IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO
Poštnina plačana » gotovini Spedlzione in abbon. post. 1. gr.
TRST, nedelja 20. julija 1952
O SLOVEMSKO HBVATSKE PROSVETNE ZVEZE GENERALU WIJSTTERTONU
upravni položaj v Trstu
WASHINGTON, 19. — Italijanski veleposlanik v ZDA Alberto Tarchiani je izjavil danes. da se položaj v coni A STO «razvija zelo dobro« in da je treba «rešiti s.-mo še malo težav«. Tarchiani je govoril novinarjem po enourriem razgovoru z državnim tajnikom za zunanje zadeve Perkinsom. Nato je Tarchiani dejal:
((Imenovanje dveh komisarjev za oo-rco A STO s strani tnio)e vlade in njuna odobritev s strani ZDA in Velike Brita. nije je odločen korak naprej. Zarodi tega bo civilno upravo vodil italijanski prefekt im uparno, da bo v bodoče vse v redu!>.
Tarchiani je tudi dejal, da s Perkinsom, ni govoril o vesteh, da bodo ZDA poslale Jugoslaviji reakcijska letala, tanke in težko artilerijo, da pa je ta vest «n2redila na italijansko javno mnenje globok vtis«.
Tarchiamjeve besedo o Trstu so polne netočnosti. Zanimivo bi bilo vedeti, ali so besede o ((komisar jih» ali o ((italijanskem. prefektu» plod nepoučenosti ^ in neznanja, ali rta izraz pobožne želje, ali morda oboje skupaj...
odvzame ENAL Narodni dom pri Sv, Ivanu in povrne slovenskim prosvetnim organi, zacijam, da bo tako zopet služil namenom, za katere je bil zgrajen in obnovljen. Druga naša zahteva je, da se začne konkretno reševati vprašanje odškodnine za vso gmotno škodo, ki jo je Italija povzročila slovenskim prosvetnim organizacijam in končno da se glede pravic in ugodnosti slovenske prosvetne organizacije popolnoma izenačijo z ENAL. Nujno je potrebno, da se ZVU odločno zavzame za pravično rešitev takih
so si jih slovenske gospodar-sko-prosvetne organizacije z velikimi težavami in napori v začetku tega stoletja postavili. V teh domovih so prosvetne organizacije imele svoje sedeže in so v dvoranah lahko redno in nemoteno prirejali kulturne nastope.
Tako so fašistični divjaki ob podpori takratne oblasti požgali leta 1921 in 1922 Na. rodne domove v Barkcvljah, v Rojami, pri Sv. Ivanu in dvorano v Boljuncu. Fašisti so uničili prosvetni sedež v Kocolu, v Skednju so se pa nasilno polastili dvorane in sedežev prosvetnih organizacij, prav tako so se polastili obnovljenega Narodnega do-ma pri Sv. Ivanu. Z nasiljem in grožnjami so fašisti izsilili prodajo dvoran pri Sv. Ja-
ATENE, 19. — Danes je prispel v Atene adro. Mcunbatten poveljnik britanske sredozemske mornarice.
5!}ROVNA POGAJANJA NA KOREJI
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19 — Predsednik španske republikanske vla. de dr. Gordon Orbas in minister za informacije dr. Arauz sta danes obiskala Novi Sad in kmetijsko delovno zadrugo «Novo življenje« pri Novem Sadu. Po povratku v Beograd se je minister dr. Arauz sestal z zastopniki beograjskega tiska in Zveze novinarjev Ju. goslavije, medtem ko je predsednik vlade dr Orbas obiskal Centralni svet sindikatov Jugoslavije, kjer je v razgovoru s člani Centralnega sveta izra. zil zadovoljstvo, da v Jugoslaviji delavci upravljajo podjetja, in svoje občudovanje za po. let, ki ga delovni ljudje Jugoslavije kažejo v borbi za zgraditev socializma. Visoka španska državnika sta nocoj odpotovala na Brione, kjer ju bo sprejel maršal Tito.
