VESTNIK
CELOVEC SREDA 20. FEB. 1991
Letnik XLV. Štev. 8 (2591)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
P.b.b.
Tudi OVP imenovaia zastopnika manjšin!
Po Zeleni aiternativi je te dni tudi Avstrijska ljudska stranka javnosti predstavila svojega zastopnika za narodnostne skupnosti v avstrijskem parlamentu. Za to funkcijo je bil imenovan poslanec Paul Kiss, dolgoletni župan občine Oberpullendorf na Gradiščanskem, v kateri poleg nemško govorečega prebivalstva živijo še Hrvati in Madžari.
Premirje v Zativu? !rak pred umikom iz Kuvajta
Bo v tem tednu vendar prišlo do preobrata v zalivski vojni? Po informacijah iz Moskve je frak že pristal na mirovni načrt sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova, ki predvideva brezpogojen umik iraške vojske iz zasedenega Kuvajta, hkrati pa Iraku zagotavlja ozemeljsko celovitost ter začetek pogajanj o vseh perečih vprašanjih Bližnjega in Srednjega vzhoda, vključno o vprašanju Palestincev na od Izraela
zasedenih ozemljih.
Ob uredniškem zaključku stališče ZDA do najnovejšega razvoja še ni bilo znano, zračna vojna in bombardiranje ciljev v Iraku, kjer je v štirih tednih vojne po zadnjih podatkih izgubilo življenje ali bilo ranjenih najmanj 80.000 ljudi, se je neprekinjeno nadaljevalo. Zavezniki prav tako pripravljajo tudi kopensko ofenzivo, da bi pregnali iraške čete iz zasedenega Kuvajta.
Uspešni smučarji
Preko 30 soinrk in soiarjev je sorieiovaio na /e to inji smacarski tekmi ,,Af/acfega ro<%a" na ^entjanskik Pata/; v Poza. Tekmovanje je Mo vzorno pripravljeno, za n.speino izveMo pa so poskrbeti jankeionarji ,<jD Šentjanž. Na stiki gtavni areetnik sotskega /ista Tomaž Ogris z naj-Mrejsim fekmova/cem rineva Donijeiom Cinikom in sofekmovatci.
Bo Avstnja ietos zvišata uodnoro svoiim manjšinam?
Organizacije, društva ter razne inštitucije koroških Slovencev so pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju za leto 1991 vložile svoje prošnje za podpore v skupni višini skoraj 58 milijonov šilingov! Zaprosilo je preko 60 organizacij, od narodnopolitičnih, strokovnih do cerkvenih.
Prošnje za podporo slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem bo najprej obravnaval narodnostni sosvet, ki sc bo po zadnjih informacijah sestal v drugi polovici marca
letos in ki bo moral tudi prevzeti odgovornost za dokončno razdelitev subvencij. Kot je znano, je za leto 1991 iz zveznega proračuna za slovensko narodnostno skupnost predvidenih skupno le okrog 12 milijonov šilingov, v katerih je že vključeno osnovno financiranje obeh osrednjih političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev v višini štiri milijone šilingov. Skratka: če zvezna vlada oz. avstrijski parlament ne bo znatno zvišal te predvi-
dene vsote, bo več kot polovica prošenj zavrnjena in le majhen del načrtov lahko uresničen.
Kot smo že poročali in kot prihaja do izraza tudi v razgovoru z manjšinsko zastopnico ZAL v avstrijskem parlamentu mag. Terezijo Stoisi-čevo, ki ga obljavljamo na 3. strani, trenutna finančna podpora avstrijskim manjšinam še zdaleč ne odgovarja evropskemu standardu. Koroški Slovenci zato upravi-
čeno upamo, da bo Avstrija že v proračunu 1991 za svoje manjšine znatno zvišala višino subvencij, kar pričakujemo tudi od Republike Slovenije!
Predsednik in tajnik ZSO, dipl. inž. Feliks Wieser in dr. Marjan Sturm, sta v izjavi za naš list zagotovila, da se bo ZSO na seji sosveta ter pri razgovorih z zveznimi organi zavzemala za višjo finančno podporo slovenskim strukturam na Koroškem.
S!ovenski kandidati v petindvajsetih občinah!
Pri občinskih voiitvah 10. marca ietos se bodo čiani siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem v 25 občinah potegovati za glasove na slovenskih, interkulturnih in strankarskih listah.
Večina kandidatov bo kandidirala na slovenskih listah, ki nastopajo pod imeni Enotna lista. Volilna skupnost, Gospodarska lista itd., posebno v okraju Velikovec in Celovec dežela pa je tudi precejšne število slovenskih kandidatov na socialističnih in zelenih listah.
V nadaljevanju razprave o novem narodnostnem programu vabi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem na predavanje dr. Alfreda Reitererja o temi
,,Narodnost, etničnost v modernih družbah -razvoj in perspektive"
v petek, 22. februarja ob 19.3(1 uri, v Mladinskem domu S$D, Mikschallee 4, v Celovcu.
Po predavanju ho možnost za razpravo.
Vsi prsrčno vabljeni!
Izhod iz krize: Siovenija za jugostovansko „okrog!o mizo"
Ali bo, kot v nekaterih nekdanjih socialističnih državah, „okrogta miza" tudi za
Jugoslavijo pot iz krize oz. začetek novih odnosov med posameznimi republikami še
Mn/sfrsk/ predsednik Pefer/e /n zunanji minister Rupe/ sta po vrnitvi iz držav Beneluksa in s sedeža ES potrdi/a, da zahodnoevropske države še vedno vztrajajo na sicer sodobnejši ob/iki jugoslovanske države in nimajo razumevanja za odcepitev Sioven/je.
obstoječe Jugoslavije? Take pogovore in dialog za okroglo mizo je pred dnevi predlagal slovenski predsednik Milan Kučan.
S tem je samo potrdil linijo, ki jo Slovenija zagovarja na ravni jugoslovanskega zveznega predsedstva, da so posamezne republike suverene nosilke volje svojih narodov in prebivalstva. Zato naj bi se za okroglo mizo pogovarjali samo predstavniki republik, zveznih inštitucij, kot so predsedstvo, vlada, skupščina, vojska pa po Kučanovem mnenju tam nimajo kaj iskati. Zvezno predsedstvo je lahko moderator pogovorov, s tem pa je njegova vloga tudi že opravljena. Za vojsko pa slovenski predsednik pravi, da jo je (Dot/e n H 2. strani)

VABILO
EINLADUNG
PODELITEV
I. PIZZIJEVE NAGRADE I. RIZZI-PREISVERLEIHUNG
Torek / Dienstog 26. 2. 1991. 19.30"
Evropska hiša. velika dvorana Europahaus. groBer Saal
Reltschulgasse 4 klagenfurf/Celovec
t
„ Okrogla miza"
(Na<7a/ycvanye.s 7. .sira??/j
treba najprej depolitizirati, to se pravi, da se JLA spioh ne bi smela več vmešavati v politiko, kaj šele dajati politične ocene o položaju v državi in celo groziti s posegom. Vojska sodi v kasarne in ne v politiko ter naj ravna po zakonih. Zvezno predsedstvo pa naj bi postalo upravnik jugoslovanske stečajne mase, kot je predlagal dr. Janez Drnovšek, slovenski član jugoslovanskega predsedstva. Slovenija se odločno prizadeva za samostojnost in popolno suverenost in je pripravljena prevzeti del dolgov, hkrati pa bo seveda prevzela tudi vse mednarodne obveznosti in pogodbe, ki izhajajo iz stečajne mase.
Medtem pa je Slovenija ostro zavrnila obešenjaške vesti o ilegalnem nakupovanju orožja v Celovcu v beograjskem dnevniku „Politika-ekspres". Ta je trdil, da je Slovenija pri celovški firmi Mereka eksport, njen lastnik je Slovenec Petelin, poleg težkih strojnic kupila še tanke
in helikopterje za svojo teritorialno obrambo ali deželno vojsko", ko to oznanja omenjeni časopis.
Kučan se je iz te vesti ponorčeval:	morda pa je
obrambni minister Janša tanke kupil v trgovini KGM -namreč take na baterije. Pomočnik obrambnega ministra Jelko Kacin pa je dejal, da manjka edino le še vest o nakupu podmornic za Blejsko in letalonosilk za Bohinjsko jezero.
Slovenska teritorialna obramba tako po zakonu kot tudi po obrambni doktrini ne more imeti tankov in helikopterjev. Zaradi teh neresničnih vesti sta tako Slovenija kot tudi Petelin proti časopis vložila tožbo zaradi obrekovanja.
Omenjeni članek je pač imel nalogo še bolj zaostriti odnose med Slovenijo in Beogradom, oz. vojsko, jugoslovanskim predsedstvom in tudi Srbijo in kriminalizirati celotno slovensko vodstvo. Nekaterim so očitno pravšnja vsakršna sredstva.	v.d.
„Upoštevati nemško
manjšino"
Kar je bilo le vprašanje časa, se je sedaj zgodilo. Vse pogostejša srečanja Haiderja s Peterletom oz. Peterleta s Haiderjem za koroškega deželnega glavarja seveda ne smejo ostati brez „nacional-nih sadov".
Haider je, kot poroča deželna tiskovna služba, svojemu kolegu v Sloveniji pismeno predlagal, da se v okviru prihodnih slovensko-koroških pogovorov obravnava tudi vprašanje nemške narodnostne skupnosti, ki da je po Haiderjevem mnenju ..staroavstrijska manjšina z
nemško materinščino". Haider hkrati Peterletu predlaga spremebmo slovenske ustave, s katero bi Republika Slovenija uradno priznala ^nemško manjšino" in jo tudi ustrezno podpirala. Deležna pa naj bi bila enakih pravic kot madžarska in italijanska manjšina v Sloveniji.
Tajnik Zveze slovenkih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm je k najnovejši Haiderjevi potezi dejal, da koroški deželni glavar s svojimi izjavami ne bo verodostojen toliko časa, dokler ne bo spremenil svoje restriktivne politike do slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
V <7oZ?r;/; rfve/r tedni/: bodo no Koroikenr občinske vo/dve. Koroni .SVovenci in ^iovensbo govoreči bodo kandidira/; na raznib stran-karskib in nestrankarskih /istah. Cpati je, da bodo vsi ti mandatarji, ki bodo izvo-//'eni na /istah večinskih strank a/i pa na s/ovenskih /istah, zastopa/;' vsestranske prob/eme svojih vo/;7cev. Torej socia/ne, eko/oške in
KOMENTAR
dr.
MARJANA
STURMA
Bomo ostati provinciatni?
ne nazadnje tudi jezikovne zahteve občanov. Mandatar/; večinskih strank bodo končno mora/; spoznati, da v časa evropske integracije in povezovanja v prostora A/pe-Jadran ozkosrčna in provincia/na po/itika ni več na mesta.
Moderni Evropejec bo mora/ obv/adati več jezikov, predvsem pa tadi jezik soseda. To z narodnostno po/i-tiko se nima kaj opraviti. To je vprašanje ka/tare, vprašanje sožitja in tadi vprašanje preseganja ozkih, naciona/-nih okvirjev.
V tem smis/a nosijo predvsem večinske stranke ve/iko odgovornost za to, a/i bo Koroška osta/a provincia/na a/i pa se bo razvi/a v moderno dražbo z vizijami evropske integracije v smis/a odprtosti in večjezičnosti. .S7o venske /iste bodo mora/e spoznati, da razvrščanje v dobre in s/abe S/ovence ni več na mesta in da obstaja tadi skapina /jadi, ki v smis/a te evropske integracije govori s/ovensko, vendar se ne čati pripadno s/ovenski narodni skapnosti na Koroškem.
Gre za modernizacijo po/itike tako nemško kot s/ovensko govorečega prebiva/-stva. Prav v tem vprašanja bo potrebno še ve/iko naporov, kajti če vzamemo za primer šo/sko vprašanje, ago-
tav/jamo, da pri areditvi iz /eta J9&S ni mogoče govoriti o kaki modernizaciji, nasprotno, iz vidika modernih evropskih integracijskih procesov v smis/a večjezičnosti je ta mode/ korak nazaj, čeprav ga enog/asno hva/ifa tako Kare/ ,Smo//e kot Tomaž Ogris.
V smis/a modernizacije je zgrešena tadi po/itika vodstva K/aba s/ovenskih občinskih odbornikov, ki se je poda/o v v/ogo izvrševa/ca po/itike Narodnega sveta. V ten; smis/a K.SOO odstopa od širine, ki je b;7o zanj zna-či/na v pretek/osti.
Prepričan sem, da taka po/itika ni v sk/ada s posameznimi občinskimi /istami in mandatarji, zato bo potrebno, da bodo /e-ti svojim vo/;7cem natoči/i čistega vina in jim pojasni/;, za kaj vse bo ve/ja/ njihov g/as za Enotno /isto. L pretek/osti je namreč vodstvo K/aba s/ovenskih občinskih odbornikov pač argamentira/o s tem, da vo/i/ci Enotnih /ist avtomatično podpirajo tadi po/i-tiko K.SGO Če se izrazimo bo/j drastično, naj bi to pomeni/o, da tisti vo/;7ci, ki so v narodnopo/itičnih vprašanjih b/ižji Z.SO, z g/asom za EE avtomatično podprejo po/itiko Narodnega sveta.
Do 79. marca bi b;7o treba razčistiti tadi to/
Celovec: ZAL z interkuitumo listo!
Tako v deželnem glavnem mestu Celovec kot tudi v okrajnem središču Velikovec se bo pri občinskih volitvah 10. marca letos z interkulturnimi listami za glasove potegovala Zelena alternativa. Medtem ko je velikovški ZAL pri voltivah leta 1985 uspelo osvojiti mandat, je podoben uspeh cilj kandidature v Celovcu.
Glavna kandidatka ZAL v Celovcu, 29-lctna nemško govoreča nameščenka Angelika Hodi, se bo pod geslom „Naš župan je ženska - in to naj bi postala Angelika Hodi" potegovala tudi za funkcijo celovškega župana oz županje. Že na drugem mestu kandidatne liste najdemo 31-letno Slovenko Tatjano Mcs-sncr-Zcichcn, širši koroški in avstrijski javnosti znano po večdnevni gladovni stavki za ustanovitev dvojezičnega šole v Celovcu. Na tretjem mestu liste ZAL v Celovcu kandidira Rosina Fasching, ki se je iz solidarnosti pridružila stavkajoči Tatjani Messner-Zci-chcn, na četrtem mestu pa je Gerald-Hugo Hahn.
Glavni kandidat in hkrati kandidat za župana na veli-
kovški listi ZAL je 34-letni tehnik in sedanji občinski odbornik Fritz Zirgoi, na drugem mestu kandidira tiskovni referent ZAL za Koroško Hubert Budai, na tretjem mestu pa 29-letna Slovenka mag. Zalka Kuchling, nekda-
Enotna lista bo pri občinskih volitvah 10. marca nastopila tudi v Celovcu. Po težkih porodnih krčih je vendar uspelo postaviti listo, ki jo vodi tajnik NSKS mag. Marjan Pipp. Na drugem mestu je pedagoginja dr. Marija Spic-
nja predsednica Mlade KEL in trenutno aktivna v „SMO". Na četrtem mestu kandidatne liste ZAL v Velikovcu pa je mladi študent arhitekture Paul Bitzan.
