Nizkecene! Nizke cene! Josipina Priporoca veliko zalogo moskih. zenskih in otrotjih Ccvljev. Gamase, galose in prave gorske £evlje (Goiserce). Zunanja naro^ila se tocno izvrsc Tocna postrezba! za dame. Solidne cene l UMETNISKA RAZSTAVA V PROSLAVO 80. ROJSTNEGA LET A NJEGA VELICANSTVA CESARJA FRANA J02EFA I. 80 LET UPODABLJAJOCE UMETNOSTI NA SLOVENSKEM UMET. PAVILION R. JAKOPICA, LJUBLJANA TISK J. BLASNIKA NASL. PRODAJNI POGOJI. CENE UMOTVOROV se poizvedo pri blagajni. Prodajo posreduje posestnik paviljona slikar RIHARD JAKOPlC, Ljubljana, Emonska cesta 2. Tretjina kupne cene se pla£a pri sklepu nakupa, ostala svota pri zaklju£ku razstave. PoSiljatev umotvorov se vrSi po OjKOKUtKe razstavi na ra£un in Skodo kupca. Interieur ODDELEK I. A. Marko Pernhart 13. Cirknisko jezero. Lastnik: dezelni muzej. ODDELEK I. B. Lastnik: g. V. Kovac. P. Aleksander Roblek 72. Obedna molitev. Lastnik: gdc. L. Roblek. Janez Subic 73. Sv. Jurij. g. A. Gaber. Karel Mysz 74. Bled v mraku. Karel Werner 75. Slikarica. 76. Semeniski portal. Ernst Stdhr 77. Bohinjsko jezero. Ivan Vavpoti£ 78. Sejem v Idriji. Janez Subic 79. Pri Svetilki. g- c. kr. ravn. I. Subic. Ernst Stohr 80. Adam in Eva, sinrt in hudic. Janez Subic 81. Amor. Akvarel. 82. Bahus. Akvarel. 83. Na stopnicah. Olj. skica. g. dr. O. Dev. g. A. Gaber. ga. F. dr. Tavcarjeva. Edvard pi. Wolff 84. Pogled na Trst. ga. dr. Miihleisen. ODDELEK II. Fran Kurz pi. Goldenstein Ljubljana za Casa prvega poseta Frana Jozefa I. 1. 1856: 96. Solski trg. 97. Zvezda. 98. Fran£iskanska cerkev. Pogledi po Kranjskem: 99. Tivolski park v Ljubljani. 100. Postonjska jama. 101. Sv. Primoz pri Kamniku. 102. Postonjska jama. 103. Blejsko jezero. 104. Zuzenberk. Fran Zajec 105. Risbe. Janez Gosar 106. Risbi. Matevz Langus 107. Risbe. Lastnik: cesarja dezelni muzej. dezelni muzej. dezelni muzej. dezelni muzej. dezelni muzej. dezelni muzej. dezelni muzej. dezelni muzej. dezelni muzej. g. I. Zajec. g. P. 2mitek. g. P. Zmitek. Edvard pi. Wolff 119. Amor. ga. dr. Muhleisen. Stefan Subic Lastnik: Matevz Langus 131. Madona. g. dr. J. Rosier. Anton Bizjak 132. Pokrajina. Lastnik: gdc. ucit. E. Rekar. Anton Bizjak 156. Sv. Fortunat. g. dr. F. Perne. ODDELEK III. A. Sre£ko Magoli£ ml. Lastnik: 157. Cesar Fran Jozef I. Fran Zupan 158. Zima. Sre£ko Magoli£ ml. 159. Gozd. Sre£ko Magoli£ star. 160. Jubilejni most v mraku. Fran Skof 161. Kras. SaSa Santel 162. Vecer. Ivan Zajec 163. Portret g. dr. Fr. Lampeta. Karel Mysz 164. Risba. Janez Subic 165. Savel. Akvarel. ga. F. dr. TavCarjeva. Karel Mysz 184. Gozd. Risba. Ljudevit Grilc 185. Belopesko jezero. Karel Werner 186. Iz mestnega loga. Janez Subic 187. Pieta. 188. Marija Magdalena. Karel Mysz 189. Risbe. Jurij Subic 190. Oljn. skid za freske v cerkvi Sv. Jakoba. 191. Sv. Jurij. Janez Subic 192. V kopelji. 193. Pokrajine. Akv. skice. Jurij Subic 194. Dekorativen nacrt. 195. Portret slikarja I. Wolfa. Ernst Cigoj 196. Intarzija. Janez Subic 197. Tragedija. Davorin Bizjak 198. S. Gregorcic. Lastnik: g. drz. posl. I. Hribar. g. c. kr. ravn. 1. Subic, g. c. kr. ravn. 1. Subic. g. c. kr. ravn. 1. Subic, g. c. kr. ravn. I. Subic. ga. F. dr. Tavcarjeva. ga. F. dr. Tavcarjeva. g. V. Kovac. g. V. Kovac. g. c. kr. ravn. I. Subic. Lastnik: dezelni muzej. Simon Ogrin 199. Smrt Galeazza Viscontija. Janez Subic 200. Risba. g. A. Gaber. Fran Zupan 201. Breze. Akvarel. 202. Planinska ko£a. Akv. 203. Predmestje. Akv. Jurij Subic 204. Pred lovom. Perorisba. g. c. kr. ravn. I. Subic. ODDELEK III. B. Ljudevit Grilc 214. Portret g. notarja Zupanca. 215. Dobro jutro! Matija BradaSka 216. Sv. Anton pu§c. Ljudevit Grilc 217. V zadregi. SaSa Santel 218. V gozdu. Ivan Vavpotif 219. Pri toiletti. Fran Skof 220. Vecer. Ivan Vavpoti£ 221. Potocnice. Matija BradaSka 222. Sv. Anton Pad. Fran Globo£nik ml. 223. Lastni portret. Simon Ogrin 224. Mozki portret. P. Aleksander Roblek 225. Studija. Lastnik: g. U. Zupanec. g. S. Magolic. g. S. Magolic. gdc. L. Roblek. P. Aleksander Roblek Lastnik: gdc. L. Roblek. gdc. L. Roblek. 226. Madona. 227. V kleti. Simon Ogrin 228. ' Zenski portret. P. Aleksander Roblek 229. Petelin. gdc. L. Roblek. ODDELEK IV Peter 2mitek Lastnik: 230. Risbe. 231. Perorisbi. 232. Kolorirana risba. Ivan Vavpoti£ 233. Perorisba. Peter 2mitek 234. Risbi. 235. Risba. Ivan Vavpoti£ 236. Risba. Peter 2mitek 237. Risbi. 238. Risba. Jakob Snider 239. Ecce ancilla Domini. Fran Skof 240. Jesen. g. dr. I. Plecnik. P. Pavel Gustin£i£ 241. Znamenje na Krasu. Lastnik: Ivan Grohar 242. Hribcek. 243. Na polju. 244. Pomlad. mestna galerija. 245. Poletje. 