Iz Aten poročajo, da je podpredsednik grške vlade in zunanji minister Venizelos danes izrazil svoje zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom, ki ga je bila deležna grška parlamentarna delegacija v Jugoslaviji ter poudaril, da je kontakt med obema državama najboljši način, da se ustvarijo pogoji, ki bodo omogočili koordinacijo skupnih naporov, da se reši mir v tem delu Evrope. «S po. sebmm veseljem, je dejal Venizelos, pričakujemo prihod jugoslovanske parlamentarne de. legacije, ki bo dala priliko grškemu narodu, da izrazi svoja čustva narodom Jugoslavije, in pripomogla k vse večjemu zbližanju obeh držav v njunem interesu in v interesu sve. tovnega miru sploh«,
Po informacijah Jugopressa se vršijo na Madžarskem velike priprave za velike vojaške manevre na jugoslovansko-ma. džarski meji. Teh manevrov se ne bodo udeležili samo oficirji informbirojevskih dežel temveč tudi nekatere njihove enote. Poljske in češkoslovaške enote so že prispele na Madžarsko.
Ukvarjati se moramo še z enim presenečenjem tega ted. na. Mosadek, bolehni iranski ministrski predsednik, ki je iz-vtS&el nacionalizacijo petroleja ske industrije. je nenadoma odstopil. Pravzaprav je kriza zorelo že dalj časa; njen zunanji izraz je bila Mosadekcva borba v parlamentu za izredna pooblastila, vzroki pa -'o v prvi vrsti gospodarskega značaja.
Od nacionalizacije petrolejske industrije si je perzijska vlada obetala predvsem zagotovitev stalnega izdatnega vira dohodkov, ki bi ozdravil kra. nično sušo v državni blagajni in pripomogel do gospodarskega dviga.
Toda položaj s« je zasukal nekoliko drugače. Družbi «An-glo-Iraniant, se je posrečilo preprečiti prodajo perzijskega petroleja v inozemstvu, dokler spora ne bo rešilo mednarodno sodišče v Haagu. Namesto povečanih dohodkov so državni blagajni zmanjkali še prispevki, ki jih je plačevala ((Anglo-lranian-», pa tudi sicer so se v gospodarstvu pojavile resnč mo.nje. Pogajanj o za ameriCko posojilo niso dala zaželenih rezultatov. Mosadek je poskusil zadnjo pot: z diktatorskimi po. oblastiU, ki naj bi mu jih dal parlament, je hotel zavreti nevarno pot navzdol. Parlament je okleval, šah pa ni bil voljan pristati na znižanje vojtLSfcih izdatkov.
Novi ministrski predsednik Ghavam es Sultaneh vsekakor ni prevzel lahke dediščine. Težki gospodarski položaj kliče po nujnih ukrepih, vprašanje petrolejske industrije pa je tudi treba rešiti, če naj res postame vir bogastva za perzijsko državo. Ghavam je znan kot spreten diplomat; leta 1946 je sklenil znano kupčijo z ZSSR na račun azerbejdžan.ke republike in dosegel umik sovjetskih čet iz severnega Irana.
V Londonu So Mosadekov pa. dec razumljivo sprejeli z zadovoljstvom, ne obetajo pa si takojšnjega dobička. Ghavam mora računati z dejstvom, da so pogajanja z Anglijo v Iranu zelo nepopularna; ie bolj nepopularna pa bi bila vsakršna koncesija Angležem, ki bi omogočila skorajšen sporazum.
In še nekaj besed o zadnji sovjetski noti Švedski. Gre za švedski hidrcavirn «Catalinav, ki sta ga nad Baltiškim morjem napadla dva scvjetska lovca Mig.15. ko je iskal posadko ponesrečenega transportnega letala (ki so ga prav tako verjetno sestrelili Rusi, zaJcaj gumijasti čoln za reševanje, ki so ga kasneje našli, je bil preluk-n jan od krogel). Švedska vla-dn je predlagala Mcskvi uvedbo preiskave, ki naj bi jo izvedla nevtralna mednarodna komisija. Kremelj je to seveda z «cgorčenjem» 'odklonil in ponavljal svojo trditev, da je le. talo «Catalina» napadlo sovj.t-ska lovca. (Zgodbo, ki je sicer stara več kot mesec dni je vredno ponoviti: k° se jf ugotovilo. da je bil «CatoIina» neoborožen, so kominformisti trdili, da so švedski piloti speljali s pištolo. S pištolo na Mig-15! Nekako tako kot s fračo proti tanku — z edino razi k o, da s kamnom tank ni težko zadeti, toda s pištolo letalo, ki leti s 1000 km na uro...!).