Programska težišča tako čelovške kot tudi velikovške ZAL so vprašanja prometa in varstva okolja, obnovitev starih mestnih struktur, krepitev demokracije v obeh mestnih parlamentih v prid manjšim frakcijam, več pravic občanom v procesu odločanja o
ter, na tretjem pa predsednik KKZ, ravnatelj dr. Janko Zerzer. Cilj EL je osvojitev mandata, glavni kandidat Pipp ne kandidira za župana. Program EL Celovec je bil predstavljen včeraj na tiskovni konferenci.
življcnskih Vprašanjih, poudarek socialnih aspektov družbe, pospeševanje projektov za socialno stanovanjsko gradnjo, večja odprtost do umetnosti in kulture s posebnimi poudarki na kulturi dvojezičnosti in interkulturnosti (posebna točka v celovškem programu ZAL, v Velikovcu pa zahteva po dvojezični skupini v otroškem vrtcu - op. ured.) ter pobuda za vsestransko vključitev prizadetih ljudi v družbo.
Na tiskovnih konferencah v Celovcu in v Velikovcu so glavni kandidati oz. kandidatke izrazili prepričanje, da bodo občani obeh mest sprejeli program ZAL kot resno in doborodošlo alternativo nasproti „zaprti družbi", kot jo dostikrat predstavljajo večinske stranke v številnih občinskih odborih, pa naj si bo to v večjih mestih ali na podeželju. Cilj velikovške interkulturne liste je osvojitev mandata v mestnem svetu.	[.L.
Kandidatura EL tudi v Ceiovcu!
ZSO/NSKS: razgovor z dunajskimi študenti
Na pobudo Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju je pretekli četrtek Pri Joklnu prišlo do posveta dunajskih klu-bašev s predstavniki obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, ZSO in NSKS. Glavna tema dveurnega odprtega razgovora so bila stališča kluba do politike ZSO in NSKS s posebnim poudarkom na vprašanju funkcionalnega koordinacijskega odbora koroških Slovencev.	Sedanji
KOKS, ki ga je ustanovil NSKS, po mnenju KSŠŠ/D ni telo, ki bi upoštevalo vse odločilne	narodnostne
organizacije, posebej ker vanj še niso vstopile ZSO, SPZ in druge slovenske organizacije.
Za ZSO sta predsednik dipl. inž. Feliks Wicscr in tajnik dr. Marjan Sturm v razgovoru poudarila, da je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem odprta za vsebinske razgovore o funkciji in kompetencah takega telesa ter da KOKS po predstavah ZSO nikakor ne more biti oz. postati novo zastopstvo koroških Slovencev, marveč dejansko samo koordinacijsko telo za obravnavanje in koordiniranje bistvenih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Wieser je s tem v zvezi dejal, da bo jutrišnji posvet koordinacijskih teles obeh osrednjih organizaciji v Celovcu, ki je bit sklican na pobudo koordinacijskega odbora ZSO, nov poskus zbliževanja nasprotujočih si stališč in izrazil upanje, da bo nakazal pot do ustanovitve širokega koordinacijskega telesa, ki bo sprejemljiv za vse. Pri tem je vse udeležence posveta vnaprej pozval k strpnosti pri razgovorih in k stvarni razpravi ter poudaril, da ni nujno, da bi moral že ta prvi sestanek privesti do dokončne odločitve.
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je v svojem prispevku KOKS ponovno označil le za prehodno rešitev na poti do nekega novega zastopstva manjšine, na primer v obliki Perntalerjcvega modela nekakšne etnične zbornice, za katero pa - tako Grilc - zagotovo ne bo kandidiral.
Zanimiva pa so bila tudi njegova stališča v zvezi s Koroško enotno listo: njene strukture je označil za „današnjcmu času ne več ustrezne, popolnoma napačne in za ne več zanimive". S tem se je pridružil oceni tajnika ZSO dr. Marjana Sturma, ki je KEL označil za ..model, ki sc izteka".
DASAKTUELLE!NTERV!EW
mit Mag.Terezija Stoisits,
Abgeordnete zum Nationalrat und Minderheitensprecherin der Grunen Alternative
Grundlagenbencht uber dieLage der Minderheiten ohne Grundiage?
Dre MJer/:e:rer;.s/?ree/;enn Jer GrMnen-AJerMaJve, Mag. /erezja .^ro/.s/rs fFofo), J/r:e - iv/e Jer .9/over:.s7:; t^esrn/A: Aer/cA-fe/e — J/jfenJ/cA Kr;f;7c /cJrzAcA prJ^enJerfen Rer/eAr Jer /f::r:JeAreg;er::r:g znr S/MnJor: Jer Vo/A.ygr;:pper; /n G^fer-re/cA. Gri.ser A/::arAe::er /gor .SeAe//a::Jer /JArfe ;7: J/esern Zu.sao:o:en/;<rr!g w J A/rrg. Terez/yA .SfoA/rr. Ja^ /o/genJe Ge-s/?rJeA.
Gm was /tir e/n Dokument ge A/ e.s Ae/ Jer Vor/age zum M/nderAe//effAer/cA/ Jer BunJesreg/erung?
Man muB als erstes einmal feststellen, welchem Zweck dieser Bericht dient. Er wur-de aufgrund einer Passage im Volksgruppengesetz, die soi-chc Berichtc vorsicht, und einer Aufforderung des Na-tionalrates, die bereits 1988 an die Regicrung ergangen ist, zusatzlich zu den regelma-Bigen Berichten der Bundes-regierung uber Volksgrup-pcnfordcrung einen umfas-senden objektiven Grundla-gcnbcricht liber die 'rcchts-und fordcrungspolitische Si-tuation der Volksgruppen in Osterrcich' vorzulcgcn, er-stcllt. Dieser Bericht wurdc jetzt dem Parlament zugclei-tet und der weiteren Behand-lung im VerfassungsausschuB zugewiesen.
(To s/n J /Arer Arts/cA/ nacA J/e zen/ra/en ProA/enre /n J/esern Pap/er, nas kr/As/e-rerr s/e Jaran AesonJers?
Mcinc Kritik bczicht sich crstens einmal auf den klein-stcn Tcil dcs Berichts. Er be-handelt die Forderungen flir den Zcitraum 1987 bis 1989, also flir drči Jahre. Die Kritik crgibt sieh schon anhand der Zahlcn (siche Grafik, Anm. d. Red). Auf den ersten Blick flillt vielleicht auf, daB die slowenische Volksgruppc zulctzt mit den hochstcn Mit-teln gcfordcrt wurdcn. Der cklatante Sprung an Forderungen, den die Slowcncn in diesem Zcitraum zu vcrzcich-nen hatten' nlimlich von rund zwci Miltioncn auf clf Millio-nen Sehilling, hlingt mit der Bcschickung dcs Volksgrup-penbeirates durch die bcidcn zentralen Slowcncnorganisa-tioncnzusammcn.
Gcnauso lapidar stcht's aber auch ungcfahr in diesem Bericht: "Die Stcigcrung ... ist auf die Konstituicrung zu-rliekzuflihren. " Somit wird unvcrhohlen offcngclcgt, wclche Funktion und Zictsct-zung diesc Volksgruppcnbei-riitc eigcntlich cinnehmcn.
Das ist flir die Kroatcn, die seit cinigcr Zcit den Bcirat
beschicken wollen, jetzt von groBer Bedeutung, denn daB heiBt nichts anderes, als: geht s in den Beirat, dann kriegfs a Geld. Man sieht: bci den Slowcnen hat das ge-wirkt.
Bci einer anderen Volksgruppc, den Ungarn, hat das liberhaupt nicht gewirkt, denn ihre Forderung ist in diesem Zeitraum - sie sind dem Beirat bereits 1977 bei-getreten - zurlickgegangen. Zurlickgcgangen ist auch die Forderung der Tschechen.
Im internationalen Teil des Berichtes wird als positives Beispiel die danische Volks-gruppe in Schleswig-Holstein angeflihrt. Da liest man jc-doch nach, daB diese allcin mit 13 Millioncn DM im Jahre 1987 von der BRD gefor-dert wurde. Das ist schon ein komischer Widerspruch im Bericht: cinerseits werden die Diinen als positives Beispiel im Ausland angeflihrt, andererseits wird das, was in Ostcrreich getan wird, trotz der offcnsichtlichcn groBcn Diskrcpanz als positiv hcwcr-tet.
In diesem Zusammenhang gibt es einen Umstand, der mich besonders emport hat und mich zu einer parlamen-tarischcn Anfragc vcranlaBt hat: das Fordervolumen, daB in Ostcrreich flir die Minderheiten zur Vcrfligung gestan-den wlire, wurdc nicht einmal voli ausgcschdpft. Es ist cine halbe Million Sehilling librig gcblicbcn; - die wurdc cin-fach gar nicht ausgcschlittct.
tTas /i/r Kr/Aken g/A/ es ffoeA/
Zum Beispiel die Tatsache, daB dieser sogenannte „Grundlagcnbcricht" scincr Bczcichnung gar nicht ge-rccht wird, da er ja Volksgruppen negiert. Volksgruppen, die naeh der Dcfinition des VGG ganz klar als solehe zu bctrachtcn sind, wic bei-spiclswcisc die Roma und Sinti, kommen dort nicht vor, sie wcrdcn im gesamten Bericht nicht crwiihnt. Die Slo-wakcn in Ostcrreich wcrdcn in cincm Satz crwahnt. Das sind schon cklatante Miingcl.
Oder ein anderes Beispiel: Da wird von einer "optimisti-schen Stimmung", die sich bei den Kroaten ergeben hat-te, berichtet... Einmal davon abgesehen, daB davon wohl keine Rede sein kann: tat-sachlich gibt es im ganzen Bericht keine Hinweise, die Grund fiir Optimismus bei den Kroaten geben konnten. SchlieBlich konnten im Be-richtszeitraum . wesent!iche Bcstimmungen dcs Volks-gruppengesetzes, zum Beispiel die zweisprachige Amts-sprachenregelung, nur durch Beschwerden beim Verfas-sungsgcrichtshof durchge-setzt werden. Es gibt nach wie vor keine zweisprachigen Ortstafeln, keine entspre-chenden Mittelschulen flir die Kroaten im Burgcnland. Diesen Umstiindcn wird of-fensichtlich keine Bedeutung zugemessen.
Und dann die Tatsache, daB die neuen Minderheiten nicht einmal erwahnt wcr-den, ist flir mich auch nicht gerade ein Zeichen, daB dieser Bericht nach objektiven Kriterien angelegt wurde.
(Las tverdcft S/e nnJ /Are Prak/Afff Jagegen ua/er-fteAmen?
Wir haben Gelegenheit, sowohl im AusschuB wie auch im Plenum zu diesem Bericht Stcllung zu nchmen. Wir haben auch die Moglichkeit, un-sere Zustimmung zu verwei-gern. leh werde das in diesem Fali tun, obwohl ich grund-satzlieh Berichtc flir etwas positives halte, aber sicher nicht einen mit solehen Inhal-tcn.
Wir werdcn auf jeden Fali zum Ausdruck hringen, daB
wir uns zumindest eine serio-sere Befassung gewlinscht hatten und nicht subjektive Beurteilungen. SchlieBlich kann ein undifferenzierter Bericht auch zur Tauschung der uninformierten Offent-lichkeit geraten.
Pke/cAe M/nJerAe/ten-agenJen konn/en S/e, se// S/e /m Par/amen/ s/n J, naArneA-men?
Der Arbeitskreis Minderheiten, der vor den Wahlen ins Leben gerufen wurde, ar-beitet weiter. Es gibt zur Zeit eine 'Karnten-Gruppe' und eine 'Wien-Gruppe', wobei sich eine den spezifischen Problemen der Slowenen in Karnten widmet, die andere jenen der Kroaten in Wien und im Burgenland.
Diese auBerparlamentari-sche Arbeit wird wiederum unter einem Dach zusam-mengefaBt und ist flir meine Arbeit und den notwendigen InformationsfluB von enor-mer Bedeutung.
Andererseits kann ich nun auch parlamentarische Mog-lichkeiten ausnutzen: Etwa Anfragen stellen, konkrete Einzelinterventionen starten usw. So geschehen etwa mit der Anfrage bezuglich der Eindeutschung von sloweni-schen Namen; das ist an uns anhand der konkreten Probleme einer Einzelperson - es ging um bchordcnbedingte Probleme bei der gleichbe-rechtigten Verwendung von slowenischen Vor- und Fami-liennamen - an uns herange-tragen worden. Wir haben uns damit beschaftigt und die Angelegenheit an den zustan-digen Minister weiterge!eitet.
Dann gab es bereits Anfragen bezuglich der Anerken-nung der Roma und Sinti als Volksgruppe, bezuglich der kroatischen Amtssprache im Burgenland, bezuglich der Ehrenauszeichnungen flir die Karntner Partisanen. Mehre-re Anfragen gab es auch hin-sichtlih des Forderungsvolu-mens der einzelnen Volksgruppen , und es gab auch Anfragen bezuglich der Aktivi-taten des Karntner Heimat-dienstes.
Ich habe unter anderem in Plenardebatten Entschlie-Bungsantrage hinsichtlich der Erflillung bisher nicht reali-sierte Bestimmungen des Staatsvertrages, Artikel 7, cingebracht. Bezeichnendcr-weise haben nur die Grunen zugestimmt.
Osnovno poročito brez prave osnove!
Mag. Terezija Sloisič, poslanka Zelene alternative v avstrijskem parlamentu in zastopnica manjšin, je v razgovoru z našim stalnim sodelavcem na Dunaju Igorjem Schellan-drom ostro kritizirala tako imenovano osnovno poročilo zvezne vlade o položaju avstrijskih manjšin za časovno obdobje od leta 1987 do 1989.
Poleg kritike o višini finančne podpore, ki je v razmerju z drugimi evropskimi državami skromna, Stoisičeva posebno poudarja dejstvo, da so se subvencije za koroške Slovence znantno zvišale šele v trenutku, ko sta obe osrednji organizaciji vstopili v narodnostni sosvet. S tem je vlada končno odkrila, katero funkcijo in kakšne cilje naj ti sosveti dejansko imajo.
Stoisičeva v intervjuju tudi opozarja, da poročilo nekatere narodnostne skupine, kijih zakon o narodnostnih skupinah iz leta 1976 jasno definira, povsem zamolči. Tako v poročilu Romi in Sinti sploh niso omenjeni, Slovaki pa le z enim stavkom. „To so očitne pomanjkljivosti", je dejala poslanka ZAL v avstrijskem parlamentu. Odločno je zavrnila tudi pasažo v poročilu, ki govori o ..optimističnem vzdušju" znotraj hrvaške narodnostne skupnosti na Gradiščanskem in s tem v zvezi dejala, da o tem ne more biti govora ter da tudi v poročilu ni nobenih ugotovitev, ki bi tako optimistično oceno opravičile.
Na Gradiščanskem še vedno ni dvojezičnih topografskih napisov, ni ustrezne srednje šole za gradiščanske Hrvate, ureditev na področju uradnega jezika pa si je hrvaška narodnostna skupnost morala izboriti pri ustavnem sodišču.
Zastopnica manjšin je v razgovoru za naš list tudi napovedala, da bo na plenarni seji avstrijskega parlamenta zavzela stališče do tega poročila in da obstaja tudi možnost, da parlamentarna frakcija Zelenih nanj ne bo pristala.
(/lede dejavnosti manjšinskega delovnega krožka znotraj ZAL pa je Stoisičeva menila, da je koroška skupina aktivna ter da je to zunajparlamentarno delo zanjo zelo pomembno.
