271
Zgodovinske stvari.
Žumberški okraj in Marijindolska občina
v razmeri z deželo Kranjsko.
Z ozirom na to, da se je ravnokar vojna Krajina (vojaška Granica) s Hrvatskim kraljevstvoin združila, je nastopil pravi čas, o Žumberku in Marijinem dolu v razmeri s Kranjsko spregovoriti nekoliko besedi.
Ob času ,   ko je bilo pokrajenje, (Provincialisirung) vojne Krajine sklenjeno ,   bila  sta Zumberski okraj in
"H-
272
Marijindolska občina v zvezi s ces. kr. Slunjskiui polkom. V geografiČnem obziru leži Zumberški okraj na južni strani Kostanjevice in sicer unkraj 4 milje dolzih Gorjancev med Krko in Kolpo. Ta okraj ima 71 vasi, nad 10.000 stanovalcev, mnogo gozdov in okoli 4 štirjaških milj površine. Občina Marijindolska se nahaja na južni strani Metlike, na levem bregu Kolpe * je obkoljena od Adleške in Preloške župe in šteje 3 vasi ter okoli 400 duš.
Stanovalci teh ozemelj so bistroumni, hrabri, in zaradi imenitnih vojnih zaslug bili so mnogokrat od vladarjev pohvaljeni. Pečajo se posebno se živinorejo, kajti Žumberk ima mnogo živali: nad 2000 goved, 2500 ov&c in koza in blizo toliko prešičev. Geografična lega in druge okoliščine nanašajo , da ves promet teži na Kranjsko; živino sploh gonijo na sejme po Dolenjskem.
Po najstarejši, znani nam zgodovini prištevala sta se Žumberk in Marijindol k deželi Kranjski; tako zlasti neka stara listina od leta 1127. priča, daje Kranjska obsezala tudi Žumberk. *) Leta 1323. objavil je kardinal Bertrandus , kot papežev legat , kake pristojbine mu župe na Kranjskem — med njimi tudi Žum-berška — odrajtovati morajo. **)
Valvasor (1. 1689.), kateri Kranjsko na 5 strani, namreč na gorenjsko, dolenjsko, Metliško stran, v notranji del na Krasu in na Pivki in na Istrijanski kraj deli, med župami Metliške strani navaja tudi Žumber-ško. ***) V dotičnem Valvazorjevem zemljevidu se Žumberk in Marijindol nahajata na povšini Metliške strani, to je, tretjega njegovega dela Kranjske. Isto tako Floriančičev znameniti zemljevid (1. 1744. na-tisnen) kaže, da sta Žumberk in Marijindol pripadala Kranjski.
Ko so ob času velikih turških bojev v prvi polovici 16. stoletja turški Valahi pobegovali in prihajali na Kranjsko, sklenili so Kranjski stanovi, da se tem Uskokom iz Srbije in Bosne okoli Kostelja in Osi!niče zemljišča prepuste brez štibre, brez najeraščine in brez druzih služnosti razen vojne dolžnosti. Vsled tega so se ti uskoki 1. 1530. naseljevati pričeli ob Gorijancih, okoli Metlike, Žumberka in Kostela. Potem izvira oklju-ček vojne Krajine na Kranjski zemlji, f)
Odsihmal, v teku 16., 17. in 18. stoletja pridobili so uskoki od vladarjev različne privilegije, dotične listine pa kažejo, da se je Žumberk zmerom prišteval Kranjski deželi.                                             (Kon. prih.)
*) Naznanila zgod. društva 1   1856. str. 38. **) Naznanila zgod. društva 1.  1856. str.   11. ***)  Valvazor II. str.  212.
•f)   Valvazor   XII.   str. 75.   —   Dimic   ^zgodovina Kranjska" I. zvezek, 2. del str. 138.
280
Zgodovinske stvari.
Žumberski okraj in Marijindolska občina
v razmeri z deželo Kranjsko.
(Konec)
Za Marije Terezije leta 1746. priklopilo se je navedeno ozemlje Sluojskemu polku vojne krajine; toda kmalu so prepiri nastali zaradi meje med Kranjsko in Hrvatsko, kateri pa še dosedaj niso konečno dognani. Obravnave glede teh prepirov dale so uže prejšnjim kranjskim stanovom, pa tudi poznejšemu deželnemu zboru, in sicer najbolj onemu leta 1863., priliko, da so kazali na vtrjene pravice Kranjske; al visoka vlada tega ni v poštev vzela, temveč odredila je mejo leta 1865., a ne da bi se bila ozirala na vtrjene pravice dežele kranjske. Deželni zastop kranjski pa je to vladino uredbo 1. 1866. z izrecnim pridržkom na znanje vzel, da se je tadaj, kedar se bode vojna krajina odpravila, potezati za pravice Kranjske.
Leta 1869. se je ta stvar zopet sprožila v deželnem zboru. Vsled zadevnega predloga jo je ustavni odsek pretresal in nasvetoval, naj se deželni odbor za obve-ljavo teritorialnih pravic vojvodstva Kranjskega do s cesarskim ročnim pismom 19. avgusta 1. 1869. razpu-ščenih delov vojne krajine c. kr. Slunjskega polka, to je 11. in 12. kompanije njegove — žuraberški okraj — isto tako tudi za to poganja, da se marijindolska občina spoji z vojvodstvom kranjskim. Toda predmet ta ni prišel do obravnave, ker je bil dan pozneje deželni zbor zaključen.
Cesarskim manifestom dne 15. julija t. 1. je spojitev hrvatsko-slavonske Krajine s kraljestvom hrvatsko-slavonskim določena; al zadeva zastran Zumberka in M arij in dol a je zopet obvisela. §. 26. zadevnega cesarskega ukaza dne 15. junija glede navedene spojitve namreč izrecno določuje takole: ,,Ker se pogoj, stavljen v Členu IV. postave od leta 1872., po katerem je pokrajenje ob enem izvršiti z uravnanjem meje glede žumberškega okraja in marijindolske občine, dosedaj ni mogel doseči, je samo ob sebi razumljivo, da določba omenjenega postavnega člena, vsled katere pokrajenje navedenih ozemelj začasno obvisi, merodajna ostane do tadaj, kedar se bode vprašanje zastran uravnanja meje ustavno redilo. Da se pa uprava navedenih ozemelj ne ovira, jo izročam začasno svojemu banu."
Tako cesarski sklep. Radovedni smo , kako bode kranjski deželni zbor v tej za Kranjsko važni reči dalje postopal.