246. Jesen. Matija Jama 247. Nizozemska vas. 248. Borovci. Karel Mysz 249. V zelenju. Matija Jama 250. Mlini. Rihard Jakopi£ 251. Bajka. Karel Mysz 252. Interieur. Matija Jama 253. V morskem pristaniscu. Karel Mysz 254. Bavarec. Pastel. 255. Studija s pastelorn. Ivan Vavpoti£ 256. Cirkus. Lastnik: Anica Zupanec 257. Pot. 258. Utica. ' Matija Jama 259. Portret. Fran §kof 260. Na travniku. Matej Strnen 261. Ljubljana. g. drz. posl. I. Hribar. Anica Zupanec 262. V vrtu. P. Pavel Gustin£i£ 263. Ko£e. Sre£ko Magoli£ star. 264. Jutro na Mirji. 265. Jutro ob Ljubljanici. Anica Zupanec. 266. Portret. Ivan Zajec 267. Vaza. Peter 2mitek 268. Povest o cesarju. 269. Pod gabri. 270. V zadregi. 271. Ob luzi. P. Pavel Gustin£i£ 272. Hisica. Fran Berneker 273. Drama. m r • ■ %». f f f Jozef Egartner: »Druzinski portret Anton Hayne: »Kranj«. * Matevz Langus: »Portret g. A. Poklukarja« v •• *• *• ^ « Ivan Wolf: »Madona« 5 , l Anton Karinger: »Lastni portret«. % * janez Subic: »Carniola«. Jurij Subic: »Pred lovom«. Josip PetkovSek: »Vrnitev«. Anton Azbe: »V haremu«. t Matija Jama: »Borovci«. Peter Zmitek: »Povest o cesarju« Iz III. razstave. Ivan Grohari »Gerajte«* Iz III. razstave. Rihard JakopiZ: »Krizarska cerkev«. Iz I. razstave. Fran Berneker: »Zrtve«. s pomocjo nekaterih reprodukcij pojasniti taka vprasanja. Ce hocemo umetnika spoznati, moramo se uglobiti v celotno delo njegovega zivljenja, vsaj videti moramo njegova najintimnejsa in najznacilnejsa izvirna dela. Isto je potrebno za razumevanje cele umetniske dobe, kakor sploh tudi za resevanje vsakega umetniskega vprasanja. Razumno in udano motrenje proizvoda je edina pot, ki nas dovede do naravnega spoznanja vseh tistih teorij, radi kterih si belijo ucenjaki svoje glave. Ta misel me je navodila do sklepa, da priredim v svojem paviljonu razstavo retrospektivnega znacaja, ki nas naj seznani z daljso dobo domacega umetniskega zivljenja. Kakor je pri nas ze obicajno, da se mora izvrsiti vsako podjetje s silnim naporom, tako tudi vresnicenje te misli ni bilo lahko. Vecina umotvorov se nahaja v privatni lasti, zato je bilo njih nabiranje zdruzeno z marsikaterimi neprilikami, zlasti ker sta mi delali mlacnost in nemarnost mnogo ovirov. Toliko vecjo zaslugo pa imajo oni, ki so me popolnoma nesebicno in z veliko unemo podpirali s tern, da so mi ali prepustili svojo umetnisko last ali me opozorili na nekatere po dezeli razstresene umotvore. Za to si usojam vsem p. n. razstavljavcem izreci na tern mestu svojo najiskrenejso zahvalo, posebno slavnemu dezelnemu odboru oziroma ravnateljstvu dezeinega muzeja in slavnemu mestnemu zastopstvu. Dalje se zahvaljujem tudi svojim cenjenim tovarisem, ki so mi pomagali pri napornem V* delu, v prvi vrsti gospodu P. Zmitku, ki je mojemu podjetju zrtvoval mnogo casa in truda. Razstava sicer ni popolna; nekatere praznine bi se dale se izpopolniti, vendar pa je mogoce na podlagi razstavljenih umotvorov se seznaniti popolnoma z ono dobo, ktero naj nam razstava predocuje, zlasti pa, ker je mnogo v to dobo spadajocih umotvorov kakor na pr. freske in altarne slike pristopnih vsakemu, proucevanje modernih umetnikov pa s tern olajsario, da so ze znani iz prejsnih razstav. Za boljse razumevanje in vpostevanje razstave so potrebna nekatera razmisljanja splosnega znacaja. V Zivljenje slovenskega naroda se je razvijalo vedno le pod tujim uplivom. Stoletja in stoletja smo morali deliti sreco in nesreco s svojimi gospodarji. Vsa nasa kultura je sezidana na latinskem in germanskem temelju. Ni toraj cuda, da se je tudi upodabljajoca umetnost na Slovenskem gibala v istih smerih kakor povsod drugod. Preletela je skoraj enocasno z drugimi evropskimi narodi vse faze od poroda, razcveta, viska, do oslabljenja in popolnega propada. Zdaj ko stojimo na pragu novega zivljenja, zdaj ko imamo namen, postaviti lastno poslopje na lastnih tleh, moramo se ozreti brez srda in strahu v preteklost, ogledati si previdno svojo sedanjost in obrniti s skromnostjo svoj pogled v lastno duso, da si pridobimo moc spoznati v cem obstoji nasa sloboda. Sele tedaj, ko smo zmozni zreti resnici brez plasnosti v oblicje in nase zelje zjediniti z resnicnim zivljenjem, sele tedaj bomo v stanu doseci svoj cilj. Majhen narod kakor smo mi, ne more tekmovati v gospodarskem oziru z vecjimi narodi, zlasti ako mu dezela ne nudi v obilici za to potrebnih sredstev. Edino polje, na kterem bi se mogli Slovenci meriti z vsakim kulturnim narodom, je dusevno polje. V vedi in umetnosti se ne gre nikdar za kolikost ljudstva, ampak le za kakovost posameznikov in v tern