VOLKSGRUPPENFORDERUNG 1987-1989
nach: Volksgruppenbericht der
Bundesregierung (erster Teil)
16
14
12
10
P
Millionen OS

L L

I 1987
1988 L .1 1989

HEUTE
SLOVENSKJ
VESTNIK
Die Seite
fur unsere deutschsprachigen Leser/innen
1. Rizzi-Preis an Dr. Cstettner, Dr. Saxer und an He!mut ScharH
Der Rizzi-Preis fur zu-kunftsweisende Initiativen auf dem Gebiet der interkul-turellen Verstandigung, wel-cher heuer vom Slowenischen Kulturverband/Slovenska prosvetna zveza und vom Zentralverband slowenischer Organisationen in Karnten/ Zveza slovenskih organizacij na Koroškem erstmals verge-ben wird, wird am kommen-den Dienstag, dem 26. Februar 1991, um 19.30 Uhr, im Europahaus in Klagenfurt/ Celovec, Reitschulgasse 4, an Univ.-Prof Dr. Peter Gstet-tner, Prof. Dr. Robert Saxer und den Dichter Prof. Helmut Scharf verliehen.
Die Laudatio werden der osterreichische Bundesmini-ster fur Wissenschaft und Forschung Dr. Erhard Busek und Dr. Matjaž Kmecl, Schriftsteller und Mitglied des Prasidiums der Republik Slowenien, halten.
Vinzenz Rizzi (1816 -1856), Karntner, geburtig aus Spittal an der Drau, war li-terarischer Vorkampfer des Vormarz und Wegbereiter li-beraler Ideen. Er setzte sich fur die Gleichberechtigung aller Volker in den Habsbur-ger Landern ein. Sein Apeli „Nicht unterdruckt, sondern erlernt soli die slowenische Sprache	werden!"
war ein Auftakt zur Schaf-
fung einer Kultur des Zusam-menlebens in Karnten, gultig nicht nur fur seine Zeit, sondern auch fiir die kommen-den Jahrhunderte.
Rizzis Bedeutung reicht weit liber die Grenzen der Karntner Provinz hinaus. Dies beweisen die schwelen-den und eskalierenden natio-nalen Konflikte im heutigen Europa.
Auch OVP hat
Vo!ksaruppen-
sprecner
Nach der Griinen Alternative hat nun auch die Parla-mentsfraktion der OVP einen Volksgruppensprecher „ge-kiirt". Nationalratsabgeor-dneter Paul Kiss stammt wie die Griin-Abgeordnete Mag. Terezija Stoisits aus dem Bur-geniand. Kiss ist von Beruf Padagoge, war iiber zwolf Jahre Blirgermeister in der deutsch-kroatisch-ungari-schen Gemeinde Oberpullen-dorf und seit 1987 Abgeor-dneter zum Nationalrat. Der Slovenski vestnik wird Abgeordneten Paul Kiss („Konstrukitv und engagiert wi!l ich mithelfen, Anwalt der osterreichischen Volksgrup-pen zu sein".) in einer der nachstcn Ausgabcn vorstcl-len.
E!tern, me!det Euer Kind zum zweisprachigen Unterricht an!
Friihcr als in den Jahren zuvor, findet die Schlilerein-schreibung an den Volks-schulcn Karntens heuer bereits vom 1. bis 20. Marž statt. Mit der Einschreibung des Kindcs in die 1. Klasse haben die Eltern auch die Moglichkeit, ihr Kind zum zweiprachigen Unterricht anzumelden!
Die Fachvereinigung zwei-sprachiger Padagogen, die politischen und kulturellen Organisationen der Karntner Slowcncn, sowic zahlrcichc andere Institutionen (Uni-versitat, internationale Min-dcrhcitcnorganisationcn usw.) rufen die Eltern in ganz Karnten, besonders im zwei-sprachigcn Gebiet, dazu auf, ihr Kind zum zwcisprachigcn
Unterricht anzumelden und ihm damit eine breite schuli-sche Ausbitdung in beiden Landessprachen zu ermogli-chen.
Der zweisprachige Unterricht stellt zweifc!los eine solide Grundlage fiir ein friedliches Zusammenleben von Nachbarn in einer Rcgion dar, crhoht dariiber hinaus auch die Berufsaus-sichten des Einzelncn und bil-det ferner einen Beitrag zur Forderung der wirtschaft-lichen Entwicklung einer Region.
Melden Sie also Ihr Kind zum zweisprachigen Unterricht an. Naherc Auskiinfte erhalten Sie in jeder Schuldi-rektion bzw. bei den Lehre-rinnen und Lehrcrn.
Aipen-Adria Koordinationstreffen
Die Jahresplannung 1991 und der Golfkrieg standen im Mittclpunkt des Alpcn-Adria Koordinationstreffen der Fricdensgruppen in Ljubljana. Bcschlossen wurden:
* ein Alpen-Adria-Lehrersc-minar zum Thema Friedens-erziehung vom 25. bis 30. S. 9) in S)nwenien. Angchorigc der Univcrsitaten Klagenfurt
und Ljubljana sowie die ita-lienische Lehrer-Organisa-tion CEPAŠ haben ihre Mit-arbcit zugesagt.
* eine Resotution gegen den Gniiltrieg, die cine Bcendi-gung dieses ungercchten Kricges und internationale MaBnahmcn zur Vcrhlitung von Kriegen fordert. (Siehe Leserbrief!).
Samozavestna integradja ati raje nadvlada v getu?
Dr. Kristijan Scheilander
Pod naslovom „Evropeiza-cija manjšinske politike" je v tem listu 16. januarja Marjan Sturm objavil svoja izhodišča za nov narodnostni preogram koroških Slovencev. Tema se mi zdi pomembna , zato bi rad priložil nekaj misli.
Jasno mi je, da imam kot na Dunaju živeči Slovenec, ki se mudi več v tujini kot na Koroškem, do manjšinskega vprašanja drugačen pristop kot nekdo, ki se s to tematiko ukvarja vsak dan, bodisi v kulturnem in političnem delu ali celo poklicno. Zato se mi v pogovorih s prijatelji na Koroškem dostikrat zgodi, da mi pravijo: zate je enostavno, ti lahko govoriš in kritiziraš, ko pa ne veš, kako težko je politično delovati na Koroškem. To po eni strani zagotovo drži; po drugi strani pa je tudi tako, da je z nekoliko oddaljene točke stvari mogoče videti bolj svobodno. Če imaš neposredno pred očmi manj dreves, vidiš več gozda.
Zame je izpoved omenjenega Sturmovega predloga ta, da moramo koroški Slovenci iskati rešitve v samozavestni integraciji in ne v zapiranju vase; multikulturnost si razlagam kot pripravljenost, da si poleg lastnega jezika in kulture odprt tudi za jezik in kulturo soseda, za sodelovanje z njim in s tistimi, ki se po običajnem priznavalnem principu ne smatrajo več za Slovence. Multikulturalna družba ni nekaj enostavnega, a prirori solidarnega. Funkcionira samo, če udeleženci v njej najdejo prava pravila za igro, so pripravljeni za tolerantnost. Ta strpnost pa ni preprosta karakterna lastnost dobrih ljudi, temveč naporen posel in delo, ki pa se splača.
Pristop se mi zdi pravilen. Vseeno, kako krivično je z nami ravnala zgodovina - moramo se sprijazniti z današnjostjo. Ta pa zame v glavnem pomeni, da smo premajhni, da bi se še naprej lahko vedli kot državica v državici.
Bodimo si odkriti: bistvene poitične uspehe zadnjih let smo dosegli samo ob solidarnosti oz. s pomočjo nemško govorečih struktur in posameznikov. Če se spominjam svoje politizacije: prve politične izkušnje sem pridobil v slovenski skupini takratne vseavstrijske Zveze socialističnih srednješolcev (VSM), ki je svoj čas obstajala v dijaškem domu Slovenskega šolskega društva. VSM je bila sploh organizacija, v kateri se je ob sodelovanju in v dolgih in angažiranih diskusijah z nemško govorečo napredno mladino oblikoval kritični duh v vrstah slovenskih dijakov in študentov; tam je bil izvir, ki je vodil skupaj z nemško govorečimi kritični dijaki k prvemu ofenzivnemu nastopu proti koroškem načinu slavljenja h), oktobra ob njegovi 5()-letnici leta 1970 in do prvih napisnih akcij, ki so predramile zaspano, z velikima strankama povezano slovensko vodstvo. Odpor proti preštevanju manjšine in proti ločevalnemu modelu, poročilo rektorske konference, uspeh pri ustavnem sodišču v zvezi z dvojezičnim šolstvom, in - če kot uspeh vrednotimo tudi svo-ječasno kandidiranje Karla Smollcja na listi Zelene alternative - vse to je bilo mogoče le s pomočjo in ob sodelovanju s pozitivnimi nemško govorečimi
silami.
Če danes vodilna skupina v Narodnem svetu nekako postavlja koncepcijo multikulturnosti v nasprotje s samostojnim nastopanjem kot stranka ali monolitno narodno zastopstvo v obliki zbornice, potem nisem gotov, za kaj jim res gre. Moj osebni vtis je, da jim gre bolj za nadvlado v narodni skupnosti, ker so pač trenutni politični pogoji v Sloveniji, ki končno bistveno financira manjšinske strukture, za njihovo politično in ideološko strujo ugodni. Sicer pa slogan ..samostojnost" dostikrat ni nobena ovira, da se pustijo vpreči v voz Slovencem nenaklonjenih nemško govorečih sil gor do Haiderja. Vsaj dogajanja v zvezi s koordinacijskem odborom in način priprav za uvedbo manjšinske zbornice si ne morem razlagati drugače.
Toda če hoče manjšina te velikosti in ekonomske moči na Koroškem preživeti in se razvijati, to lahko uspe samo preko iskrenega in enakopravnega dogovarjanja v lastnih vrstah in z odprtostjo in integrativnostjo v odnosih navzven. Seyeda se mora tudi večinski narod znebiti predsodkov in strahov pred manjšino, ki jih prenapenjajo Haider. Heimatdienst itd. Toda korak do soseda moramo napraviti tudi mi, da bo spoznal neutemeljenost predsodkov in strahov. To se mora odražati v kulturnem delu, v slovenskih časopisih, pri znanstvenem delu, pri volitvah in še kje. Tako pa naj ne bi bilo samo v narod-no-obrambnih aktivnostih, torej ob priložnostih, ko je treba preprečiti kak nacionalistični napad na naše pravice, temveč kot normalen način narodnega življenja.
Čeprav sem se v tem delu sveta mudil službeno samo nekaj tednov, sem nekaj praktične multikulturnosti konec lanskega leta doživel v Singapu-ru, Hongkongu, Tajski in v Maleziji. Seveda so zgodovinska in družbena ozadja drugačna kot pri nas; toda značilna je (za nas Srednjcevropejce neverjetna) mešanica različnih narodov, jezikov, religij, ras in kultur. Ne bi bilo točno, če bi trdil, da med raznimi narodnostmi ni nobenih nasprotij in trenj, toda eno je očitno: en element sorazme-roma visoke stabilnost in izredne gospodarske uspešnosti je prav odprtost v upoštevanje in pozitivno koriščenje nacionalnih in kulturnih raznolikosti. V Singapuru se npr. šolarji najprej učijo svojega materinega jezika, toda drugi jezik je angleščina, katere sc učijo vsi. Preko vseh razlik so ljudje torej v stanju, da se pogovorijo, vsak pa ostaja to, kar je po svojem narodnem izvoru:	Kitajec,
Malajec, Tajec ali karkoli že. In kar je pomembno:	ljudje,
katere sem srečal - od taksistov do bankirjev, to smatrajo za pozitivno, oplajujoče. Če to ne bi, bi v teh deželah lahko vladala neverjetna napetost med različnimi skupinami in o gospodarskem napredku ne hi bilo sledu. Prenešeno na naše pogoje bi se Slovenci od njih lahko precej naučili.
Če sem že pri tej temi. še nekaj besed o gospodarstvu. Rektorska konferenca je v svojem poročilu med drugim ugotovila, da je pri koroških Slovencih očitna manjkajoča profesionalnost in širina vodilnih struktur, in da zaradi tega prevladuje ..beg možganov", kvali-
ficiranih sil v avstrijske metropole. Ta izpoved velja nasplo-šno, prav posebej pa še za gospodarstvo.
Najprej: beg kvalificiranih ljudi v metropole ni nič specifično koroškega, temveč se pojavlja tudi drugje v Avstriji in po svetu. Je pač dejstvo, da je v velikih mestih več zanimivih in bolje plačanih delovnih mest.
Drži pa, da je odvisno tudi od določenih konkretnih pogojev, ali je ta beg večjega ali manjšega obsega. Ocenjujem, da je pri koroških Slovencih sorazme-roma pomemben. Seveda so naše gospodarske strukture preskromne, da bi mogle zaposliti vse visokokvalificirane ljudi. Toda obstaja tudi vprašanje, ali je kvalifikacija tudi res vedno odločujoča.
Moj vtis je, da ob obstoječih problemih in pomanjkljivostih v naših gospodarskih strukturah ne izrabljamo vseh virov, ki bi bili na razpolago. Pri oblikovanju nekakšne strategije slovenske narodne skupnosti na Koroškem na področju gospodarstva, ali pa pri iskanju najbolj sposobnih ljudi za razne vodilne funkcije se ne spominjam, da bi kdaj prišlo do javnega razpisa in izbire po strokovnosti in izkušnjah. Taborsko mišljenje ima prej ko slej, morda celo bolj kot v preteklosti, visoko konjunkturo. Odločitve so dostikrat sprejete po lepi stari komunistični in avstrijski praksi za zaprtimi vrati te ali one politične strukture - odvisno od tega, kdo ima kje v tistem trenutku močnejše prijatelje. (Trenutno menda menedžerje mešanih podjetij npr. kličejo na instruk-tivne razgovore na sedež Narodnega sveta.)
Da ob taki praksi profesionalnost ne more priti v potrebni meri do izraza, da so uspehi večinoma skromni in da marsikoga, ki bi lahko kot strokovnjak pozitivno prispeval k razvoju v naših gospodarskih strukturah, le te ne mikajo, me ne preseneča. (Eno izkušnjo te vrste sem dobil tudi sam: pred leti sem imel razgovor z gospodarskim funkcionarjem, ki me je vprašal, če ne bi bil pripravljen prevzeti nalogo v slovenski bančni ustanovi na Koroškem; čeprav sem bil očitno sprejemljiv in zadosti kvalificiran za odgovorno službo v pomembni dunajski banki in kasneje pri eni največjih evropskih bank, je eden obeh „taborov" začel v ozadju hujskati proti meni, še preden sem sploh resno začel razmišljati o predlogu. Očitalo se mi je, da sem ..komunist" in pač z „onc" strani. Seveda mi tega nihče ni povedal v obraz, bil sem celo čez nekaj časa od banke formalno vprašan, če bi hotel delati pri njih, toda v ozadju je teklo opravljanje in nasprotovanje. Ko sem za to zvedel. je zame ideja vrnitve na Koroško ob drugih vzrokih takoj umrla, kajti pod takimi pogoji gre več časa in energije v frakcijske konflikte kot v strokovno dejavnost).
Z zapiranjem v lastni krog, tabor ali narodnost profesionalnost na nobenem področju ne more priti do prave veljave, brez nje pa tudi ni mogoče doseči bistvenih uspehov in napredka.
Želel hi si, da bi takšna spoznanja igrala tudi večjo vlogo v odnosih v komunikacijskem stilu znotraj manjšine in pri izdelavi novega narodnostnega programa.
Že!uče niso smetnjak!