Seveda se je stvar končala tako da Rusi. krivci pravega zračnega banditizma, grozijo Švedski, naj poskrbi, da se po-dobw primeri ne bodo ponavljali! Pa naj še kdo reče, da ZSSR ni najbolj miroljubna, pardon, edina miroljubna drža. va na tem svetul
r. c.
Trumanovo polletno poročilo o gospodarskem položaju ZDA
NEREDI V TEHERANU
k	nuae-
H^rii V P°stati ntt-! a CoiS? ie hil 3 Zvezl ie P°-iev. y brPia dana ameri-a hočf'°llt;<niK ,vsakih pogo-
20. julija
Danes, nedelja 20. julija
Marjeta, Ceslav Sonce vzide ob 4.34, in zatone ob 19.47. Dolžina dneva 15.13. Luna vzide ob 2.37, in zatone ob 19,13-Jutri, ponedeljek 21. julija Danijel, Zora
Laški tisk
GORI CA, 19. — Goriška javnost z ogorčenjem 0 in grenkobo opaža, da ta. ko imenovani obveščeni tisk z velikim zadovoljstvom piše o vsakovrstnih procesijah, cerkvenih manifestacijah. vojaških paradah, zidanju hiš INA-Casa in ne zamudi ugodne prilike, da udari po slovenskem prebivalstvu, njegovih pjredstapni-kih, ustanovah in slovenskem tisku, da pa je zelo molčeč, kadar gre za delavska vprašanja, kadar je treba pisati težke pogoje, v katerih živi delavstvo in zlasti, kadar so na vrsti odpusti, znižanje delovnega urnika itd.,
Ti takoimenovani obveščeni časopisi so s svojim pisanjem jasno dokazali, da so zagovorniki vladajočega razreda, kateremu morajo peti samo stavnice in hvaliti sleherno njegovo odredbo, četudi je za ljudstvo škodljiva. Tako morajo ravnati, ker sedanji oblastniki potrebujejo mnogo propagande, da si ohranijo naklonjenost svojih malomeščanskih volivcev, ki so v ogromni večini boljše stoječi ljudje. Omenjeni tisk mora prezreti vse težkoče našega delavca in kmeta, kajti težko je pač postaviti poleg Članka o blestečih cerkvenih manifestacijah, članek, v katerem bi kritizirali odpuste v podgorski predilnici, v livarni SAFOG. razmere v Tržiču itd.
Kuzuiere v Ul. Cravos
Prebivalci v Ul. Cravos so že večkrat intervenirali pri občinski upravi zaradi odkritega obcestnega jarka, ki te. če na levi strani tik pred hišami. Ta jarek je pravo leglo komarjev in žarišče kužnih bolezni, kajti vanj se stekajo vsi odpadki iz bližnje bolnice pri Rdeči hiši. Poleg tega pa predstavlja ta jarek, ki je zaraščen s travo in mlakužnimi rastlinami resno nevarnost za otroke in za odrasle. Hiše v tej ulici so povezane s cesto z malim obokom nad jarkom pred vhodom in samo majhen nepreviden korak, zlasti ponoči, zadostuje, da se znajde človek v smradljivi gošči, ki teče v jarku. Ta jarek je bil vzrok že mnogim nesrečam. Pred približno dvema mesecema je vanj padel uradnik Materini, ki stanuje na štev. 27 v tej ulici. Pri nesreči si je zlomil roko v zapestju in se vrezal v dlan ob steklo, ki je ležalo na dnu jarka. Rana na roki se mu zaradi okužbe po okuženi vodi še danes ni zacelila.
Nairt za kritje tega jarka, ki ga je občinski tehnični u. rad izdelal že leta 1947 pod zavezniško upravo, še danes leži po zaslugi sedanje občinske uprave na občini in ni u-pania, da ga bodo izvedli.
Kuzpravn proti napadalcem Komelu
Porotno sodišče je odložilo razpravo proti napadalcem gostilničarja Komela in odredilo poveriti preiskovalnemu sodniku, pri goriškem sodišču nadaljnjo preiskavo za ugotovitev točne brzine, s katero je Robert Lucidi vozil, ko je lanskega junija krenil s srede na skrajno desno stran Tržaške ceste, in namenoma povozil Komela.