oziru ni nikakega vzroka, da bi zaostajali za drugimi evropskimi narodi. Zatorej se oklenimo trdno tega prepricanja, ker se isto strinja z dejstvi resnicnega zivljenja. Vsak naj torej gleda z odprtimi ocmi v zivljenje, vedoc, da vsebuje le ono vse tiste bogate vire, iz kterih mora crpati, ako hoce vsestransko razviti svojo osebnost in tako prispevati k razvoju svojega naroda. Iz zgodovine razvidimo, da je vsak narod imel takrat svojo najbogatejso kulturo, kadar je iskal svoja sredstva neposredno v zivljenju in da se je tudi umetnost le takrat najlepse razcvetala, ce so njene korenine segale v resnicno zivljenje. To vidimo pri vseh starih narodih, tako na pr. pri Asircih, Egipcanih, Grkih in naposled pri Italijanih. Mi smo vajeni imenovati cas razcveta italjanske umetnosti, ki je uplivala na razvoj vse evropske umetnosti: renesanca ali preporod antike. To je napacno, ker ukvarjanje z antiko je bila le prikazen postranskega pomena in le gotova doba ucenja. V resnici se je zacel razcvet italijanske umetnosti takrat, ko so umetniki pokazali hrbet tradiciji in obrabljeni sabloni in se zatekli zopet k naravi. Nova nacela, ki so jih Cimabue, N. Pisano, Duccio koncem 13 stoletja slutili in v trajnem boju s starimi umetniskimi predpisi v svojih umotvorih tudi odkrili, so prevzeli Giotto, G. Pisano, Masaccio, Donatello s popolno zavestjo in samostojnostjo in jih zmagovito uveljavili. Tako se je umetniska individualnost preborila, dokler ni dosegla v Leonardu, Michelangelu in Corregiu najvisjo in najsijajnejso zmago. Odslej umetnost ni vec praznovala takih velikih zmag, vendar pa se se ne more govoriti o propadu, ker so jo Tizian, Tintoretto in drugi vzdrzavali se na visini ter jo se celo v marsikaterem oziru obogateli. V drugih narodih se je vrsil in sicer vecjidel pod uplivom italijanske umetnosti podoben proces. Dosezeni so bili zdaj vsi cilji, ki si jih je postavila ta slavna umetniska doba; vse moznosti te dobe so bile do skrajnosti izkoriscene. Delo je koncano; polagoma se nagne umetniska pot proti propadu. Hiperkultivirano vzivanje pretrga vse zveze z naivnim in izvirnim in za to silfiim pojmovanjem zivljenja. To se kaze posebno obcutno v umetnosti. Veselje nad umotvorom in njegovo intenzivno vzivanje zamoreta se za nekaj casa varati cez dusevni bankerot oslabljenega plemena. Nastajajo se umotvori, ki pa nimajo svojega izvira v naravi ampak v umetnosti slavne preteklosti. Naposled opesajo se te dusevne moci, oblika izgubi popolnoma svojo vsebino in preide konecno v sablono. To dobo imenujemo baroko. Vedno globokeje in vedno hitreje gre umetnost proti svojemu propadu, kterega tudi drazestna doba rokoka ne more zadrzati. Proti koncu 18. stoletja presine ves olikani svet gnus nad razuzdanostjo baroka, ker zavedel se je praznote v zivljenju kakor v umetnosti. Nove ideje ki jih je evropa takrat prevzela iz Francije, zacele so se tudi v umetnosti razodevati. Razkosno zivljenje se je moralo umakniti strozjemu naziranju. Francoski enciklopedisti, kterih nauki so bili povsod z navdusenjem vsprejeti, ucili so sicer povratek k naravi, ali cas je bil preslaboten, da bi mogel iti pot, ki je bila ze od stoletjev zasuta: moral se je zateci k zgodovinskimi vzori. Ta potreba je rodila klasicizem, tako v zivljenju kakor tudi v umetnosti in pozneje, ko se je vzbudilo zopet hrepenenje po mehkejsem custvovanju in njegovem izrazanju — romantizem. Kakor si je poiskal klasicizem svoje vzore pri Grkih, zatekel se je romantizem k renesanci in preletel vse njene pojave, kakor preleti umirajoci v duhu se enkrat vse faze svojega zivljenja, predno za vecno izdihne. Pa ravno tako, kakor zadnje vsplamenenje duha ne more vrniti umirajocemu zivljenja, tako tudi te struje niso bile zmozne oziveti umetnost k novemu razcvetu, ker njih korenine niso segale v zivljenje, in ker so bili zastopniki teh struj preslabotni se povspeti visje kakor samo do nekakega esteticnega hrepenenja. Edino svetlisce tega casa je biedermeierstvo, to je tisti zlati cas nasih dedov, ki nam dihti nasproti kakor nezna bajka. Na preprostem temelju postavljeno nas bi zamoglo dovesti zopet k naravnemu zitju in s tern k zdravemu pojmovanju cloveskega zivljenja, ako bi tehnicne iznajdbe 19. stoletja ne trescile v pocasni razvoj in izmaknile ves svet iz svojega tira. V zgoraj opisano zalostno dobo pade umetnisko delovanje starejsih umetnikov nase razstave. Tudi slovenski umetnosti tega casa je vtisnen pecat propalosti. Tudi ona je zela kar so predniki sejali. Malo je zrna in se to je prepojeno s tujim sokom. Vse struje so tu zastopane: slabotnost