.Že več /er reče razprava o /o/cnc//7 č/.sr;7ae naprave za ra/co imenovano Zvezo za or/p/a/re Vr^/ro y'ezero-za/;o<7. Z<7a/ /o oč/fno vsa/ za.sfopn/Ar/ ohč/ne Vr/?a namerava/o zgra<7:7/.s;'eer na ohmoč/n o&č/ne Vr/?a, tor/a ročno o/? Tčov/č^en! poroAra, /car Zn' ponren//o ve/r/co o/rrenten/fev za vas' Že/ače (oZ<č/na Rr/čov^). Pa ne samo roc ra var/anra Z?/ h//a rac/; nay7/raz/a, sa/ 5/ mora// v ra namen zgrar//r/ ce/o po^e/?en /no.sr čez Dravo. Jasno rore/, c/a so se Že/ačan/pror/ rajema načrra pr/prav//en/ Z)or/r/, /car so že na/raza// s prore.srno a/cc7/o na samem /n/orn!ac//'.sAffn s rečan/a.
Smučarski tečaj SŠZ
10. marca 407.000 volilnih upravičencev
Pri občinskih voiitvah 10. marca ietos bo na Koroškem imeio volilno pravico 407.328 Korošic in Korošcev. To je za 20.536 oseb več kot pri zadnjih voiitvah teta 1985. Ženski spoi je v premoči, saj bo na voiišča šio kar 215.504 žensk in samo 191.824 moških.
Prijeten večer z domačimi pianinci
Pretekli teden je Slovensko planinsko društvo Celovec pri Miklavžu v Bilčovsu priredilo večer z domačimi planinci. Po pozdravu predsednika Hanzija Lesjaka je Jožko Igerc predaval o svojem vzponu na najvišji vrh Evrope Mont Blanc. Posebna pozornost je veljala zaslužnim članom SPD Celovec, ki so v zadnjih letih delovali v prid društva, bodisi, da so skrbeli za poživitev SPD Celovec, ali pomagali pri gradnji koče nad Arihovo pečjo, in ne nazadnje zvestnim dežurnikom.
Iz rok predsednika Slovenske planinske zveze Slovenije Andreja Brvarja, ki je v svojem govoru podčrtal pomen zamejskih planinskih društev, so srebrna priznanja prejeli: Stanko Schellander, Franc Rchsmann, Lojzka in Franček Černut ter Franci Kropivnik;
bronasta priznanja pa: Joži Rasinger, Ludvik Lesjak-Tcmp, Karl Sekol, Blaž Gas-ser, Ferdi Kulnik in Tone Valentinič.
Tudi Lubu Urbajsu, ki ježe pred leti prejel zlato priznanje, je veljata posebna pozornost in zahvala.
Tudi Slovensko planinsko društvo Celovec se zahvaljuje in čestita nagrajencem za njihov trud in požrtvovalno delo v prid slovenskemu planinstvu.
V imenu nagrajencev se je zahvalil Franček Černut, kije med drugim dejal, da mu je delo za planinsko društvo srčna zadeva in obogatitev njegovega življenja.
Marjan Čcrtov je s čudovitimi posnetki prikazal, da sc koroški Slovenci ne bojijo tudi himalajskih vrhov.
Sporočilo
Zveza slovenskih žena sporoča, da bo izlet v občino Žalec, kjer bomo v novembrskih poplavah najbolj prizadetim ženam v okviru majhne slovesnosti izročile denar iz akcije ..Žene pomagajo ženam", v torek, 5. marca 1991.
Ob tej priliki si bomo lahko ogledale tudi tovarne) nogavic na Polzeli.
Prijave in informacije dobite pri Milki Kokot -tel. «463 51 43110/40
Prisrčno vabl jene!
Pred kratkim so se zastopniki omenjene zveze za odplake in občine Vrba odločili, da o svojih načrtih obvestijo Želučane in člane bilčov-skega občinskega odbora. Na zborovanju na kraju samem je bilo rečeno, da gre za čistilno napravo, v katero bi odvajali svoje odplake prebivalci občin Šentjakob, Vern-berk, Vrba in Rožek, torej skupno kar 55.000 prebivalcev. Za gradnjo tako velike biološke čistilne naprave pa bi potrebovali kar 3 hektarje veliko zemljišče, pri čemer pa doslej še tudi ni znano, ali bi bila dodatno potrebna tudi naprava za sežiganje nekaterih posebnih odpadkov, ki jih ni mogoče razgraditi s samo čistilno napravo.
Tako lokacijo so doslej skušali najti že v Žopračah, Rožeku, Bregu pri Rožeku, blizu Pulpič, v Šentilju in Veliki vasi pri Šentjakobu. V vseh krajih pa so jim prebivalci doslej nasprotovali, saj je prav ta del Roža že hudo obremenjen. Tam se nahaja
Slovo od Terezije ScheHander
Včeraj smo se na bilčov-skem pokopališču poslovili od Terezije Šchellander, kije po dolgi težki bolezni, stara 84 let, umrla minulo soboto. Žalujočim sorodnikom in prijateljem ob smrti priljubljene učiteljice izrekamo iskreno sožalje.
jez ob Dravi, skozenj vodi ožilje rafinerije, pa tudi karavanška avtocesta bo povzročila znižanje življenjske kvalitete. Zato ni čudno, da so zagovorniki čistilne naprave blizu Želuč tudi v tem primeru naleteli na odpor domačinov in predstavnikov občine.
Domačini so jih pričakali s transparenti, s katerimi so opozorili, da „Želuče niso smetnjak za Vrbo in druge občine", izrazili so svojo bojazen pred smradom, večjim prometom in morebitnimi strupenimi plini, ki nastajajo pri sežiganju raznih odpadkov, hkrati pa je mag. Alenka Weber tudi napovedala ustanovitev posebne iniciative občanov.
Tak načrt so na sestanku zavrnili tudi predstavniki bil-čovske SPO- in EL-frakcije. Za SPO je podžupan Franc Gasser dejal, da tak načrt lahko pojmuje le kot predvolilno taktiko občinskih predstojnikov iz Vrbe, županja Štefi Ouantschnig (SPO) in odbornica EL Ingrid Zablat-nik pa sta opozorili na potrebo po protestnih akcijah zoper te načrte. Čeprav je celo predstavnik Zveze za odplake Ferdinand Vouk sam dejal, da se mu zdi ta lokacija neprimerna, tako po legi kot tudi po potrebni izgradnji novega mostu, bo prav ta odpor namreč nujen. Iniciativo so medtem tudi že ustanovili.
Smučarskega tečaja Slovenske športne zveze v Wei-Benbachu v dolini reke Enns se je pretekli teden udeležilo 45 ljubiteljev smučanja in snowboardinga. Na bregovih Hauser-Kaibling in Pla-nai je Richard Kunčič del udeležencev na Elanovih deskah seznanil z osnovami privlačnega snowboardinga, ostali pa so se z Antonom Mallejcm in Danilom Pru-šnikom izpopolnjevali v tehniki alpskega smučanja. Ko so se starši urno spuščali po strmih bregovih, so bili njihovi otroci v dobri oskrbi
Dr. Janko Zerzer, germanist in dolgoletni profesor na slovenski gimnaziji in razrednik prvega razreda nove dvojezične trgovske akademije v Celovcu, je z mesecem februarjem prevzel vodstvo dvojezične petletne višje in
V lanskem letu je bilo na Koroškem zaposlenih povprečno 183.000 delojemalcev, kar pomeni najvišje registrirano število od leta 1945 dalje. Absolutni rekord pri zaposlenosti je bil dosežen julija 1990, ko je na Koroškem bilo javljenih 197.737 delojemalcev.
Povprečno število 183.000 za leto 1990 presega do tedaj veljavno povprečje iz leta 1989 za 2.790 delojemlacev. Pred desetimi leti je bilo šte-
V nedeljo se je kljub slabemu vremenu na kapelskem pokopališču zbrala velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev in pospremila na zadnji poti starosto kcpclskih čebelarjev, v 93. letu umrlega Antona Vejnika iz Kort.
Pokojni Anton je bil rojen v Remšeniku. Že kot dvanajstletni pobič je začel gojiti čebele, se z njimi ukvarjal pozneje v Beli, kjer si je postavil svoj dom, in nadaljeval tudi v Kortah, kamor sc je po smrti žene priselil k svoji hčeri k Gruhclnikovim. Poleg tega pa je rajni Toni, kot
Anice Wiegele iz Zahomca. Učila jih je osnovno tehniko alpskega smučanja. Ob koncu smučarskega tečaja so udeleženci preverili svoje znanje v veleslalomu. Najhitrejši so bili Dunja Germ in Franc Trap (alpsko smučanje) oz. Miša Warasch in Valentin Božič ml. (snow-boarding). Da pri smučanju ob vsej izurjenosti, obvladanju tehnike in modernem materialu lahko pride do poškodb, je žal na svoji koži izkusila Marta Germ iz Nonče vasi, kateri želimo čim hitrejše okrevanje.
so ga imenovali prijatelji, do zadnjega izdeloval panje in vse potrebno čebelarsko orodje.
Na zadnji poti mu je zapel kapelski cerkveni zbor, mašo zadušnico sta opravila kapelski župnik Poldcj Cunder in obirski župnik Tomaž Hol-mar, ki je obširneje spregovoril o pokojnikovem življenju in veri, ob odprtem grobu pa sc mu je zahvali! predsednik kapelskih čebelarjev Mihi Kuchar.
Hčeram in sinu ter ostalemu sorodstvu izrekamo naše iskreno sožalje.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v ponedeljek, dne 18. februarja 1991, v 57. letu starosti, nenadoma zapustil naš priljubljeni sodelavec
!van Brumen
Dragi pokojnik je bil dolgoletni zvesti sodelavec Zveze slovenskih zadrug v Celovcu ter priznan in priljubljen tako pri vodstvu kot pri ostalih sodelavcih naše ustanove.
Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 21. februarja, ob 14.00 uri na farnem pokopališču v Škocijanu.
Celovec, dne 18. februarja 1991
ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU Odborniki, poslovodje, obratni svet
Zerzer ravnatelj v Šentpetru
V letu 1990 največ zaposienih. toda tudi največ brezposeinih!
Slovo od Antona Vejnika
srednje šole za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu. Dr. Zerzerju, ki je že več kot desetletje poučeval na tej šoli, želimo na novi odgovorni dolžnosti veliko uspeha.
vilo zaposlenih nižje za okoli
11.000,	pred 20 leti pa za 36.500.
Kot javlja deželna tiskovna služba, pa narašča tudi število brezposelnih. Leta 1990 jih je bilo v povprečju 13.741 ali za 3,4 odstotka več kot leto poprej. Število nezasedenih delovnih mest pa je lansko leto na Koroškem znašalo -pravtako v letnem povprečju - 4.043, kar pomeni, da je bilo leta 1990 na voljo 683 več delovnih mest kot leta 1989.
K^kor posameznika obiikujejo !e drugi ijudje, tako se obiikuje tudi ijudstvo po spodbudi kakega drugega ijudstva. To pa ne ovira samostojnega obiikovanja ne posameznika ne ijudstva.
Vincenc Rizzi je bil bojevnik za svobodo in enakopravnost vseh narodov!
V /orcA, 26. /cb/Mac/;; 06 79.20 Mn 6o.s/M š/ovc/tsAc; pro-stc//;;; zvezo 0; Zveza .s'/orc/;.\A;7; o;'gM/;;z;;c;/ v Evrop.sA; /as*;' v Ce/ovca poJe/;7; /aAo MMeaovaao R;zz:)'evo //agraJo za vzorne ;/;;c;a/a'C v p/; J //;cJA;J/;;/*/;c//;;; .soJc/ova/;/;;. Do6;7/;;A; 6 o J o an/v. pro/. Jr. Pefer Gs/c/Z/icr, pro/. Jr. 77o6cr/ .Sa.rer /n pro/. 77e/mal .SeOar/. 06 le/ s/avno.sM Oo.sla spregovorJa zveza; narasler za znano^l ;/; raz;'.sAova/;/c Jr. Er/; ar J /la.seAr a; p/sale//' ;'// č/a/; preJ.seJ.slva /7cp;J;/;Ac ,S7o-vea;/'e Jr. Mal/až A";aec/. /VagraJa/epooaeaovaaapo Aoro-sEera //leraraen; 6o/eva;6;; V/aeenea E;'zz;p; (/2/6 - 7(S'56), 6; va/a ga 6 o ra o aa le/a /r;e.sl;; poJro6ae/'e preJ.slav;/;.
„Ne zatirati ga, ampak naučiti se je treba slovenskega jezika" - tako je literat Vincenc Rizzi že v predmarčni dobi pozival in se zavzemal za enakopravnost vseh narodov v habsburški deželi Koroški. Njegov poziv za ustvarjanje kulture sožitja na Koroškem pa naj ne bi veljal samo za njegov čas, aktualen je tudi danes in bo seveda tudi še v prihodnjih stoletjih.
Vincenc Rizzi je bil koroški novinar, literat in duhovnik. Rodil se je leta 1816 v Spittalu ob Dravi. Že kmalu je zgubil očeta in zato preživel otroška in mladeniška leta pri svojem stricu, ki je bil župan v Ljubljani. Tam je tudi obiskoval gimnazijo in licej, poučeval pa ga je med drugimi znani Prešernov prijatelj Matija Čop. Rizzi je bil torej dober poznavalec slovenskega jezika in naroda, kot takšen je tudi že zgodaj spoznal pomen in delo Franceta Prešerna.
Duhovnik, liberalec in pripadnik nemškega rodu sc je boril za to, da bi to, kar bi si priboril njegov (nemški) narod, bilo samoumevno tudi za vse druge narode, večje in manjše. Zc leta 1850 je v nemškem mesečniku za Koroško izdal zanimiv esej z naslovom ..Narodnosti na Koroškem", v katerem je razpravljal o tem, kaj je vindišar-sko, kaj slovensko, analiziral mehanizme germanizacije na Koroškem in učil sodobnike, kako pomembno bi bilo učenje jezika soseda.
V omenjenem eseju je med drugim zapisal tole:
„WiBt ihr, was das heiBt, der Ausbildung einer Sprache hindernd in den Wcg
zu treten? Es ist eine Stinde, ein Verbrechcn an der Menschheit, ihr mordet die Bildung eines Stammes, wenn ihr die Bildung seiner Sprache vereitelt, und ihr tut dies, wie ihr der Masse des Volkes den Unterricht nicht in seiner Sprache erteilen laBt. Es kann jedes Volk nur an seiner eigenen Sprache herangebildet werden...."
Te Rizzijeve besede so veljavne tudi še danes, prav zato se po njem imenuje nagrada, ki jo bosta SPZ in ZSO podelili neutrudnim bojevnikom za pravice slovenske narodnosti na Koroškem, nemško govorečim prijateljem, koroškemu avtorju Helmutu Scharfu, ki se je v svojih delih vedno spet zavzemal za enakopravnost slovenskega naroda na Koroškem, znanstveniku dr. Robertu Saxcrju. ki je raziskoval koroške dnevnike in njihov odnos do manjšine, in ne nazadnje univ. prof. dr. Petru Gstet-tnerju, ki je že dostikrat na svoji koži občutil, kako gre tistemu, ki se na Koroškem zavzema za pravice slovenske narodnosti. Gstettner se je, kot Saxer, v več knjigah posvetil dvojezičnosti na Koroškem, problemom šolstva, nemškemu nacionalizmu in identiteti pripadnikov slovenske narodne skupnosti. V tej zvezi je vedno znova imel težave s KUD, ki ga je tožil. Vsem težavam navkljub pa je ostal zvest borec za naše pravice.