Seja občinskega »veta
Po enourni razpravi o vlogi, ki jo je občinski upravi predložil svetovalec Vodice v zvezi z brezposelnostjo v mladinskih vrstah, je svet skle. nil, da bo občina z resolucijo zahtevala od pristojnih vladnih oblasti čimprejšnjo odobritev zakonskega osnutka, s katerim upajo, da bo končno rejeno vprašanje zaposlitve vajencev
Svetovalec Vodice je svojo vlogo,podprl s podatki in povedal, da je v našem mestu 544 brezposelnih mladenkev od 14. do 21. leta starosti. Vzrok brezposelnosti med mladino so prevelike dajatve, ki jih. od delodajalcev zahteva Socialno skrbstvo. Marsikateri obrtnik ali rokodelec bi najel vajence ati učence, katerim bi po sindikalnih pogodbah plačeval po 414 lir tedensko, toda obrtniki se izogibajo vsake pomoči, ker v sedanjih ekonomskih razmerah ne zaslužijo toliko, da bi lahko plačevali še posebej za vsakega vajenca po 1500 lir tedensko zavarovalnine Socialnemu skrbstvu.
V PODGORI IN RONKAH grozijo z novimi odpusti
Kaj je z obljubljeno pomočjo in z naročili države? - Strankarstvo v sindikalnih organizacijah ošibilo odpor delavstva Samovoljno in krivično ravnanje ravnateljstva
Kot temen oblak leži nad predilnicama v Podgori in Ronkah težka kriza. Tekstilna kriza ima sicer širši obseg ter je vsedržavnega in celo mednarodnega značaja. Pred nedavnim je bila v avdijenci pri De Gaspe-riju posebna sindikalna delegacija, ki mu je predočila veliko nevarnost, ki jo predstavlja zastoj tekstilne industrije za vsedržavno gospodarstvo. Nujno so potrebni energični ukrepi, da se prepreči množičen odpust delavstva in de-montaža te industrije, ki se zdi skoraj neizbežna, zlasti na Goriškem.
Na predzadnji seji občinskega sveta na goriškem gradu je bilo govora tudi o tem vprašanju. Zupan in dr. Poterzio sta poročala o intervencijah pri odgovornih krogih v Rimu, kjer sta dobila zagotovila, da so bili storjeni potrebni koraki, ki naj bi omilili krizo v naših predilnicah, med drugim tud; z vojaškim naročili.
Kljub tem zagotovilom pa je s 15. t. m. dobilo odpovedno pismo šest tehničnih asistentov v Podgori in eden v Ronkah. Ugotovili smo, da se kom-informistična delavska zbornica mnogo bolj briga za ponovni sprejem teh nameščencev, kakor pred nekaj tedni, ko je bilo odpuščenih 30 delavk v podgorski predilnici in se je zanje mnogo manj energično zavzela.
V Podgori skuša ravnateljstvo tovarne za zdaj odložiti odpuste s tem, da pošilja delavke in delavce na dppuste. V pre-dilniškem oddelku, kjer je kriza navečja in je takorekoč vse v razsulu, so sedaj poslali na sedemtedenski dopust m začasen dopust (sospensione) drugo izmeno delavk, ki se bodo vrnile na delo šele okrog 26. avgusta — če bo sploh še kaj dela zanje. Medtem se je namreč na oglasni deski ravnateljstva pojavil oglas, ki napoveduje nadaljnje odpuste med delavstvom ob koncu prihodnjega meseca. Pravijo, da nameravajo odpustiti okrog 750 delavk in delavcev, pretežno iz predilniškega oddelka.
Da pri tem ne bo šlo po pravici in potrebi, je zelo verjetno, ker je to razvidno že iz dosedanje prakse. Tako imamo že sedaj med odpuščenimi matere z dvema ali tremi otroki, ki so jih preživljale s svojim delom v tovarni. Kaj bo z njimi, če bodo ostale brez dela in zaslužka?
