta po slrašnem prizoru stopila pod krov in našla v kapitanovi sobici naslednje pismo: »22. aprila je jadrnica .Fortuna* ujela tolovajsko ladjo znanega roparja Abdale. Na njej je bilo petdeset sužnjev. Ujetnike smo rešili, tolovaje pa žive privezali k jamborom in ladjo z razpetimi jadri izročili valovom.« Agencija Domei Uradna japonska poročevalska družba, ki ima 3000 uslužbencev in samo na Japonskem 40 uradov Kdo danes ne pozna, vsaj po imenu, če ne drugače, agencije »Domei*, velike poročevalske družhe, ki iz japonskih virov seznanja svet o dogodkih na bojiščih in drugod? Prav za prav 6tno njeno ime precej skrajšali, kajti ta japonska poročevalska družba se v resnici imenuje 6 potnim imenom »Domei Tsushin Sha«, kar bi se po nase reklo »Združene poročevalske družbe«. Rojstno leto . agencije Domei je leto 1936. Nastala je iz dveh glavnih prejšnjih poročevalskih družb, in 6icer »Shimbun Rengo« m »Nippon Dempo«, ki sta 6e omenjenega leta strnili v eno 6amo. Do danes je Domei doživela že ogromen razmah in je njena organizacija raztegnjena takorekoč na ves 6vet." Zaposlenih je pri njej skupno 3.000 uslužbencev ter ima samo na Japonskem okrog štirideset uradov in več ko sto dopisnikov. Na Kitajskem dela za agencijo Domei nad štiri sto dopisnikov, ki 60 razmeščeni po vseh večjih mestih. x3 Glavna središča poročevalske družbe »Domei« treb vojne industrije. Združene ameriške države, bi bile brez moči, če ne bi mogle, več računati z izdatnim prispevkom in s surovinami, ki 60 za vojno industrijo nujno potrebne, in ki jih dobivajo, oziroma bi jih lahko dobivale iz dvajsetih drugih ameriških držav. Svoja izvajanja Knudsen utemeljuje na tale način: Iz Mehike uvažajo Združene države 67 od- stotkov antimonove rude. V preteklem letu 60 naložili v tako imenovani Latinski Ameriki, posebno pa še v državi Čile, 500.000 ton bakra. Argentina pispeva 60 odstotkov vseh kož, kolikor jih porabijo Združene države. 56 odstokov potreb po 6vincu v Združenih državah krijejo mehiške tovarne, 12 odstotkov svinca pa pride tja iz Penija in Čijeja. 18 odstotkov manganove rude pride v Združene države iz Brazilije. Za bodoče je torej nujrjo potrebno — je dejal Knudsen, — da bo prihajala v Združene države tudi cinkova ruda iz Bolivije, ki so jo doslej pošiljali v Evropo. Nizozemska Guayana pa oskrbuje Severno Ameriko z boksitom itj krije na ta način do 60 odstotkov vseh potreb po aluminiju v Združenih državah. »Ali odhajate?« je vprašala Luiza z glasom, ki se je zdel, da prihaja iz daljnega sveta. »Zbogom!« Stopil jo k njej, se sklonil in poljubil nogavičico v njeni roki. »Luiza,« je zašepetal, »upravitelj iz Caravine je tu.« Ni pokazala nič začudenja. »Babica ga je poklicala danes ponoči,« je nadaljeval Franco. »Rekla mu je, da jo videla našo Marijo, svetlo ko angela.« »O, kakšna laž!« je rekla Luiza z velikim zaničevanjem, a brez jeze. »Kako je mogoče, da bi prišla k njej, če ne pride k meni!« »Marija jo je zadrla v srce,« je nadaljeval Franco. »Prosi nas odpuščanja, strah jo je pred smrtjo, • prosi me, naj pridem k njej in prinesem tudi od tebe spravno besedo.« Tudi Franco ni veroval v prikazen, saj je sploh dvomil o vsem nadnaravnem, kar so ni' tikalo vere. Vendar je mislil, da je Marija v sVojem onstranskem bivanju že lahko storila čudež in zadela babico v srce, To ga je nepopisno ganilo. Luiza je ostala hladna ko led. Ni se razburila ob misli, da bi poslala ljubeznivo sporočilo, kakor se je Franco bal. »Babica sr boji pekla,« je pripomnila mrtvaško hladno. »Pekla ni, vse je torej samo malot strahu, malenkostna kazen, ki naj jo prestane, in potem umre, kakor umrjejo vsi, in amen!« Franco je videl, da bi bilo vsako prigovarjanje zaman. »Torej grem,« je rekel. Ona je molčala. »Mislim, da ob vrnitvi ne bom več mog. l iti mimo doma,« je rekel Franco. »Iti bom moral čez planine.« Mladi mož je tiho zaklical: »Luiza!« Očitek, bolest, strast, vse to je bilo v vzkliku. Luizine roke, ki so vos čas delale, so obstale. Zašepetala je: »Nič več ne čutim. Kamen sem.« Franco je čutil, da mu pojemajo moči. Poljubil je ženo na lase, ji zašepetal' zbogom, stopil v spalnico, pokleknil in objel prazno posteljico. Pomislil je na glasek svojega ljubega otročička: »še poljubček, očka!