Vsi trije prejemniki nagrade so torej danes - kot Rizzi pred 140. teti - na strani tistih, ki se zavzemajo za enakopravnost narodov.
Valentin Oman v Tacnu
V oAv;'ra pr;red;7ev o6 s/ove;;.sAc//; A;;/;;;r;;c/;; praza/Aa /e 6;7o v .ŠoLAc/a cca/ra repuA/LAega seAre/ar;a/a za ao/raa/c zadeve v Tacna po J 2/aarao goro prc/cA/; poacdc//cA, 77. /edraar/a oJprJc raz.s/ave Aoro.fAcga a/ac//;;'Aa Va/ea/;aa O/aaaa. Todo&ae Aa/zarac aAc;/e v AaJc/.sA; so/; /d.so Aa/ ;'z/ew-aega, .sa/ ;'zaa/o že boga/o /raJ;'c;/o ;a sp a da/o v progra/a Aa/-;urne ;'n a/ac/a/M/ae vzgo/e /a;7;'ča;Aov.
Umetnika Omana je najprej pozdravil učenec Robert Perc, o slikarju, njegovih delih, motiviki in izpovednosti je spregovoril kulturni animator Tone Umek, ravnatelj šole Bojan Potočnik pa ga je predstavil kot umetnika, kije lahko v tem času upravičeno simbol vseh Slovencev.
Odprtje razstave Omanovih del je po vesteh iz Šolskega centra RSNZ zbudilo veliko zanimanja slovenske kulturne javnosti. Udeležili so se je tudi slovenski minister za šolstvo dr. Peter Vencelj, podsekretar za notranje zadeve Niko Šcvart in mnogi visoki politični predstavniki. Iz kulturne srenje pa sta bila v vrsti imenitne strukture umetnikov tudi vodilni likovni kritik dr. Ivan Sedej in urednik kulturnih oddaj RTV Slovenija Jože Hudeček, z
avstrijske strani pa se je otvoritve udeležil vodja dunajskega Inštituta za južno in
Va/enf/n Oman
jugovzhodno Evropo pri filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Felix J. Bister.
Očitno dobro razpoložen je Oman proti svoji navadi obširno spregovoril o svojem ustvarjanju, kako je treba razumeti likovno delo, o tehnikah, motiviki in izpovednosti svojih slik. Ob tem je med drugim tudi poudaril, da še ni zasledil, da bi kakšna tovrstna šola pripravila takšno razstavo.
V Šolskem centru pa so poskrbeli tudi za množičen ogled razstave. Vključili sojo v program predmeta umetnostne vzgoje, tako da si jo bodo do konca t.m. ogledali vsi kadeti ob razlagi mentorja za kulturo in vsi oddelki šol RSNZ v Ljubljani, dogovorjeni pa so tudi z vodstvom ljubljanske likovne akademije za študijske obiske njenih študentov.
Ob odprtju Omanove razstave je bil predviden tudi glasbeni nastop terceta Rož in branje pesmi Andreja Kokota, kar pa je zaradi zasneženosti mejnih prehodov žal odpadlo.
Vrsta dejavnosti ob GaMusovi 400-)etnid
Le/o 7997 pome/;; za 5/ovcace enega un/več/;/; Aa/;ara;7; JogoJAov /ega s/o/e//a. V /e/n /e/n o6e/ežn/e/no 400-/e/n;co s/ar/; .s/ovea.sAega reac.raačaega jA/aJa/eZ/a - sve/ovnega g/a.s-6ena ve/;Aaaa —7aAo6a Ga//a.sa Le/eJna (7550-/597).
V času, ko Slovenci v Sloveniji potrjujemo svojo narodno samobitnost, nam Gallus daje priložnost, da z obeležitivjio obletnice njegove smrti v najširšem merilu opozorimo druge narode, da imamo tudi mi svoje lastne kulturne korenine in tradicijo vrhunskih glasbenih stvaritev že več kot štiristo let, pa čeprav je morala Gallusova glasba nastajati na tujem spričo takratnih razmer, ko na domačih tleh za kaj takega ni bilo možnosti.
Med mnogimi rojaki, ki so se v naši zgodovini podali v tujino, je zagotovo med naj-znamenitejšimi imeni prav Gallus Carniolus, po naše Petelin s Kranjske. Zato je prav, da vsi Slovenci, tudi tisti po širnem svetu, počastimo spomin našemu umetniku in njegovemu velikemu, enkratnemu delu.
O Jakobu Gallusu vemo pravzaprav zelo malo, saj zapisanih podatkov o njegovem rojstvu in mladostnem življenju skoraj ni. Zato še danes pri kraju njegovega rojstva, za katerega je največkrat navedena Ribnica, najdemo tudi Idrijo in Šentviško goro na Tolminskem, kjer so pač v tistem času živeli rodovi Petelinov. Njegov vzdevek Carniolus oziroma Kranjski pa nam iz prve roke priča, od kod izhaja.
Rodil sc je nekje med 15.
aprilom in 31. julijem 1550. Že kot deček se je posvetil glasbi zaradi notranjega nagnjenja in veličine glasbene umetnosti. Z glasbo sc je ukvarjal sistematično, morda najprej v stiškem samostanu. Okrog leta 1565 je odšel v Avstrijo v benediktinski samostan Metk in nekaj let kasneje na Dunaj, nato pa je potoval po Avstriji, Norveški, Češki in Šlcziji. Zadnja leta je bil zaposlen kot kantor v cerkvi sv. Jana na Brehu, kjer je sodeloval do zgodnje smrti 18. julija 1591. Tu je veliko skladal in tudi izdal večino svojih del. Navezal je stike z vrsto cerkvenih in posvetnih odličnikov, ki so bili pobudniki njegovih skladb in še posebej s pomembnimi glasbeniki.

Gallusovo ustvarjanje obsega maše, motete in posvetne skladbe za zbor.
Slovenci bomo to obletnico počastili z vrsto prireditev doma in po svetu, izšle so zbirke njegovih skladb v notnih zvezkih, izšle so plošče in kasete.
Z namenom, da bi bila Gallusova glasba z nami tudi v likovni podobi, je izšel Gallusov koledar - grafična mapa akad. grafika Črtomirja Freliha s CD ploščo oz. kaseto z madrigali in moteti v izvedbi Slovenskih madrigalistov in dirigenta Janeza Boleta. Koledar predstavlja čudovito povezavo med latinsko besedo, na katero je Gallus pisal skladbe (v slovenskem, nemškem in angleškem prevodu), glasbo v odlični izvedbi Slovenskih madrigalistov in seveda osmimi grafikami -umetninami akademskega grafika Črtomirja Freliha, ki jih je ustvaril ob poslušanju Gallusove glasbe in po motivih besedil. Koledar - grafična mapa je na razpolago s koledarskim delom tako za 1991 kot za 1992 leto.
Gallusov koledar, kasete in ploščo Slovenskih madrigalistov lahko naročite na naslovu: Gallus Carniolus d.o.o., Vojkova 1, 61000 Ljubljana, tel. 061/310-734. Cena koledarja je 400 din/44 DEM/, plošča in kasete pa so po 90 din /10 DEM/ in stroški poštnine.
Tomaž Hote
Pozdravljeni, otrod!
Si boste sam izmislili konec zgodbe o medvedku Medoiinu?
-Zakaj si moram pred spanjem umiti zobe? -je brunda! medvedek Medolin in iztiska! zobno pasto na ščetko.
- Le kdo si je izmisli! pidžamo za medvedke. Jaz imam kožuh in me prav nič ne zebe. Aaaaah, kako sem zaspan....
Samo še budilko navijem, pa lahko zaspim. Danes sem se v vrtcu naučil, kako se to naredi. Takole...
/z. Konča; zgodbo, Ma/f Lovrič, za/ožba ,,/Va^a d/cca". 7 P##
Kako sta priš!a Mufko in Cufko v Mojmirovo kletko
Nekega dne je po živat-skem vrtu hodita modra kokoška in na vse pretege kokodakata, da bo znesta jajce. Vsi so je biti že siti, zato jo je čuvaj zaprt v Mojmirovo ktetko in ji rcket: „Čc se boš drta, te ho požrt."
Mojmir pa je bit vtjudna in šotana živa), kot te more biti krokodit, zato ji je rcket: „Brcz strahu, gospa koktja, ne bom vas, ne. Mene zanimajo druge reči."
No. in tako se je gospa koktja pomirita in v resnici znesta jajce. Bito je prav vetiko jajce, vsaka putka ne znese takega, in modra kokoška ga je zatjubtjeno gtedata. Potem je sedta nanj in ga vati-ta.
Vatita ga je in vatita. bito je nekaj sonca pa mato dežja in tepega dne je v jajcu zaktjuva-to. ..Jej!" je rekta modra kokoška razburjeno, iz jajca pa je bito stišati še močneje „tok tok tok". Potem sc je tupina razpočita in iz nje je skočito pišče.
tn za njim še eno.
Ne boš verjet, ampak zares sta bita dva. Bita sta rumena, puhasta, komaj sta stata na majavih nožicah in začudeno odpirata ktjunčka.
..Jej!" je rekta modra kokoška do konca zatjubtjeno. ..Gospod Mojmir! Ste že videti kaj tako tjubkega? Mufko in Cufko! Ljubčka!" tn ju je tjubečc gtadita s ktju-nom.
..Ljubka sta res," je reke) Mojmir. „Ampak tepota tudi ni vse, gospa mati."
„Kaj pa je vse?" je čivknit Mufko.
„Jaz bom vse kar pozobat," je reket Cufko. Kako se je Mojmir smejat! „Sta že prava!" jima je reket. ..Prebrat sem vetiko knjig in vem, da so najvažnejša stvar vprašanja."
„Kaj naj pa vprašam?" seje zanimat Cufko. ..Postušaj, zakaj pa ti nimaš ktjuna? je vprašat Mufko.
Tako sta Mufko in Cufko prišta v Mojmirovo ktetko in tam tudi ostata. Tekata sta po
njej, tovita mušice, brusita ktjunčka in spraševata in spraševata. Mojmir jima je odgovarjat, kakor je vede! in znat, če pa česa ni vedet, je poiskat v knjigah. Tako je v njihovi ktetki nastata neke vrste šota, v kateri so biti vsi zadovotjni.
Včasih se kaj takega posreči tudi v živatskem vrtu.
/z. O AroMtM.	[« 'nAsr/n/h 'H'"/;,
/'o/onca Ko^ač, M.	MMimRa
^;<xa / VHP
Zijaj,
celovški zmaj
Ceste, uiice, križišča, vrvež tak kot sred mravljišča: avtobusi, avti, motocikti, pešci, mopedi, bicikli... pipipi tititi, to se mudi, vse navzkriž hiti. Vmes poiicaji, semafori in ljudje kot nori!
Zijaj, zijaj, celovški zmaj, v mestni direndaj!
!zšta je nova ,,die Brucke"
Nedavno tega je v Celovcu izšla kulturna revija „die Brucke" 3/1990. Tudi tokrat najdete v njej zanimive prispevke o oziroma od različnih koroških umetnikov.
Prvi del je posvečen področju arhitekture, posebno zanimanje pa pri tem zbujajo načrti za tako imenovano „Hišo koroških zdravnikov", ki bo nastala na Šentviški cesti v Celovcu (arhitekt Ernst Giselbrecht). Zanimive so tudi „prostorske instalacije" dveh znanih koroških umetnic, Gerhild Tschach-ler-Nagyjeve in Caroline.
V kulturni reviji pa najdete še prispevke iz področja likovne umetnosti in fotografije. Christian Kravagna nam predstavlja slikovne eksperimente Huberta Lobniga, ki dela z diapozitivi in tempera barvami, in slike Michaela Kravagne, ki so zelo pestre in
barvite; lise Gerhardt-Bromme je napisala prispevek o slikah Armina Ebnerja. Zanimanje zbujajo tudi tiski Heinza Petra Maye na temo „drevo", ki jih opisuje Kurt Melzer (Bertram Karl Steiner), in „svet otroka", ki ga nam podaja slikar Franz Scheck.
Tokrat je precej obširen del, ki se posveča novim knjižnim izdajam. Med drugimi nam Ernst Gayer predstavlja knjigo „Avstrijska lirika - in nobena nemška beseda" Geralda Nitscheja; Neva Šlibar se posveča liriki in prozi Janka Ferka, Fabjan Hafner pa nas povsem lirično „zapelje" v svet pesmi Gustava Januša.
V zadnjem delu „die Briik-ke" pa najdete še prispevke koroških avtoric in avtorjev (Gosta Maier, Waltraud Friz, Jurij Koch, Gabi Jager i dr.).
Štefka Vavti
Zaninuva razstava
Pretekli teden v petek je bila v kulturni taberni Pri Joklnu otvoritev razstave fotografij Rolanda Albrechta, ki prihaja iz bivše Vzhodne Nemčije. Albrecht seje rodil leta 1950 v Memmingenu, izobraževal se je v različnih poklicih, od leta 1975 deluje tudi na literarnem področju, od leta 1985 dalje pa je svobodni fotograf. Tekste in slike objavlja v različnih časopisih, revijah in antologijah. Razstavo njegovih socialnokritičnih fotografij (realni socializem!) si lahko v naslednjih tednih ogledate v kulturni taberni Pri Joklnu v Celovcu.
Kari Vouk preje! prvo nagrado
V zvezi s prvo deželno razstavo na Koroškem z naslovom „ Koroška hiša zakladov / Schatzhaus Karntens", ki jo pripravljajo v Šentpavlu v Labotski dolini (odprtje bo aprila 1991), je občina obnovila jedro vasi. V ta namen je razpisala natečaj: domačini ter nekateri umetniki so bili povabljeni, da oblikujejo studenec na Lobisserjevem trdu. Strokovna žirija (deželni gradbenik Dl Hermann Muller, dr. Ulrich Harb, Helmut Macham-mer, prof. Dieter Wieltsch i. dr.) je prvo mesto prisodila projektu slovenskega umetnika Karla Vouka. V nedeljo, 17. februarja je bila v gostilni Loigge v Šentpavlu podelitev nagrade.
Wa!traud Mucher nastopila v Tinjah
V četrtek, 14. februarja je na „Vcčcru pesmi" v Katoliškem domu prosvete v Tinjah nastopila znana koroška pevka Waltraud Muchcr (alt). Med drugim je zapela nekaj pesmi Huga Wolfa, Slavka Osterca. Jakoba Ježa in Josepha Marxa. Na klavirju jo je spremljal Karl Ernst Hoffmann, ki v Gradcu vodi ansambel Pro Arte in je mednarodno znan zborovodja in pianist.
Sloveni Gradec - zanimiva razstava Lojzeta Pogorevca
Soustvarjanje na področjih zdravstva in umetnosti je pogosto in ga izpričuje tudi slovenska kulturna samobitnost. Kot poklicna razbremenitev je najbrž najpogostejša književnost, kiparstvo pa je skorajda izjema.
Dr. Lojze Pogorevc, slovenjegraški zdravnik-kirurg, se s kiparstvom ukvarja že dalj časa in vsaka njegova nova razstava je opazen kulturni dogodek tudi v Slovenj Gradcu, sicer znanem prav po živahni likovni - in ne samo po tej - dejavnosti. Za predmet umetniškega oblikovanja si je dr. Pogorevc izbral zelo težavno snov:	svoje kipe
ustvarja z varjenjem železa, gotovo s kakšno primesjo jekla, saj izdelki delujejo izredno čisto — kot da so iz nekakšne plemenite kovine. Tokrat razstavlja okrog 15
svojih umetnin, ki vse zapored presenečejo z življenjsko svežino, navdahnjeno dognanostjo in z izrednim občutkom za natančno obdelavo, pri čemer je kipar do skrajnosti zahteven v podrobnostih oblikovanja svojih kipov ne glede na velikost in še najbolj v tisti, ki sega nekako od pol do tri četrt metra.
Razstava je postavljena tako, da se najprej srečamo s starim znancem, haloškim Kurentom kot dobrim ali zlim duhom pomladi. Ob njem je njegova večna prispodoba -očarljiva mladenka s črnogledim podpisom Smrtni boj ljubezni. Postavljena je ob samo Smrt, označeno kot pošastno jedrsko razodetje, ki pravkar omenjeno črnogledost le še stopnjuje tudi v naslednjem kipu Starec in morje, za kate-
rega pa bi zares lahko rekli, da je v resnici mladenič, ki ga k tlom vlečeta težka ribiška mreža in ujeta riba, prispodobi življenjskega napora za preživetje.
Posebno skupino vidimo v treh upodobitvah Križanega. Vse so polne trpeče miline, največja pa s križem izrecno prevladuje nad razstavnim prostorom. Še najbolj tuje s svojo krutostjo delujejo roparske ptice, ravno tako popolno izdelane, a hladno odbijajoče s ponazoritvijo uničevalnega sla in nemočjo njihovih žrtev.
Da bi sc umetnik kaj lahko prepustil izdelavi oblikovno mnogo manj zahtevnih abstrakcij, dokazuje vrsta treh skoraj nefigurativno izoblikovanih, a kljub temu nič manj izpovedanih kipov. Vso zahtevnost ncizmišljcnje,
torej stvarno upodobljene resničnosti stopnjuje podoba glasbenika, ki me z naslovom Nedokončana simfonija ponovno opominja, da je kipar svoje umetniške izdelke poimenoval nekako preskromno ali - ob vsej prevevajoči življenjski sili preveč črnogledo.
Ta vsekakor privlačna in izvirna razstava je na ogled v Galeriji primarija dr. Staneta Strnada, v prejšnjih letih oh osnovnem zdravniškem poklicu prav tako znanega kulturnega delavca. Njegovo galerijo najdemo prav v vhodni veži slovenjegraške bolnišnice, katere uspešno kulturno umetniško društvo z njo na najboljši način sodeluje v številnih prireditvah v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
EL.
KULTURNE
NOVICE
BELJAK. - Na Odru studia/ Studiobtihne v Beljaku bo 26. februarja premiera igre „Blut.Rot", ki jo je napisal Andreas Staudinger po tekstih „Penthesilea" (Hein-rich von Kleist) in „Kassan-dra" (Christa Wolf). Avtorje obenem tudi zrežiral igro, ki je posvečena dvema ženskama, Kleistovi Pentesilei, ki pusti pokončati svojega ljubimca Ahila, ga raztrgati od psov; povsem nasproten lik pa ja Kasandra Christe Wolf; nje namreč ne vodijo strasti, temveč razum. Svojega ljubimca Eneja odslovi, ker ne more živeti kot žena junaka. Pentesileo bo igrala Susanne Mitterer, Kasandro pa Aloi-sia Maschat. Predstave bodo še 27. in 28. februarja, L, 2.,
5.,	6., 12., 13., 14., 15., 16.,
19..	20..21..22..23..25..26., in 27. marca, pričnejo pa se vsakokrat ob 20. uri.
CELOVEC. - V soboto,
23.,	in v nedeljo 24. februarja bo v menzi celovške univerze skupina plesnega teatra „!ka-rus" spet nastopila s svojo „Centesimo". S temi plesnimi predstavami „Ikarus" ubira nove poti, vsebina pa temelji na starih šegah in navadah, vključuje boj med spoloma in slednjič združitev. Za vse tiste, ki predstave še niso videli: pričela se bo ob 20. uri. In še nekaj: predstava „Cen-tesima" je tokrat postavljena na novo, sodelujejo nekateri novi plesalci, tako da bo zanimiva tudi za vse tiste, ki so jo že videli jeseni v Šentprimo-žu.
SPLETAL. - Od meseca maja do oktobra bo v Spittalu razstava na temo „Sledovi evropske zgodovine - Spittal 800/ Spurcn curopaischcr Geschichte -Spittal 800". Na tej razstavi bodo pokazali tudi sliko znanega slikarja Tiziana, ki je v času med 1533 in 1540 portretiral Antonia von Porcia in Brugncra. Slika je v lasti italijanske družine Brera v Milanu. Brez dvoma pa bo Tizian višek in glavna atrakcija razstave na gradu Porcia, ki bo sicer prikazala zgodovino mesta Spittal od prvih začetkov (rimsko mesto Teurnia) preko sledov bavarskih vladarjev v Karantaniji tja do vloge, ki jo ima mestece Spittal v sedanjem času.
DUNAJ. - Od 1. do 17. marca bodo v prostorih „Sc-ccsijc" in „Sccnc Dunaj" tako imenovane glasbene razstave z naslovom „Toni in protitoni / Tone und Gcgcntonc".
CELOVEC. - V Mohorjevi založbi je te dni izšla zanimiva (ženska) knjiga z naslovom „Mcd avtonomijo in zavzetjem/ zwischcn Autonomic und	Vcrcinnahmung".
Knjiga pregledno kaže probleme, ki jih imajo ženske na avstrijskih univerzah, obenem pa je enkratna dokumentacija o tako imenovani ženski znanosti (Fraucnfor-schung). V Mohorjevi založbi so jo izdali R. Schwah. H. Enzingcr in S. Schmid-Uor-tenschlagcr, kupite pa jo lahko za 198 šilingov.
SAK v odlični formi: WAC je premagal kar s 3:0!
ŠAHOVSKA RUBRiKA ureja Silvo Kovač
Odločilne poteze dvoboja Gari Kaparov - Anatoli Karpov
Pravilno načrtovane priprave se Slovenskemu atletskemu klubu že obrestujejo. Še preden je igrišča na Koroškem pokril sneg, se je SAK odločil, da bo tri vikende izkoristil za priprave v Istri, tem pa bo po 10. marcu sledil
Neuspešni Korošci
Obema koroškima namiznoteniškima ekipama, ki igrata v državni A-ligi, grozi izpad. Ekipa iz Labota, kateri se je v prestopnem roku pridružil tudi nekdanji igralec DSG Sele Lettkemann, je sploh še brez uspeha (redno točkuje le legionar iz Slovenije Frank), pa tudi ženska ekipa iz Podrožce še ni rešena vseh skrbi, saj je tudi proti Lenzingu dosegla le neodločen rezultat -5:5. Najboljša igralka je Monika Reflak iz Slovenije.
še ves teden v Medulinu. Prav takemu načinu priprav pripisuje trener dr. Ivan Ramšak že po prvih dveh vikendih veliko prednost: „Na ta način lahko izpopolnjujemo tehniko na dobrih igriščih, hkrati pa ima ekipa tudi možnost, da se uigra za prvenstvo. Takih pogojev naši tekmeci nimajo"
Ramšak je lahko upravičeno ponosen na doslej doseženo. Že od 15. januarja SAK vsak teden štirikrat vadi na Koroškem (na prostem igralci izboljšujejo svojo kondicijo, v dvorani pa pilijo tehniko), v Medulinu, minuli konec tedna pa v Novigradu pa je SAK odigral tudi že nekaj tekem. V Medulinu je premagal mlado ekipo Olimpije Ljubljana s 5 : 0, ekipama Rat Beograd in Zemun pa je podlegel z 1 : 3 oziroma 2:5. Toda v Novigradu je SAK z lahkoto premagal avstrij-
Mladina v ospredju
Višek dejavnosti ŠD Šentjanž je zagotovo vsakoletno klubsko prvenstvo, ki so ga tudi letos izvedli na Šentjan-ških Rutah. Na tem prvenstvu je vsako leto mogoče tudi opaziti, koliko so napredovali tisti domači športniki, ki se borijo za dobre uvrstitve in točke na koroških tekmovanjih otrok, šolarjev in mladincev.
Prav kakovost in sposobnost teh mladih športnikov pa je letos dosegla že tako raven, da so se odlično odrezali tudi v primerjavi s precej starejšimi klubskimi kolegi. Tako je bila med ženskami najhitrejša dneva šolarka Dunja Jamnig (dan navrh 3. na koroškem pokalnem tekmovanju šolark 11), sledili pa sta ji Silvana Oraže in Marion Maloveršnik. Pa tudi med moškimi tekmovalci se je izkazal šolar Danijel Užnik, ki je samo za štiri desetinke sekunde zaostal za izkušenim smučarjem, koroškim obrat-
nim prvakom Jozijem Par-tlom, hkrati pa je bil hitrejši tudi od lanskega klubskega prvaka Tomaža Moschitza. Prav ti rezultati na klubskem prvenstvu v veleslalomu so potrditev dobrega dela vseh trenerjev ŠD Šentjanž, hkrati pa tudi obet za prihodnjo sezono, ko bo npr. Danijel Užnik že drugo leto nastopal v šolarski kategoriji.
Klubski prvaki pa so postali: Izabela Sablatnik in Markuš Mešnik (malčki), Karina Lausegger in Johannes Varaš (otroci I), Brigitte Esel in Matija Schellander (otroci II), Tatjana Zablatnik in Dominik Kropiunik (šolarji I), Dunja Jamnig in Danijel Užnik (šolarji II), Patricija Mešnik in Tomi Partl (mladinci), Dominika Žnidar-Užnik (ženske I), Erika Kropiunik (ženske II), Joži Partl (moški), Theo Steiner (starostniki I) in Lojze Gabrijel (starostniki 11).
Slalom kot doživetje
Po zimah brez snega je letos SPD „Zarja" v Železni Kapli letos spet priredilo smučarsko tekmo. Na štartu preizkušnje v slalomu pri Kežarju v Lepeni sc je zbralo skoraj 100 tekmovalcev, povečini domačini, nekaj članov ŠK Jezersko ter nekateri tekmovalci Landjugend, ki so hkrati izvedli svoje okrajno prvenstvo. Člani Zarje so poskrbeli za odlični progi, merilci časa SŠK Obir za urejeno elektronsko merjenje -in že se je lahko začela napeta tekma...
Najhitrejši domači tekmovalec je bil Franci Oraže (1:03,77), hitrejši od njega pa je bil le Janez Krč (Jezersko), ki je za obe progi potreboval le 1:01,54. Albert Rozman in
Vili Ošina pa sta počastila in nagradila tudi ostale tekmovalce, ki so zmagali v posameznih skupinah:	Katarina
Miklau, Nataša Nečemcr, Franz Jerlich, Štefan Kuraš, Sonja Kuraš, Kristijan Ošina, Andrej Tepina, Frančiška Stojber, Lidija Nachtigal, Miha Ošina in Johannes Otto.
Organizacijski odbor SPD „Zarja" sc za pomoč pri izvedbi tekmovanja zahvaljuje predvsem Kežarjcvi družini, merilcem časa, predvsem pa vsem tistim Lcpcnča-nom, ki so pomagali pripraviti izvrstno progo, hkrati pa vsem svojim članom, ki so poskrbeli tudi za prijetno vzdušje.
skega drugoligaša WAC s 3 : 0 (goli: Stanisavljevič, Bla-žej, M. Sadjak), zmagal pa bi skoraj tudi proti Spittalu, saj je bil v prvem polčasu precej boljši, v drugem pa so igralcem popustile moči, tako da je podlegel z 2 : 4 (gola: Bla-žej, Lippusch).
Trener Ramšak je zadovoljen tudi z vnemo igralcev: „Doslej so sodelovali vsi kadrski igralci, pri stvari so vestno, tako da sem lahko upravičeno ponosen. Prav ta vestnost igralcev pa se odraža tudi v tem, da so vse formacije že zdaj dobro uigrane, kar omogoča tudi kvalitetnejšo igro."
Ta vikend se bo SAK ponovno odpeljal v Novi-grad, kjer se bo pomeril z ekipo iz Kopra, ki bo teden navrh že spet nastopila v prvenstvu regionalne lige.
ŠPORTNE
VEST)
Tomo Česen, svetovno znani alpinist, ki je kot prvi preplezal južno steno Lotseja, bo o edinstvenem vzponu predaval v okviru dneva športnikov v farnem domu v Selah. Srečanje s Česnom bo v soboto, 23. 2. 1991, ob 20. uri, dan športnikov DSG Sele pa se prične že ob 16. uri.
Koroški finale avstrijskega prvenstva v hokeju na ledu je zagotovljen:	potem ko je
beljaški VSV v polfinalu premagal VEU Feldkirch v treh tekmah, je tudi celovški KAC uspel doseči svoj cilj: četrto polfinalno tekmo proti WEV je s 5 : 3 odločil v svojo korist. Že to nedeljo bosta koroška kluba odigrala svojo prvo tekmo finalne serije. Avstrijski prvak bo tisti klub, ki bo kot prvi dosegel tri zmage.
Svetovno prvenstvo v nor
dijskem smučanju se je za Avstrijo končalo zelo ugodno. Potem ko so zlato kolajno osvojili že člani avstrijske ekipe v nordijski kombinaciji, jim je sledila ekipa skakalcev, predzadnji dan pa je prvo mesto na manjši skakalnici dosegel tudi Korošec Heinz Kuttin. Tudi za znamko ELAN se je SP končalo uspešno: športniki so z njo osvojili po eno zlato, srebrno in bronasto kolajno.
NTK Bitčovs ima zdaj še boljše možnosti za osvojitev naslova namiznoteniškega prvaka 3. razreda-sredina. Bitčovščani so namreč premagali Stadtwerke Celovec z 8 : 2 (točke: Kupper 3, R. Gasser 2, H. Gasser 2, Kupper/R. Gasser), tako da ima Pod-rožca A (le 5 : 5 proti Podrožci B) samo še eno točko prednosti.
Drugo tekmo za otroški smučarski poka) prireja DSG Sele v nedeljo, 24. 2. 1991. Start ho ob 14. uri. štartne številke pa bodo razdelili pol ure prej.
G<7/oč//nc poteze tfvohoja za oa.s/ov .svetovnega .saAovsLega prvaka tneJ Ka.sparovom :n Karpovom so Me otffgrane v 20. partfp <7voho/'a v LyonM. Po 25. poteza/t španske otvoritve je nastala pozicijo na tflagrama In črni Karpov je orllgra/ 25... De<5?/, /d so jo nekateri komentatorji ocenili kot sloko.
V nadaljevanju partije je Kasparov v napadu dokazal prednost svoje pozicije, zato bi veljalo prisluhniti analizam, ki predlagajo nadaljevanje s potezo 25...Sd3, ki je smiselna za igrano varianto španske otvoritve.
Kasparov zato nadaljuje v napadalnem slogu s potezo 26.Sh6:! c3. Na 26.. .Th6: beli v nadaljevanju dobi tako 27.Sd6: Dh5 28.Tg6! DD1: 29.Th6+ Kg8 30.Lh7+ Kh8 31.Sf7 mat. Zanimivo je tudi 27.Dd2 Dh5 28.Tg5 Dh4
29.	Tg4Dh5 30.Sg3!
27.Sf5! cb2 28.Dg4 Lc8 Kasparov za žrtvovano figuro že plete matno mrežo črnemu kralju. Na 28...g6 dobi tiha poteza 29.Kh2!, na primer:
29..	. .Dd7 30.Sd4 Tae8 «l.Se6 Te6: 32.Sc5 dc5 33.Te6 ali
31..	.De6: 32.Dh4 Kg7 33.Sg5 Del 34.Dh7 Kf6 36.Sf3 mat!
29.Dh4 TH6 Na 29 Kg8
30.	Kh2! z grožnjo 31.Sg5.
30.Sh6:	gh6 31.Kh2!De5
32.Sg5 Df6 33.Te8 Sedaj Kaspcrov grozi 34.Dh6: + Dh6: 35.Sf7 mat. Vendar pa je tudi na ostala nadaljevanja črni izgubljen.
33...Lf5	34.Dh6! Dh6:
35.Sf7+ Kh7 36.Lf5+Dg6 37.Lg6: Kg7 38.Ta8 Le7
39.Tb8 a5 40.Le4 Beli lovec in trdnjava na b liniji bosta opravila s prostim kmetom na b liniji, tako da je materialna prednost belega odločilna. 40...Kf7:4LLd5: + in Karpov se je vdal. Mnogi komentatorji so zapisali, daje
12. šahovski festival Bied
bila partia „Zmaga duha nad materijo".
To je bila zadnja zmaga svetovnega prvaka Kasparova, ki je zadoščala za zmago v dvoboju in obenem tudi za ohranitev naslova svetovnega šahovskega prvaka.
Komentar: Silvo Kovač
Jurij Deisinger spet pridobiE
Tudi letos bodo na Bledu priredili odprti mednarodni turnir za šahiste, šahistke in veterane (55 let in več). Turnir bo od 22. februarja do 3. marca, igrali bodo po švicarskem sistemu - 9 kol po pravilih FIDE. Prijave sprejema in vse nadaljnje informacije posreduje Šahovska zveza Slovenije, Parmova 33, 61000 Ljubljana, tel. 061/316-346 oz. France Jazbec, Prešernova 32, 64260 Bled, tel. 064/ 78-303.
Fide-mojster dipl. inž. Hans Singer, ki igra za celovški klub ASK/KSV je tudi po novi Elo-listi 1/1991 najboljši šahist med koroškimi Slovenci. V zadnjem polletju je sicer zgubil dve točki, toda z 2277 Elo-točkami obdržal visok rating. Njemu pa se je najbolj približal mojstrski kandidat Jurij Deisinger (Pošta), ki je pridobil nadaljnjih 21 Elo-točk, tako da jih ima sedaj že 2213. Deisinger je najmočnejši šahist pri Pošti.
Cetovčani,,ustaviti" naše uspešne šahiste
Uspešna ekipa Slovenske športne zveze Carimpex I je bila šele v četrtfinalu koroškega šahovskega pokala izločena iz nadaljnjega tekmovanja. Po trdem, večurnem boju je štiričlanska ekipa podlegla zgornjeligašu Celo-vec-vzhod z 0,5:3,5. Edini remi je na tretji deski dosegel Gorazd Živkovič, izgubili pa so Silvij Kovač, Arnold Hat-tenberger in Alojz Gallob.
Kvalifikacija za četrtfinale je bil največji uspeh odkar šahi-sti SSZ sploh tekmujejo v koroškem šahovskem prvenstvu.
Bolj uspešen je bil Bek-štanj, ki je si je z zmago 3:1 proti PSV/HSV Celovec že zagotovil nastop v polfinalu. Zanj so zmagali Miillneritsch in Joši Gallob, remizirala pa sta Legat in Anton Gallob. Uredništvo čestita!
	Datum	Kraj	PR!RED!TVE	p edteij
	Četrtek, 21.2. 14.30	vSiomškovem domu vCeiovcu	„NE BODiTE V SKRBEH...!" predavanje in	Kat. žensko gibanje pogovor z dr. Aienko Rebuia-Tuta
	Petek, 22.2. 19.30	vMiadinskem domu vCeiovcu	NARODNOST, ETIČNOST V MODERNIH	ZSO DRUŽBAH - RAZVOJ IN PERSPEKTIVE, predava: dr. Alfred Reiterer
	Petek, 22.2. 19.30	v farnem domu vSeiah	UREJANJE ROJSTEV, predava: dr. Franc Wutti KPD ..Pianina"
	Sobota, 23.2 19.30	vkutturnem domu vDobriivasi	KONCERT, nastopajo: MePZ, Otroški zbor in	SPD „Srce" igraiska skupina SPD „Srce"
	Sobota,	vdomu 23.2.	v Tinjah od 9.00 do 17.00 ure		TEČAJ:MASAŽA, vodi: ingeborg Siegert	Sodaiitas
Sobota, 23.2.	in nedetja, 24.2. 20.00		v menzi univerze vCeiovcu	CENTESiMA piesnega teatra tkarus, na novo	UNtKUM postavijen program
	Sobota, 23.2. 17.00	Gostiina Lakše (inzko) všentoibaitu pri Podgorjah	OBČNI ZBOR	KKR
	Nedeija, 24.2. 11.00	v frani dvorani vžeiezni Kapii	)GRA APOSTOLOV nastopa: gtedaiiška skupina SPD ..Zarja' KPD ..Pianina" iz Se)
	Nedeija, 24.2. 11.00	v farni dvorani všmiheiu	SANJE 0 GOVOREČEM CVETU premiera	KPD ..Šmihel"
	Nedeija, 24.2. od 9.00 do 19. ure	vdomu v Tinjah	SLIKANJE NA SVILO ZA NAPREDUJOČE	Sodalias vodi: Mathiide Sabitzer
	Ponedetjsk, v domu 25.2.	v Tinjah 19.30		UKi NAŠE ZGODOViNE: Matija Majar Ziijski,	Sodaiitas predava: prof. Štefan Pinter
			
	RAZSTAVE		
			
CELOVEC -	Pri Joklnu - Razstava fotografij Rolanda Albrechta -	Galerija Carinthia - Helmut Fian - nova dela - slike in plastike -	Hiša umetnikov-Afuhs, Choung, Gasser, Klein, Sarkozi, Sense (odprta do 23. 2.) Mala galerija - Ernst Gieselbrecht - arhitektura (odprta do 2. 3.) V dežeini hiši ČVP - Thomas Mikel - Multi-media-umetnost (odprta do 29. 3.) -	Koroška deželna galerija - Heiko in Uwe Bressnik (do 8. marca) -	Galerija v detavski zbornici - Peter Messner - slike (do 28. 2.) TINJE -	Gaierija Tinje - dela Marka Rupnika - olje (do 26. 2.); 26. 2. odprtje razstave del Božina Kuzmana (olje) - razstava bo odprta do 20. marca LJUBLANA -	Galerija v Cankarjevem domu - France Mihelič - risbe, pasteli, grafike (odprta do 31.3.)			
Pokojninska zavarovainica za defavce obvešča:
Govorilne ure v februarju:
Beijak, delavska zbornica, Kaiser-Josef-Platz 1
26.2.	od 8. do 12. ure.
Piiberk, Mestni občinski urad, lO.Oktober-Platz 1 21.2. od 11.30 do 14. ure.
Labot 65, Občinski urad
21.2.	od 8. do 10. ure.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 18.2.1991
	dobite (šil.)		plačne (šit.)
za 1 ameriški dolar	$	10,39	10,47
za 1 angleški funt	t	20,41	20,57
za 100 franc, frankov	f	206,15	207,75
za 100 Ital. lir	Lit	0,93	0,94
za 100 dinarjev	DIN	45,00	65,00
za 100 švic. frankov	sfr	817,75	823,35
za 100 holand. guldnov Hfl		622,00	626,60
za 100 nemških mark	DM	701,25	705,85
Posredujeta: Posojilnica-Bank,
Zveza-Bank, Cetovec
Nadstrankarski časopis
koroških Siovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBc t6. 9020 Celuvec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in
Glavni urednik/Chefredaktcur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar. dr. Štefka Vavti.
SLOVENSKI
VESTNIK
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verieger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBc 16,9020 Celo-vec/Klagcnfurt, telefon 0463/5143(1). teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druek: Založniška in tiskarska družba z o j. Drava, Tarviser StraBc 16. 9020 Celovcc/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Ogiasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16. 9020 Celovcc/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Glonarjcva 8. 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzionistc 280 šil ); za
+	A	B	C	D	E
1					0
2					0
3					
4					
5				0	0
6					
7					
8					
9					
VODORAVNO:
1	glavno mesto afriške države Gane
2	poltema med dnevom in nočjo
3	enoletna tropska oljnica,
katere seme potresajo po pecivu /---, odpri se!
4	rastlinojeda žival s troba-stim nosom iz reda kopitarjev, ki živi v Južni Ameriki in Aziji (iz črk besede PIRAT)
5	figura pri plesu četvorki (z obeh strani se bere enako)
6	sodobni slovenski kipar abstraktne smeri, avtor značilnih „krogel" (France)
7	mamila
8	vrsta jelena, ki živi v Prednji Indiji in na Šrilanki (iz črk besede SISAK)
9	sredogorje na severu Madžarske z najvišjim vrhom Kekes(1015 m)
A največje nizozemsko mesto z dvema univerzama, pomembno trgovsko središče B ustvarjalka, zlasti na modnem področju
C razprostrtost npr. jadra ali dežnika
D znamka japonskih akustičnih aparatov - bog morja v nordijski mitologiji E okrajšava za „mister" -skupnost ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo
Jože Petelin
t 6 t2 M 26	43	(29)
Joker: 469001	b.j.
Srečanje mladinskih gledaliških skupin
V petek. 1.. in soboto, 2.marca v Modestovem domu v Celovcu
Spored:
Petek, 1. marca
19.30: Alenka Goljevšček „Hi-ša", igra. mladinska gledališka skupina PD „Lipa" iz Velikovca.
Sobota, 2. marca
7.45: Milan Dekleva: ..Sanje o govorečem cvetu" , lutk. skupina KPD Šmihel,
8.20: Milan Pavlik/Jože Pengov ..Gospod Petelin", lutk. skupina Mohorjeve ljudske šole,
8.45: T. Egner ..Razbojniki iz Kardemomme", mlad. gledališka skupina SPD ..Gorjanci" iz Kot-mare vasi,
10.00: William Shakespeare, Alenka Bole-Vrabec „Sen radi-ške noči", mlad. gled. skupina SPD ..Radiše",
11.00: Marcel Achard ..Hočete igrati z mano?", mlad. gled. skupina KPD ..Planina" iz Se).
oh 13.30 pogovor o predstavah, o gledališki dejavnosti na Koroškem. Uvodne misti k pogovoru: Maja Haderlap, Štet Mcr-kač, Poldej Zunder in Peter Sticker.
Slovenščina v Sloveniji
V Novem mestu bodo od 14. julija do 3. avgusta jezikovne počitnice za otroke od 10. do 16. leta.
Jezikovne počitnice (tritedensko bivanje v Novem mestu in potni stroški znašajo 3.800 šilingov) nudijo:
-	tri ure pouka dnevno (razen ob sobotah in nedeljah);
-	skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok;
-	popolno vključitev v vestno izbrano družino z otroki enake starosti;
-	ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca;
-	spoznavanje dežele in ljudi na krajših izletih;
-	možnosti za šport in razvedrilo, srečanje s sovrstniki.
Podrobnejše informacije prejmete na naslovu: Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec, oziroma po telefonu: 0463 51 62 43.
Rešitev prejšnje križanke
			
SR 20.2.	9.00	Poročila; 9.05 Doogie Howser; 10.30 Kadmos - tiran iz Teb; 14.00 Na gradu in na vasi; 15.30 Otroški spored; 18.00	Mi-ženske; 18.30 Trap-per John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Don Camillo in Peppone; 22.05 Lovec podgan; 23.45 Hammer; 0.10 Poročila.	8.30	Vremenska panorama; 16.50 Leksikon umetnikov; 17.00 Feedback: Varnost ne pozna meja; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Doogie Howser; 18.30	VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Prva ljubezen; 22.00 čas v sliki; 22.30	Spomini; 0.30 Poročila.	9.00 Živ žav; 10.55 Daleč si prišla Kathy; 15.00 Žarišče; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Mozaik; 17.50 Spored za otroke: Klub Klobuk; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Jeremiah Johnson; 21.55 Dnevnik; 22.45 Sova: Alf, Love-joy; 0.50 Video strani.
ČE 21.2.	9.00 Poročila; 9.05 Doogie Howser; 10.30 Don Camillo in Peppone; 13.50 Štirje peresa; 15.30	Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30	Trapper John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.15	Varno je varno; 21.20 Jo!ly Joker; 22.15 Magrebske pripovedke; 23.10 Čas v sliki; 23.15	Tujec je klical.	8.30	Vremenska panorama; 17.15 Sestanek z živaljo in človekom; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30	VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Notranjepolitični report; 21.15 Umetniško mesto Sopron; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2, nato poročila.	9.00 Grizli Adams; 10.55 Mostovi; 11.25 Zakon v Los Angelesu; 14.40 Mozaik; 15.30 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 18.40 Spored za otroke: Pohorski steklar; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Simenon; 21.10 Tednik; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova: Vse razen ljubezni, Love-joy.
PE 22.2.	9.00	Poročila; 9.05 Doogie Hovvser; 12.00 Notranjepolitični report; 14.00 Mister Bil-lion; 15.30 Otroški spored; 18.00	Mi; 18.30 Trapper John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Stari; 21.25 Model in vohun; 22.20 Trailer; 22.50 Eksorcist, drugi del; 0.30 Poročila; 0.35 Hammer.	8.30	Vremenska panorama; 16.20 Leksikon umetnikov; 16.30	Poročilo z borze; 16.45 Grenka sladkost življenja; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30	Čas v sliki; 20.15 Rojstna mesta srednje Evrope -Zagreb; 21.15 Dolga pot Afrike v demokracijo; 22.25 Šport.	9.00	Spored za otroke; 15.00 Žarišče; 15.30 Sova, pon.; 17.00	Dnevnik; 17.05 Mozaik; 18.10	Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Škandali; 21.15 Zakon v Los Angelesu; 22.10	Dnevnik; 22.30 Sova: Dragi John, Zalezovalec.
SO 23.2.	9.00	Poročila; 9.05 Doogie Howser; 13.10 Spomini; 14.10 Sadovi sveta; 14.25 Zakon je zakon; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.30 Če me že vprašaš...; 19.00	Milijonsko kolo; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Družinski praznik; 21.50 Srčni list; 22.15 Umor po meri; 23.45 Čas v sliki; 23.50 yukon.	8.30	Vremenska panorama; 11.25 Šport; 16.00 Moja najljubša melodija; 17.00 Ljuba družina; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30	Avstrija v sliki; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 20.15 Rolerska žoga; 22.15 čas v sliki; 22.20 Športna reportaža; 22.50 Al Johnson.	9.00	Radovedni Taček; 9.40 Čebeiica Maja; 10.15 Zgodbe o Poluhcu; 10.55 Zgodbe iz školjke; 14.50 Jazz festival v Montreuxu; 15.50 Žarišče; 17.00	Dnevnik; 17.05 Senca na zemlji; 19.12 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.35 Ona+on; 22.30 Sova: Zlata dekleta, Lovejoy.