umirajocega baroka se kriza s klasicizmom, cutijo se sledovi rokoka, med tern ko sili mirno biedermeierstva romantizem v vspredje. Najstarejse delo te razstave je J. Egartnerjev „druzinski portret“. Vsa skromnost zivljenskega naziranja biedermeierstva se zrcali v tej preprosti sliciei. Plaho se umetnik bliza materi naravi, manjka pa mu moci zreti * slobodno v njeno velicastno lice. Slicica upliva izredno prijetno in ljubeznjivo, kakor jecljanje otroka. Sicer je Egartner slikal vecji del svete podobe pod popolnim uplivom propalega baroka,' ki pa nimajo toliko umetniske vrednosti, da bi spadale v to razstavo. Kar se je v tem casu se cinilo je izvzemsi A. Haynejevih pokrajinskih slik za umetnost brez pomena. Razumljivo je toraj, da je umetniski nastop M. Langusa mocno ucinkoval. Langus je bil najbolj iskani slikar svojega casa. Vstvaril je veliko mnozico svetih podob, deloma freske, deloma altarne slike, imel pa je tudi mnogo portretnih narocil. Pa njegova umetnost ne presega mej, ki so bile zacrtane tedajni umetnosti. Njegovim freskam so vtisnjeni vsi znaki mrtvega baroka. Pod prisiljeno monumentalnostjo se skriva dusevna onemoglost. Pojmovanje je obicajno, risba surova, barve puste. Nekoliko ugodnejse ucinkujejo nekatere njegovih altarnih slik, ali zaman iscemo v njih duha, ki bi jim vtisnil znak svete podobe. Portreta sicer tudi ne prevladuje — in vendar ravno iz nekaterih portretov sili nekaj na dan ; zdi se nam, kakor da bi umetnika presinilo nekako hrepenenje — ali morda kak spomin ? Ali je sanjala njegova dusa njemu nezavedno svezo trpkost domacih gora in nepotrto krepkost njegovega naroda? Ko gledamo v rezko podobo starega Poklukarja nam je, kakor bi jo obdala nezna glorija in neka miloba nas obide. To je njegova sveta podoba. Langus je imel vec posnemalcev, ucencev in ucenk, izmed kterih pa ni bil nobeden zmozen zacrtati umetnosti nova pota. Blodili so brez umetniskih ciljev od ene struje do druge. V njih delih strasi se vedno baroko (A. Bizjak), tudi spomin na rokoko se ni izginil, opaza se zlasti na risbah J. Gosarja; klasicizem se razodeva v risbi H. Langusove „Sv. Cecilija“, cim so portreti M. J. Strusove najsirovejse posnemanje mojstra Langusa. Naivno pojmovanje biedermeierstva se opaza v delih kiparja F. Zajca. Drugacen je M. Stroj. Pod uplivom biedermeierstva je ustvarjal z rafiniranim okusom elegantne feministicne portrete, iz kterih nam zalostno sije gizdalinstvo njegove umetnosti. Se mnogo domacih imen nam je ohranjenih iz teh casov in to nam dokazuje, da je bila takrat potrebscina po umotvorih jako velika. Malo pa jih je prestopilo mejo rokodelstva, kajti umetnisko pojmovanje je bilo tacas na nizki stopnji, zato so bile tudi umetniske zahteve prav skromne. Narocevalci so se vecinoma zadovoljili s povsem rokodelsko izvrsenimi izdelki. Na izvirnost ali kako dusevno vsebino umotvora se ni polagalo mnogo vaznosti. Za domace potrebe so v splosnem zadostovali portreti s priblizno • podobnostjo, kopije gorskih pokrajin in svetih podobic; za javna poslopja, posebno cerkve pa so izpolnjevale svoj namen zopet kopije in ce tudi slabejse vrste. Tako so ziveli umetniki in obcinstvo v najlepsi slogi in nobena disharmonija ni motila te prijazne idile. — Zdaj je drugace! Sicer — umetniske zahteve obcinstva se niso zvisale, spremenile so se samo v toliko, da domacih umetniskih potrebscin zdaj v splosnem ne krijemo vec z rocnimi deli, ampak s fotografijami in s cenimi, navadno zelo neokusnimi barvenimi tiski, — le umetnike je presinil drugacen duh. Pa to le mimogrede. Toraj narocil je bilo takrat dosti, celo toliko, da so se vsled tega naseljevali v Ljubljani, umetniki iz tujih krajev. Kurz pi. Goldenstein pripotoval je iz Solnograda z neko gledalisko druzbo. Ostal je tu, ker so se mu zdele razmere prav ugodne. Bil je dekoracijski slikar, kar je ostal tudi skoraj v vseh svojih slikah. Kasneje se je naselil v Ljubljani P. P. Kiinl iz Ceske, precej spreten slikar, ki pa ni vstvaril kaj mnogo izvirnega. Naslikal je vec altarnih podob, bandercev in pokvaril s svojim restavriranjem nekaj starejsih slik. Med njegove boljse slike spada „Angeljevo oznanenje“ (st. 153), ne morem pa jamciti za izvirnost tega dela. Kakor jasna zvezda sije v to mracno noc cisto ime Janeza Wolfa. Prisel je iz onih slavnih krajev, kjer so pred stoletji kraljevali: Tizian, Tintoretto, Veronese, iz krajev, kjer so sanjali romantiki z vernim srcem o preporodu umetnosti. Navdahnjen z enakimi idejami prisel je z radostnim srcem v domovino, ne da bi si tu iskal denarnih virov s svojo umetnostjo — to bi se mu bilo drugod bolje posrecilo — ampak, da bi razlil med svoj narod vse lepote, s katerimi je bila prenapolnjena njegova dusa. V njegovih zilah se ni pretakala kri, napojena s trpljenjem suznjega naroda, njegove oci niso gledale ran, ki jih zadaja brat bratu, njegov duh ni spoznal hinavstva, bojazni in lazi, ki so objele njegov narod, kakor tezke sanje. V globocine svoje notranjosti obracal je pogled, in v sirokih svetopisemskih kompozicijah razlagal nam je zgodbe svoje bogate duse. Z vzneseno fantazijo ubiral je rahle strune svojega srca in opeval lepoto skritega, tajnostnega sveta. Pa njegov narod je sel mimo njega, kajti duh osabnosti ga je prevzel, zacel se je namrec zavedati, in z ljubeznijo in obcudovanjem se je zagledal v svojo neznatnost, ne menec se za njega, ki je prisel v domovino, da jo obdari z vso lepoto svoje duse. V njegovem zalostnem obrazu berem tiho zgodbo tega trplenja; njegove pohlevne oci mi razodevajo vse veliko gorje, v ktero se je zagrnila njegova dusa. In ko je zazrl oduren obraz resnicnosti, omahnila mu je roka, ker njegova umetnost ni bila zivljena z vrocim sokom zivljenja, ampak hrepenenje je bila in sanje iz minilih slavnih casov. Usmiljena smrt mu je raztrgala s hitro roko spone, v ktere je bilo okovano njegovo otozno zivljenje. Kako je narod castil umetnikov spomin, prica spaka sloneca ob steni, ktero je pred leti kincala ena izmed najlepsih Wolfovih fresk. Wolfov sodobnik in prijatelj A. Karinger ni imel smisla za ideelni svet svojega prijatelja. Njegova umetnost se je gibala v drugacnih smerih. Obsezne, umisljive kompozicije niso bile njegova stroka. Z izbranim okusom iskal si je svoje motive v neposredni okolici ter jih nam podal s preprosto eleganco. Od narave obdarjen z izvenredno finim obcutkom za barveno lepoto izpo- polnjeval je ta svoj dar s proucevanjem starih mojstrov. Voljno se je udal njihovemu uplivu, kajti prelepi so umotvori Rembrandtovi, predelikatne barve francoskih mojstrov 18. stoletja, da bi se mogel lociti od njih. Slavne postave proslih stoletij so mu zapirale prosti izgled v naravo in tako je postal tudi on romantik — romantik barve. Dolg sprevod kulturnih delavcev iz dobe romantizma se premice mimo nas in se izgublja v pozabnost. Le tu in tarn se se loci kaka znacilnejsa osebnost iz te enolicnosti. Njih imena so: M. Pernhart, F. Globocnik, J. Jurcic, J. Tavcar, Ed. pi. Wolff, I. Franke, Janez Subic. M. Pernhart je poleg A. Karingerja najboljsi pokrajinar te dobe. Njegove slike se odlikujejo po ednotnosti tona in ubranosti barv. Tudi J. Tavcar je v svojih boljsih dneh naslikal marsiktero cedno pokrajino, pa njegov talent je bil kmalu unicen vsled nezgodnosti domacih razmer. J. Jurcic je domovino ostavil. F. Globocnik je pustil delo svojega zivljenja v tujini, domovina ni imela kaj druzega za njega kot ucno mesto na svoji realki. Njegov naslednik na istem zavodu je bil I. Franke, fino obdarjena umetniska narava, katere dela so dajala najlepse upanje za bodocnost. Zal, to upanje se ni vresnicilo; umetnik je zdaj star moz, ki je svoj copic ze zdavno polozil iz rok. Tudi njemu kakor njegovemu predniku ni zalegel domaci zrak in vprasanje je, ce bi produktivni E. pi. Wolff vstvaril mnozico, deloma jako solidnih umotvorov, ako bi bil mesto profesor v Trstu profesor v Ljubljani. 2di se, kakor da bi bil imel slovenski narod tem manj prostora za svoje umetnike, cimbolj je napredoval v svojem samostojnein razvoju — cudna prikazen, ki nam jo morda enkrat pojasni filozofija zgodovine, ktera pa je zadostovala, da so nekteri J. Wolfovi ucenci utekli domovini. V _ J. Wolfov najstarejsi ucenec in najzvestejsi pristas je Janez Subic. Tudi njegov svet je svet fantazije. In ceravno opazuje razne prikazni v naravi in ga tudi najpreprostejsi predmet izpodbada k izpopolnjevanju svojega znanja, mu vendar ni dano se preriti do samostojnega pojmovanja narave — v svojih slikah ostane vedno romantik. Njegovi sujeti so: alegorije, heroicni prizori, fantazije in nabozne podobe. Pozneje, ko se je mnogo ozrl po svetu in spoznal razlicne nacine umetniskega izrazanja, pridobil si je mnogo tehnicnega znanja; najvec pa se je ucil pri Makartu, cigar umetnost je bila tudi odlocilnega upliva za njegov konecni razvoj, kar se vidi zlasti v njegovih manjsih slikah. Vendar pa diha iz njegovih boljsih podob se vedno Wolfov duh; sledil je zvesto do smrti nacelom starega orla, kterega pa v njegovem visokem poletu ni mogel doseci. Umetnisko delo njegovega zivljenja ni zakljuceno, in ne vemo kako bi se bila njegova umetnost se razvila, ce bi ga ne prenaglila smrt v njegovem najmarljivejsem delovanju. Umrl je na Nemskem, kjer se je bil v Kaiserslauternu vdomacil. Umetnost njegovega mlajsega brata Jurija razvijala se je na drugacen nacin, kar je posledica njegovega od Janeza razlikujocega se znacaja, v prvi vrsti pa njegovega bivanja v Parizu, kjer so se ravno ob tem casu pripravljali veliki umetniski prevratki, merodajni za celo umetnost nasega stoletja. V njegovih naboznih podobah se sicer opaza se vedno nacin Wolfovega proiz- vajanja, vsa druga njegova dela pa stoje v znamenju razlicnih oficielnih Pariskih struj. Slikal je z veliko spretnostjo, vcasih z virtuoznostjo dekorativne podobe, — tudi njegovi portreti so vecji del dekoracije, ukvarjal se je tu in tarn z ilustracijami, z nekaterimi manjsimi slikami pa je prispeval tudi on svoj delez, da so se odprla naturalizmu duri salona. Tudi on je umrl v najlepsi mozki dobi in to je skoda, ker imel je podati se mnogo lepega, sicer ne svojemu narodu, ampak tujini, ki mu • je postala druga lepsa domovina. V" Ob tistem casu, ko je zel Jurij Subic v Parizu svoje uspehe, umiral je tarn mlad, nadepolen slikar. Ime mu je J. Petkovsek. Vedoc, da so steti dnevi njegovega zivljenja, zagnal se je s strastnim pozelenjem v vrtinec umetnosti. Njegove napoldovrsene, rezke genreske podobe pricajo o silnem hotenju, in slutimo, da smo v njem zgubili velikega, nenavadnega umetnika. Najrnlajsi J. Wolfov ucenec, ki si je tudi iskal sreco v tujini, je A. Azbe. Ce tudi navidezno najbolj oddaljen od umetnosti svojega mojstra nosil je vendar njegov ideal lepote zvesto v svoji dusi. Od narave obdarjen z izven- rednim esteticnim cutom, iskal je v svoji umetnosti vedno le zadoscenje tega cuta. In ko ga je tok novih idej zavlekel v nove tire, se ni nikdar brezpogojno in neposredno udal razmotrivanju narave in zivljenja; njegov od tradicije zivljeni esteticni cut mu je branil hoditi skrivnostna in vcasih prav trda pota, ki vodijo do vecne lepote. Njegovo oko ni moglo prodreti v globocine cloveskega zivljenja, ampak oprijelo se je le njegove povrsine, — ostal je obozevalec umotvora in njegove lepote. Naslajal se je na okusnih potezah copica, na elegantni pozi modela, na zaokrozeni kompoziciji, na materiji barve; bil je toraj bolj cutec in vzivajoc estetik — umetniski gourmet, — kakor pa samostojno ustvarjajoc umetnik. Radi tega je bil svojim ucencem rojakom sicer dober ucitelj, ki jim je mogel razodeti marsikatere finese rokodelstva, ljub prijatelj, — v dezelo njihovega hrepenenja jih pa ni mogel popeljati. Prisojeno jim je bilo, da imajo sami najti pot v njo. Azbe se je domovini popolnoma odtujil in se le po njegovih ucencih je bilo zaneseno njegovo ime med slovenski narod. Kakor brata Subica koncal je tudi on predno je dovrsil delo svojega zivljenja. Omeniti nam je se dveh Wolfovih ucencev, ki se pa nista upala v tujino in raje ubogala nemski pregovor: „Ostani doma in prezivljaj se posteno“! Ta dva sta L. Grilc in S. Ogrin. Tudi ona sta morda nekdaj stremila po najvisjem, morda sta tudi stezala svoje roke po zvezdah. — L. Grilc je mrtev. Prezivljal se je posteno s tern, da je slikal portrete po foto- grafijah in kopiral Fiihrichov krizev pot za razne cerkve. S. Ogrin je se med zivimi in on sam bo najbolje vedel, kako se je prilegel njegovi umetnosti domaci zrak. Tako se konca za slovenski narod umetnost 19. stoletja! Kaj prinese prihodnjost? — kdo ve? R. JAKOPIC, NOTICE He! i m x -mmM • v' • /•> V'v Sykr * vt *’ ; - ; v*V-‘ _ -r" ; ' * -ff "i 1 -fc*. at' / » / t *«■ M0DN1 SALON OZMEC VICIC n LJUBLJANA q Selenburgova ulica 4 s priporoca svojo veliko zatogo s H krasnih dunajskih in pariskib modelov, dekliskib in otro§kib S klobukov, sportnib kap ter vseb v to stroko spadajocib predmetov. f Zalni klobuki vedno v zalogi. 3 Popravila se vrse tofno in ceno. 1 r :: Priporocljivi prepatati:: : c. in kr. dvornega zaloznika in papezevega : dvornega zaloznika lekatnatja G. PICCOLI V LJUBEJflNI, Dunajska ccsta. 7plD7tintn llinfl ^ re pi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. iluluullUlU VlllU Polliterska steklenica K 2. — , 4 steklenice franko zaboj in postnina K 8-40.- 7n|f|flri1*l titlbflinn krepi zelodec,' pospesuje prebavljanje in od- uuKUULHU llllnIliril prtje telesa. Steklenica 20 vin. - Hllii ttllll Dll YU Ml preizkuseno zdravilo za revmaticne bolezni. Stekle- HllllrrlltiUIIlllII nica 50 vin. in 1 K.- SalmijahouE pastile Mall'll Ml cimin izvrsten, naraven pridelek, v steklenicah, kilogram IliUIlllUV Sirup po K 1-50, V sodih po K MO.- Narocbe tocno proti povzetju. BIIIIIIIIIfl|||||||||Illllllllll|||||BIIIBIIIl||| l | l ||5| llll | l ||| ll |B|| ll ||||,iaBIGI ll l ll IIB l ; ll li l |ll| l lllll l | l |||| ll g| lll |,llll l ||l, ll lllllllll| ll l * n P. n» Opozarjaua na Icistno izdelou a In ico olj- natifi baru f fakov, firnezeo in steklarskega kfeja . — Velika zaioga kemicnih in rudnin - skifi barv t barve za umetnike , potreb- scine za siikarje in pleskarje - Uelika zaioga usakovrstnifi copicev . Strojno olje za use urste strojev* Olje proti prahu 9 karbolinej , mavec itd. Nadejaua se t da- bodo cenj\ gg* odjemalci to ze res potrebno domace podjetje tudi po moznosti podpirali in zagotavljava najnizje cene in najboljso post re zb o* Priporocaoa se najtopleje za blagohotno zaupanje in prijazna narocila in beleziva z najodticnejsim spostovanjem Premeri & Jancar Ljubljana Dunajska cesta sL 20. Na debela! Na drab no! Najnovejse in fine gramofone kakortudi druge vsakovrstne mehanidne godbene stroje, gramo- fonske plosce, sivanke itd. se dobe edino le v godbenem ateljeju A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica st. 5. % Vabim vsakogar, kdor se zanima in zeli kupiti gramofon naj, predno kupi, ogleda mojo zalogo. Prodajam tudi na majhne obroke. Popravila vseh vrst godbenih strojev in gramofonov, tudi starih sistemov, se izvrsujejo natancno in ceno. v □ □ □ ii ALEKSANDER GOTZL PODOBAR IN POZLATAR PRIPOROCA SL. OBCINSTVU SVOJO BOGATO ZALOGO VSAKOVRSTNIH OKVIRJEV NAJNOVEJSE OBL1KE ZMERNE CENE □ □ □ r J V V V V ) / Ljubljana, Hongresni trg 6. Velika zaloga domacih in tovarniskih cevljev. Narocila po meri se izvrSujejo tocno in solidno v lastni delavnici. \ Predno se odlocite kupiti pisalni stroj zahtevajte cenik in razkazovanje „UNDERW00D“ pisalnega stroja, ki je priznano najboljSi. Nebroj sijajnih priznanj! STANDARD FOLDING" pisalni stroj iz aluminija, tehta samo 2 V 2 kg pripraven za potovanje in pisarno. Ima vedno v zalogi J. PERKO, LJUBLJANA UMETNINE : : MUZIKALIJE L. 5CHWENTNER LJUBLJANA : PRESERNOVA UL. 3 PRIPOROCA SVOJO IZBRANO ZALOGO SLIK V MOJSTRSKO IZVRSENIH UMETNISKIH REPRO- DUKCIJAH, TER IZDELKE MODERNEGA UMET- NEGA OBRTA IZ BRONA IN DRUGIH SNOVI KNJIGARNA : ZALOZNISTVO 1 Izprasani optik | in strokovnjak K. 3UHMBH Ljubljana, Selenburgova ulica Ocala in scipalniki izkljucno po znanstvenih in zdrav- ni§kih predpisih. Velika izber perspektivov za gledalisca, vojastvo, mornarico. Barometer in termometer za znanstveno in splosno uporabo. Vsakovrstno perilo, razno modno blago, darrtske cepice i. t. d. se kupi najceneje pri tvrdki 0. Jezersek (prej K. Recknagel) na Mestnem trgu 24. Uelika zaloga nagrobnih uenceu in trakov. S. Strmoli priporoca slavnemu obcinstvu svoj brivski salon = poleg cevijarskega mostu = v Ljubljana, Pod Tranco i. Popolna zaloga lasnih izdelkov, zlasti lasne vpletke in podlage. Materjala za maskiranje: brade, lasulje, sminke itd. na izbiro. Vse po zmernih cenah! Postrezba tocna Cr H. SGTTMER : LJUBLJANA : Lastna tovarna v Svici. TovarniSka znamka „IKO“ »IKO“ Najuecja zaloga up, juuelou in kina srebrnih oprav. Vse po najnizjih cenah! Ceniki zaston]! Postrezba tocna! fliojzij liodnik Havapna kamnosek v Ljubljani Kolodvorska ulica 32. Prva kranjska industrija za obdelo- vanje granita, sijenita, labradorja, itd. z elektri£no silo. Mramornata stavbena dela. Plosce za pohistva. Splosni kamnarski pro- izvodi. Lastni kamenolomi apnenca. Nagrobni spomeniki. (popolnoma prenovljcna) : Ljubljana - Duuajska cesta postajalisce elektr. zeleznicc Na razpolago vsi slovenski, mnogo slovanskib, nemskib in francoskib casopisov, revij. Umetniski casopisi. ! Najnovejsi biljardi ! Za obilen poset se ptiporoca kavarnar FL Tonejc. ! Postrezba tocna in cena ! a □ nrr \ □ □ / / □ VV.; □ a d a Slfonz Breznih c. kr. zaprisezeni izvedenec in ucitelj ,Glasbene Matice'. Najstarejsa in najvecja domaca tvrdka z vsemi glasbili, stru- nami in tudi z muzikalijami. NajraznovrstnejSa izbira in poso- jevalnica klavirjev in harmonije'v. Zavod za uglaSevanje in poprav- ijanje klavirjev in vseh glasbil. Zastopnik vseh dvornih in komornih tvrdk Ljubljana - Kongresni trg 13. □ Q a □ : ^\o / □ □ \ \ □ □ = Izvrstna prilika za potovanje v = (ameriko) [ je in ostane preko Hamburga ! \ z novimi parniki VELIKANI: \ ua = Evropa 30.000, Kaiserin Auguste = = Victoria 25.000, Amerika 24.000, [ = President Grant 20.000, President = = Lincoln 20.000, Cleveland 20.000 [ \ in Cincinnati 20.000 ton. = \ Z novimi parniki VELIKANI je treba | : upostevati varnost in mirno voznjo. = \ Brezplacna pojasnila daje zastopnik j | FR. SEUNIQ, LJUBLJANA i Kolodvorska ulica st. 28 . Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin nun iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin mu inning la. - a Solidne cene. Ustanovljeno 1883. Kulantna postreZba. ANTON REISNER Ljubljana, Resljeva cesta 7 najve£ji in najstarejSi zavod za uniformiranje na Kranjshem c. in kr. polkovni krojad pe§polka St. 27, zalagatelj zveze c. kr. dri. uradnikov, imejitelj velike ziate sve- tinje z diplomo III. dunajske modne razstave 1904 itd, se priporoca novo vstopivsim gospodom eno- letnim prostovoljcem vsake vrste za izgoto- vitev montur, kakor tudi popolno adjusti- ranje, brezhibno in natancno po predpisih. Na podlagi dolgoletne prakse sem v prijetnem polozaju, da dobavim na tem polju najboljse in najprileznejse. Istodobno se priporocam gospodom zasebnim odjemalcem za prihodnjo jesensko in zimsko sezono. Vsled trgovinskih zvez z inozemstvom imam vedno veliko zalogo pristno angle&kega sukna in morem torej tudi v tem oziru najbolje postreci. Izvrsujem umevno tudi vsa druga v mojo stroko spa- dajoca dela najvestneje in solidno, tako n. pr. talarje za gg. sodnike in c. duhovscino. TOVARNA SALAM IN PARNO IZDELOVANJE KRANJSKIH KLOBAS BUZZ0LIN1 : LJUBLJANA : DELIKATESNA TRGOV1NA TELEFON ST. 138 : iniiiMin ii ■ III II Mill II Novo! 90% manj prostora potrebujejo patentovane Novo! ,,KoIumbus (< skladne mize in skladni stoli, ki jih izdeluje in zalaga parna tovarna lesnih izdelkov FR. BURGER v SPODNJI SISKI. Za te skladne stole in skladne mize se potrebuje 90% manj prostora kot za navadne. Nanje ne vpliva vreme in vlaznost prav nic, ker niso zlepljeni, marvec zvezani z vijaki in za- kovcki. Tudi jim lahko vsak sam zameni posamezne dele, ne da bi za to potreboval mizarja. Te patentovane „KOLUMBUS“ skladne mize in skladne stole, lesene kakor tudi zelezne, pri¬ porocam zaradi njih prakticnosti in trpeznosti, da si jih nabavi vsak restavrater in gostilnicar. pa tudi vsaka druzina, kajti posebno pripravni so za pre- seljevanje in prevazanje. ❖ Bogoslav Halos Ljubljana, hotel ,pri Malicu' Slavnemu obcinstvu vljudno na- znanjam, da imam vsak dan obilo svezega in okusnega peciva invsevto stroko spadajoce stvari po najnizjih cenah na razpolago. Ob sezoni vse vrste sladoled. Velika zaloga bonbonov in cokolad. Vsa tukajgna in zunanja narocila se izvrsujejo vestno in hitro. : Opticni zavod : JOS. PH. GOLDSTEIN LJUBLJANA : POD TRANCO 1 Bogata zaloga opernih kukal, Penta prizma bi- nokljev, daljnogledov, ocal f scipalnikov vseh vrst. od 2 K naprej do 40 K v zlatu, termometrov in mere za alkoholne pijade, ter drugih v to stroko spadajocih predmetov. Popravila se tocno in ceno izvrse. Zaloga fotograficnih predmetov in k :: temu spadajocih predmetov. :: Vljudno se priporoca velecenjenim : damam : 30SIP BREGORIN DAMSKI KROJAC DUNAJSKA CESTA 6/1. n. :: LJUBLJANA :: IK Ljubljana Kongresni trg RIHARD DRISCHEL Knjigotrznica. Prodaja umetnin in muzikalij. Antikvarijat. V zalogi vedno velikanska izbira zbranih del iz vseh polj literature; preskrbi nove in stare knjige najhitreje in pod najugodnejsimi pogoji. Velika zaloga umetniskih casopisov in slik v okvirjili. Vedno v zalogi: Editionen Peters, Litolff, Steingraber, Universal : Edition. : Sole za vse instrumente, klasicne in moderne glasbe. : Katalogi brezplacno in postnine prosto. Pri vecjih narocilih na obroke! VERONIKA KENDA LJUBLJANA : DUNAJSKA CESTA 20 VELIKA ZALOGA PAPIRJA, PISALNIH V IN RISALNIH POTREBSCIN :: ZALOGA IGRAC IN GALANTERIJSKEGA BLAGA 1 Stevilo narocnikov za Planinskovo Prazeno KaVo od dne do dne narasca, Velecenjena gospa! Mad tisoc gospodinj jo kupuje. Me opustite si iste tudi v Vasem gospodinjstvu upeljati. PlaninskoVa Prazena KaVa ne potrebuje nikakih priporocil; kdor jo enkrat kupi, jo zahteva vedno! \ Zimsko zdravilis£e Bohinjska Bistrica . Sezona december-marec. ShajaliSde Sportnega obdinstva; -*-} ^Umetna sankali§6a ii drsali§ce. — Prlporo£ljivi izleti 6 srnuSmi. Voznje s san Zniiane zimskoSport iz Trsta, Gorice Ljubljane Letovisce Bohinjska Bistrica. Sezona junij-september. Izhodisce za ture v Zanimivi sprehodi in izleti Triglavsko Kopalisce Zracne in kopeli 3 ure iz Trsta 3 ure iz Lju.b Hotel & penzija „Turist“, 8 minut od kolodvora na robu vasi. Zmerne cene. MeS£anska kuhinja To£na postreZba. 14 sob za tujce. Vrt. Klavir Pred in po sezonah zni^ane cene. Predno se poslu2ite kake J obrnite se na * \ y Inseratni del oskrbela »Generalna anonina pisarnao v Ljubljani, Turjagkl trg 2. W > V * ' LSw*' *•,« v I ' • '•*' i' ll: ' If' 1 .’ il .1 ^ /> v • / V’) * r .Vr*'! ■ 'J : Jt' v‘ . : i 1 . .1 • A* ► •< : •/.Lli-a'% k A ? H i?