« Zaihtel je, se obvladal in zbežal proč. Prijatelja sta ga nepotrpežljivo čakala v dvorani. Kako naj odideta, če no poznata poti? Odvetnik je poznal pot čez Boglio, toda ali naj gredo po njej, če hočejo ubežati stražam? Ko sta slišala, da namerava iti Franco v Cressogno, sta bila vsa osupla. Pedraglio je skoraj skočil iz kože. Rekel je, da je nesramno, da pusti prijatelja na cedilu. Ko je upravitelj zvedel kako stvari stoje, se je pridružil Pedragliu, se ponudil, da bo Franca opravičil, tor mu predlagal, naj napiše nekaj besed, ki jih bo nesel v Cressogno. Toda Franco je bil prepričan, da želi to stvar od njega njegova Marija in ni hotel odnehati. Spomnil se je, da pozna upravitelj vse steze kakor zajec. »Pojdi ti!« mu je r*kel. »Sprejmi ju ti!« Upravitelj je hotel ravno odgovoriti, da ga grofica morda potrebuje, ko je odvetnik zaklical: »Tiho! Glejte!« Prav pr-d hišo, kjer so odsevale sence Bisgnaga na valujoči gladini, se je ustavil čoln. Franco je spoznal čoln finančnih stražnikov. »Stavim, da nas te svinje stražijo,« je zamrmral Pedraglio. »Bojijo se, da ne bi ušli s čolnom. Kar naj vohunijo!« »Tiho!« je rekel še enkrat odvetnik in stopil k oknu proti cerkvi. Vsi so molčali in zadrževali sapo. »Hudič!« je rekel odvetnik ter se naglo odmaknil od oKna: »Tu so!« Franco je stopil k oknu, videl samo enega človeka, ki je pritekel, ter mislil, da je to le nepotreben hrup. Toda človek, ki so mu dali priimek »bežeči zajec«, ker je vse vedel in vse videl, mu je zaklical, ko jo tekel mimo okna: »Policija!« Hkrati so se zaslišali koraki mnogih oseb. Franco je vzkliknil: »Z menoj! Tudi ti, upravitelj!« ter planil z vsemi na malo dvorišče med hišo in goro do bližnjice, ki pelje t Albogasio Superiore. Bilo je tako t-mno, da ni nihče zapazil stražnika, ki je stal na straži s puško v roki dva koraka od vrat drvarnice. K sreči je bil ta stražnik neki Filippini di Busto, poštenjak, ki je s ‘težkim srcem užival avstrijski kruh, ker .pač ni mogel dobiti drugega. »Hitro!« je zašepetal. »Pojdite čez pol jo in potem po cesti čez Boglio! Po stezi pod Marijino bukvo na levo!« Franco se je možu zahvalil ter hitel^ s tovariši po strmi stezi, ki vodi do deželne cestico v Albogasio Superiore. Ko so dospeli do pol pota, so skočili vsi na desno v koruzo in prisluškovali. Slišali $o korake na stopnicah, ki drže od cerkve in potem na stezo, kjer je stala straža. Očitno se je hotela prepričati, da so vsi izhodi dobro zavarovani, štirje možje so se hitro splazili skozi koruzo. Ko so dosp-li pod pečino, ki se imenuje Sass del Lori, so se posvetovali. Lahko bi šli po stezi, ki pride na cesto v Albogasio prav pri vratihl Pasottijevega vrta, ter se potem plazili od polja do polja do ceste čez Bolgio. Toda ob tej uri bi bilo stezo težko najti. Ker so se bali, da no bi izgubili preveč časa, so se odla. čili za gorsko pot, ki gre od Albogasia Inferiore do Puttinijeve hiše. Tu bi zavili na desno okoli Puttinijeve hiše in bi bili v nekaj skokih na cesti, ki pelje č-z Boglio. Začelo se je že nekaj daniti. Po eni strani je bilo to slabo, po drugi pa je bilo dobro, da so lažje prišli iz te zasede malih polj in ograj. Nihče ni govoril. Samo Pedraglio je včasih izustil kletvico, če so je spod-taknil ob kamen, ali zbodel ob grmu. Ostali so ga tedaj šepe-taje mirili. j Dospeli so do gorske stezice. Spredaj je šel upravitelj, ki je skakal kakor veverica čez ograje in plotov-'. Ko so bili vsi zbrani na stezici, se je Franco ločil od družbe. Za pot čez Boglio ga ne potrebujejo, on gre v Cressogno. Zaman ga je držal Pedraglio za roke, zaman ga je upravitelj prosil, naj se ne izpot-stavlja, k^r ga bodo gotovo ujeli in ga vtaknili mogoče celo v ječa Mislil je, da mora poslušati Marijin glas in glas vesti. Iztrgal se je Pedragliu in izginil po stezi navzgor, ker ni hotel iti v Cressogno čez S. Mamette, ker bi bilo prenevarno. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik; Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — Mesečna naročnina 10 lir, za inozemstvo 15 lir —. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/I1I — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto