Drobiž.
Kino. Kinematograf jc lahko najboijše učno sredstvo, Če ga imajo pamctni ljudje v rokah, če predstavljajo samo poučne siike. V Švici ima n. pr. vsaka boljša šola svoj skioptikoa za navadne in za kinematografske slike. Na An-gleskem gre vsak teden v kino okoli osem milijonov ljudi. Nastavljenih je 150 tisoč ljudi s tcdensko plačo osmih mi-lijonov kron. Pred desetimi leti je bilo nastavljenih samo 1000 oseb s tedensko plačo 40.000 kron. Še vcč je kinov v Zedinjenih državah; tam sedi vsak dan v njem okoli osem milijonov gledalcev, toliko kot na Angleškem v enem tednu. Če pomislimo, da imajo imenovane države sto milijonov ljudi, vidimo, da sedi vsak dan v kino ena dvajsetina vseh prebivalcev. Mesta s 300.000 pre-bivaJci imajo povprečno 70 kinemato-grafov. Ljubljana s 50,000 prebivalci bi jih torej moraia imeti dvanajst. — Vsaka vas v Sibiriji ali na Kitajskem ima svoj potujoČ kino. — Polovico filmov so pred vojno napravili Ameri-kaoci, in so bili tudi najboljši. Stroški so bili včasih zelo veliki, za eno samo dramo 200.000 do 400.000 kron. Glede prodaje so bili pa Angleži prvi. Okoli štirih petin vseh Hlmov sveta je bilo prodanih na Angleškem, naravnost ali pa na dražbi. Samo od januarja do avgusta 1913 so po vsem svelu ustano-vili 350 novih kino-družb s skupnim kapitalom nad 38 milijonov kron. Za kakšno novo ruisel so dali pred osmimi leti pet do deset kron, danes 40 do 200 kron, neki Amerikanec je dobil za dobro misel 8000 kron. Neka italijanska družba je razpisala nagrade, prva je znašala 20.000 kron. Čudni so Rusi; tudi najveselejša stvar mora pri njih imeti žalosten konec, kar je seveda včasih precej težko.
Največji vodopad na svetu. To ni, kakor se je doslej mislilo, Niagara v Severni Ameriki ali oni Iguasija v Bra-ziliji ali vodopad Sambezija ali Nila v Afriki. Kakor poroca »Journal des Forces Hydrauliques« ima največji vodopad na svetu Kajetanar v Angleski Guyani. Odkril   ga   je   potovalec   Brown.    Voda
pada z višine 230 metrov, ne da bi [e pri padcu kaj zadrževalo. Ta visočina je petkrat večja kot ona Niagare in dvakrat večja kot vodopad na Sambe-ziju. Moč tega padca se ceni na 2,500.000 konjskih sil, a ona padca Niagare le na  1,250.000.
Živ požirek, Časopisi poročajo, da je v kraju Loetzen na Vzhodnem Pru-skem neki mož — pogoltnil Živo miško. Ko je spal, seveda široko zevajoč, se je preplaše la živaica, ki je iskala hrane, zatekla v najbližjo odprtino — v od-prta usta. Mož ne ve drugega povedati kakor to, da je čutil, da ga hoče nekdo zadušiti. Nato je pa globoko pogoltnil, nakar je čutil krepko premikanje in bolečine v želodcu. Poklicati je moral zdravnika, da je  moža rešil.
Beseda o praTem času, Sveti Vin-cencij Pavelski je bil nekoč v družbi odličnih mož. Vmes je bil tudi visok gospod, ki je ¦ v svoje govorjenje rad vpletal neokusne kletvice. Ko je spet nekaj pripovedoval in zraven zaklical: »Naj me bes plenta !« — ga prime Vin-cencij za roko in de smehljaje: »Bog varuj! Jaz vas držim in branim.« To je tako preseneti]o preklinjevalca, da je zanaprej opuslil grdo navado kletvin-skih besedi.