NE 24.2.	9.00	Poročila; 9.05 Dolga pot Afrike v demokracijo; 11.00 Ura za tisk; 12.30 Orientacija; 13.50 Zlato iz vročega grla; 15.35 Otroški spored; 16.10 Daktari; 17.00	X-Large in X-Charts; 18.30 Trapper John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Jaz o sebi; 21.20 Fidelio; 23.20 Poročila.	8.30	Vremenska panorama; 9.00	Poročila; 9.05 Kultura; 11.00	Mozart s Salzburškega; 13.00	Dober dan, Koroška; 13.30	Slike iz Avstrije; 14.35 športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 20.15 Bandellijev alibi.	9.50 Cary Grant; 10.40 Mati in sin; 11.10 Ansambel Rž; 12.35 Prisluhnimo tišini; 13.10 Titanic; 14.40 Saga o Forsytih; 15.30 Sova, pon.; 17.05 Maga-ret Bourke White; 20.05 Pripovedke iz medenega cvetličnjaka; 21.40 Zdravo; 23.00 Dnevnik; 23.25 Sova: Spet ti?
PO 25.2.	9.00 Čas v sliki; 9.05 Doogie Hovvser; 14.15 Očarljiva Jean-nie; 14.40 Full House; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Trapper John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Mag-num; 22.10 Lepota greha; 23.55 Hammer; 0.20 Poročila.	16.35 Leksikon umetnikov; 16.45 Viseči grobovi v Huay!a-su; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Pravica ljubiti; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Otok iz sanj; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Dokumentacija; 23.10 Nočni studio.	9.00 Aliča v deželi risb; 9.25 Folklorna skupina Emona; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 18.30 Spored za otroke: Radovedni Taček; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Črno in belo; 22.20 400 let slovenske glasbe; 22.50 Sova: Avtošto-par, Lovejoy.
T0 26.2.	9.00 Poročila; 9.05 Pravica ljubiti; 10.30 Bandellijev alibi; 14.15 Očarljiva Jeannie; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Trapper John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Uni-verzum; 21.07 Dallas; 22.00 Vprašljiva dota; 23.35 Hammer; 0.00 Poročila.	8.30 Vremenska panorama; 16.50 Leksikon umetnikov; 17.00 Fizika na primeru avto; 17.15 Toliko odpadkov; 17.30 Orientacija; 18.00 Pravica ljubiti; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 2015 Dingsda; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2.	9.00 Zgodbe iz školjke; 14.35 Mozaik; 15.00 Žarišče; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 18.05 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Včerajšnje sanje; 21.00 Novosti založb; 21.10 Jazz festival v Montreuxu; 22.10 Dnevnik; 22.35 Sova: To ni služba za ženske, Lovejoy.
RADIO KOROŠKA *^reda, 20.2. Glasbena sreda Večerna 2f .05-22.00 Koncert MePZ „Lipa zelenela je" 12.1.91 v Železni Kapti Četrtek, 21.2. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 22.2. Zvočno pismo Sobota, 23.2. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 24.2. 6.30 - 7.00 Dobrojutro na Koroškem Duhovna misel (mag. Božo Hartmann) 18.10 -18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 25.2. Priprave na revijo ..Koroška poje" Torek, 26.2. Partnerski magazin Sreda, 27.2. Glasbena sreda		Dof?er Jan, Spored za 24. 2.1991, ob 13.00 uri W Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru: vzgoja strokovnega naraščaja za poklicno življenje v prostoru Alpe-Jadran *	Kljub pretežnemu delu slovenskega prebivalstva so Sele z eno izjemo brez dvojezičnih krajevnih napisov *	Janko Messner, 70 - portret *	Postni prt v Vovbrah pri Velikovcu iz leta 1504 *	Ženski hokej na ledu *	Video-klip: trobila ZVOČNO PISMO )Z SLOVENIJE Da sveta ni konec pred domačim pragom, gotovo tudi ne na grebenih Karavank, to je vsakomur jasno. V slovenskem oddelku koroškega radia je pogled k sosedom že tradicionalna stvar. To velja za obzornike ob sredah, še posebej pa enkrat na mesec za polurno oddajo pod geslom ..Zvočno pismo iz Slovenije". Oddajo, ki je panorama pomebnih in zanimivih dogodkov iz političnega, kulturnega in družbenega življenja, pripravljajo novinarji slovenske radiotelevizije v Ljubljani. V zamenjavo pa dobijo Zvočno pismo iz Koroške, ki ga pripravijo sodelavci slovenskega oddelka koroškega radia. (22. februarja 2.de!)	
23 .februarja koncert „4j" pri Cingetcu
Po ze)o uspešnih koncertih na Gradiščanskem, na Predarlskem in na zogrnjem Koroškem bo skupina „4J" spet nastopita na domačih tleh". Prvi nastop bo v soboto, 23. februarja 1991 ob 19.30 uri v kulturnem domu pri Cin-gelcu na Trati pri Borovljah, na koncert pa vabita domače slovensko kulturno društvo ter tednika „S!ovenski vestnik" in „naš tednik". Nadaljnja nastopa sta predvidena 28. februarja v Mladinskem domu v Celovcu in 2. marca v ljudski šoli v Žitari vasi. Vsi prisrčno vabljeni!
Gfedaiiški abonma
Slovenska prosvetna zveza razpisuje gledališki abonma za ogled 5 gledaliških predstav v letu 1991 v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju:
Prva predstava ,,ČAKAJOČ NA GODOTA" (Beckett) bo v soboto, 2. marca 1991 ob 17. uri v celjskem gledališču.
Izredno ugodna cena: 150 šilingov za prevoz z avtobusom, vstopnine ni.
Odhod iz Celovca (sedež SPZ, Tarvi-serstr. 16) ob 13.30 uri.
Prijave sprejema SPZ, Tarviserstr. 16, tel.: 0463 - 514300-20 do 28.2. 1991. Hitro se prijavite, število je omejeno!
OBJAVA
Socia!ni pok!ici imajo bodočnost
Se vaša hčerka ah sin zanima za socialni poklic? Na naši šoli se lahko strokovno usposobi oziroma pripravi za nadaljnje socialno izobraževanje.
Triletna strokovna šola za socialne poklice:
Na tej srednji poklicni šoli poleg splošne izobrazbe posredujemo tudi znanje iz psihologije, oskrbe starih, bolnikov, dojenčkov ipd.
Dvoletna šola za socialne službe:
Težišče tega šolskega tipa je v posredovanju znanja za gospodinjstvo in praktično področje.
Če sc zanimate za navedeno izobraževanje, sc lahko prijavite na Strokovni šoli za socialne poklice 1, Viktringer Ring 36, Celovec, Tel.: 0463 56 7 29-0.
SLOVENSKt VESTNiK - ŠPORT
Napeto tekmovanje šolske mladine na Šentjanških Rutah
Po dveh zimah brez snega in s tem tudi brez tekmovanj je uredništvo „Miadega roda", šolskega iista za koroško dvojezično mtadino, pretekli teden uspešno izvedlo svoje tradicionalno smučarsko tekmovanje.
Glavni urednik lista Tomaž Ogris in njegov aktivni sodelavec Joško Wrolich sta ob tesnem in vzornem sodelovanju s funkcionarji športnega društva Šentjanž v Rožu (sek-cijski vodja Erich Užnik, Miha Nadrag, posl. predsednik Hanzi Pschaider, predsednik dr. Tomi Partl) organizirala tekomvanje na odlično pripravljeni, toda precej

težki progi na Šentjanških Rutah. Udeležilo se ga je preko 50 šolark in šolarjev iz vseh treh dolin, Podjune,
Zilje in Roža.
Smučarsko tekmovanje je kljub močnemu sneženju odlično uspelo, boj za desetinke in stotinke sekunde, ki so končno odločale o zmagovalcih in ostalih, mestih na stopničkah je bil napet in športen. Pri razglasitvi rezultatov (glej v okviru, desno) je bilo sicer tudi nekaj solz veselja in tudi solz razočaranja, toda nagrad, kolajn in pri-
valcc oz. tekmovalke so se /Vayb'h'e;sadne^apr/dek/ehh/nfanh/iDun/aJamn/g/nDan//e/Užn/kspredsfat/n/k/ŠDŠenf končno razveselili vsi.	j'anž;'ngo/skega//sfa„M/ad/rod"	_____________________________
Uspešna trojka v skupin/ šo/arke / z zmagova/ko Tatjano Zab/atn/kovo (stika /evoj ter uspešni fekmova/ci v skupini otroci // z zmagovalcem Mat/jem Sciiei/androm (zgoraj).
Lista rezuitatov
Otroci t:
Deklice: 1. Veronika Lausegger 1:28,41; 2. Anni Ogris 2:10,74.
Fantje: 1. Mario Piasch 1:10.04; 2. Marjan Poianšek 1:20,41; 3. Mario Genteiini 1:33,52; 4. HannesWarrasch 1:38,96; 5. Jorg Oraže 1:39,17;
Otroci H:
dekiice: 1. Andrea Kruschitz 1:04,22 ; 2. Brigitte Esei 1:07,21; 3. Angeia Wieser 1:16,05; 4. Eva Scheliander 1:17,81; 5. Katja Kropivnik 1:26,31; 6. Oiga Zabiatnik 1:32,37.
Fantje: 1. Matija Scheliander 1:14,68; 2. Marko Oraže 1:16,59; 3. Roman Koren 1:18,43; 4. Gerald Gabriel 1:19,14; 5. Markuš Hornbock
1. Tatjana Zabiatnik 59,25; 2. Anja Dovjak 59,94; 3. Karin Kruschitz 1:01,13; 4. Eva Moschitz 1:08,70; 5. Judith Koren 1:09,00;
Šolarji!:
1. Dominik Kropivnik 1:00,87; 2. Rene Piasch 1:03,44; 3. Christian Wrolich I 04,15; 5. Dominik Mak 1:07,30.
1. in najhitrejša tekmovalka dneva Dunja Jamnig 56,87; 2. Birgit Filipič 58,17; 3. Silvana Oraže 58.94; 4. EvaAntonitsch 1:04.45;
Soiarji H:
1. in najhitrejši dneva Danijel Užnik 56,36; 2. Markuš Vouk 58,81; 3. Martin Gabriel 1:02,52; 4. Helmut Schaunik 1:09,88.
Narodna skupnost in šport
Us&skoz/ govorimo o tem, da se mora narodna .skupno.',/ Mve/jatud na vse/; podrgčj/7/ ž/tdjenja. S tem naj bi dosegta izhod /z izo-tac/je, v katero je potisnjena fz zgodovtn^ko-pottnčn/7: vzrokov.
Na Koroškem je treba žat ugotoviti, da je .s/oven.ska narodna skupnost /zrinjena /z družbenega dogajanja. Znotraj te narodne skupnost/ pa /n/a šport mnogokrat .samo postransko v/ogo.
Zavedamo se, da moramo podpirati poiifičuo osamosvajanje našega Čto-veka, da se moramo gospodarsko uveijaviti, da moramo nadaljevat/ /n razvijati nase ku/turno deto, n/kakor pa se ne zavedamo tega, da naj bi ob vsem tem /meta pomembno vtogo tud/ tetesna kuttura.
Pomembno vtogo tud/ zaradi tega, ker je v današnjem hrupnem času, ko t/u-dje ne detajo več j/z/čno, tetesna rekreac/jafneobhod-na. Za narodno skupnost pa športno udejstvovanje nas'//; ktubov pomen/ če več, kajti srečujemo se s probte-mat/ko.*
a j da je vedno več otrok /z mesa n/7; zakonov,-
b)	da precej mtad/ne na dvojezičnem ozemtju ne obvtada več stovenskega jezika;
c)	da stovenska mtad/na nastopa v nemško govorečih ktub/h, ker v btižini domačega kraja n/ sfoven-skega ktuba;
d)	da v nas/h ktub/h sode-tuje vse več nemško govoreč/h .športnikov.
Te pojave, k/ j/h opažamo po vsem dvojezičnem ozemtju, je treba oceniti kot normaten pojav, k/ naj ne b/ imet negativnih postedic. To b/ nam uspeto, če b/ naše detovat/je primerno pri/a-godiii dan/m okotiščinam. Zat je to enostransko odpiranje zaradi poiitične situacije v preteki/h desetietjih /meto /n ima tud/ ob sedanj/ točevatn/ potit/k/ usodne posted/ce. '/fs/m/tac/ja je samo ena od njih.
5 tem. da narodna skupnost organiziran/ športu/ dejavnost/ n/ posvečata potrebne pozornost/, je če sama prispevata k negativnim posiedicam.
Ne moremo se torej toia-žiti s ten/, da so razmere na Koroškem pač tak šne kot je bito navedeno, ktjub temu pa naša dru.štva pravzaprav
uspešno detujejo.
Nihče ne more zanikati, da so se vsa društva, čeprav je bit šport v okviru narodne skupnost/ obravnavan mačehovsko, dokaj uspešno razvijata. .Športniki in jun-kcionarji so žrtvovati vet/ko napora za uspešno uvetjav-tjanje naših ktubov.
Vseskozi pa je manjkata idejna osnova, ne samo v smisiu športa, ampak tud/ v smisiu višjih citjev naše narodne skupnosti.
Nje je torej izhod iz te zagate? Nikakor ne v poiiti-zaciji športa, ki bi bita vsekakor škodtjiva, kajti tud/ na športni ravni bi potekaio točevanje tako znotraj narodne skupnost/ kakor
dr. Ludvik Drumi.
tud/ v retaciji do večinskega naroda. Travtako ne more biti izhod ustanovitev druge strešne športne organizacije, kajti denarji so nam mačehovsko omejen/.
Koncepcija strešne športne organizacije na Koro-škem oz. včianjenih ktubov mora bit/ stedeča.-
7. .Sto venski šport si mora znotraj narodne skupnosti pridobiti pomen, ki mu gre po vtogi športa v spiošni družbi.
2.	.Sioveuski šport na Koroškem mora opravijati pomembno posredovaino vtogo med stovensko narodno skupnostjo in nemško govorečimi na Koroškem.
3.	.Sioveuski ktubi morajo skrbet/ za zdravo narodno samozavest in zavestno razvijati povezovanje z nemško govorečimi ktubi, ker bomo samo tako tahko zaustaviti asimiiac/jsk/ pritisk.
7. Stovenska športna zveza, kot strešna organizacija, si mora pridobiti idejno usmerjevatno v/ogo organiziranega športa, ne pa samo v/ogo servisne siužbe.
5.	Športna zveza se mora, kakor dostej, upirati vsakemu poskusu po/itizacije svojih organizacijskih struktur.
6.	Potrebna je projesio-na/izaezja športnih struktur, ker prostovoijni junkcio-narji, ki so cetodnevno zaposieni v svojem pok/icu, ne morejo opravijati vseh potrebnih organizacijskih det.
7.	Zagotoviti je treba jiuaučua sredstva za uspešno detovanje strešne organizacije in posameznih ktubov.
& Gojiti moramo tako masovni kakor tud/ vrhunski šport, ker je uspešen razvoj med seboj povezan .
9. E krajih, kjer ta čas nimamo siovenskih ktubov, je treba organizirati otroško gimnastiko oz. teiovadbo za odraste, tako da tudi v takšnih krajih tahko pritegnemo športno zainteresirano prebivaistvo.
70. Na vsem dvojezičnem ozemtju moramo ustvariti takšno vzdušje, da posamezni čtanz naše narodne skupnosti ne bodo podtegt/ asim / tacijskem u	p r/ tisku,
čeprav sodetujejo v nemških k/ubih.
77. Tri vzgoji, predvsem na stovensk/ gimnaziji, moramo skrbeti za to, da bo čim več športno zainteresirane m/adiue, iz katere bodo izhajati kadri za organizirano športno dejavnost na južnem Koroškeh/.