Po drugi strani pa hodijo še vedno v tovarno na delo delavke iz močnih kmečkih hiš, ki bi laže ostale doma. kjer jim itak ne manjka dela. Tovarniško vodstvo bi torej moralo upoštevati večjo ali manjšo potrebo in se po tem ravnati. Tako bi najbolje demantirali govorice, ki krožijo med ljudmi in vedo povedati o gnjatih ter salamih, ki rešuje-
jo nekatere manj potrebne pred odpusti. Prav tako bi bilo, treba upoštevati starejše delavke, ki so v tovarni že po 20 ali 25 let in jim je tovarniško delo edini zaslužek. Ali naj gredo take delavke že ob prvem pišu krize na cesto?
Ze večkrat smo slišali in či-tali tudi pritožbe o sedanjem ravnatelju, ki so ga namestili proti volji delavstva. Ta človek, ki se je menda znal prir kupiti mlademu gospodarju To-nelliju nastopa precej diktatorsko, osorno in prevzetno proti delavstvu, ki se pri njem pritožuje ali išče pravice. Odgovori «Vem kaj delam», ali pa «Vse kar naredim jaz, je dobro* so pri njem običajni,
Tekstilni sindikat Delavske zbornice (FIOT) in ostali sindikati se vse preveč brigajo za svoje strankarske cilje in koristi, da bi mogli združiti delavce za enoten nastop, ki bi lahko bil najboljša, da ne rečemo edina obramba delavskih nteresov. S takim enotnim nastopom bi lahko zahtevali od vlade v Rimu in od krajevnih organov večjo pomoč in potrebne ukrepe za omiljenje, če že ne za odstranitev krize, ki b; jo zlasti v naših obmejnih krajih lahko skoro popolnoma odpravili z izboljšanjem sosedskih odnosov z Jugoslavijo, kar bi imelo za posledico povečanje obmejne trgovine s Slovenijo in večjo prodajo tekstilnih proizvodov, s čimer bi odpravili krizo vsaj v našem obmejnem predelu.
S takim enotnim nastopom bi tudi vlili delavstvu več razredne zavesti, da se ne bi čutili tako nezaščitene in osamljene v neenakem boju z delodajalci, ki vidijo le svojo korist, potem ko so v času konjunkture sami pospravili težke milijone dobička. S takim enotnim nastopom bi lahko dosegli tudi izboljšanje plač, ki so z dosedanjim skrčenim urnikom, ko so delavke delale po 24 ur tedensko, znašale komaj po dv;, do tri tisoč lir na teden in so tiste, ki so bile začasno odpuščene (sospese) prejele za tri tedne vsega skupaj ie okr^ 5.000 lir. Kako naj s tem ž; vijo, ko pa so ekonomisti ž? lani izračunali, da je za normalno delavsko družino potrebnih mesečno okrog 60.000 lir?
Po drugi strani pa zahtevajo delodajalci od delavk vedno večjo storilnost, čeprav pri tem trpi kvaliteta izdelka. To se je videlo tudi v zadnjih mesecih, ko so iz inozemstva vrnili precej blaga zaradi slabe izdelave in je obležalo v skladišču.
Vse to in še marsikaj drugega bi morali imeti pred očmi tisti sindikalni voditelji, ki se mnogo bolj brigajo za borbo proti «titovcem», kakor pa za borbo proti izkoriščanju delavstva in za zaščito njihovih koristi, V svoji slepi poslušno-
sti moskovskim imperialistom gredo celo tako daleč, da smo še pred kratkim čitali v njihovem časopisju napad na tiste ljudi, ki se potegujejo za tak skupen nastop delavstva, pa če treba tudi mimo nezmožnih ali nevrednih sindikalnih voditeljev. Ali bi bil morda tudi tak nastop «titotašistična nevarnost?«
Nič čudnega torej, če imajo delavci vedno manj zaupanja v take delavske organizacije, oziroma v njihove voditelje in nič čudnega, če jim vedno bolj obračajo hrbet.
Planinski svet nad Ukvami v Kanalski dolini
Vino iz čedadske okolice je dobro, a predrago
ČEDAD, 19. — Kdor pride v Čedad lahko takoj opazi značilnost tega mesta, nekaj posebnega, kar ni videti v drugih mestih. Nadiža, Hudičev most Ne! Gostilne, krčme in gostilne, katerih je v malem mestecu približno 70. Tujci se kar čudijo, ko gredo n. pr. po Borgo di Ponte, v tesnih ulicah je skoraj na vsaki stavbi napis gostilna. In ne samo tod, tudi drugod po mestu je enako.
Kako naj si to razlagamo? Stvar je enostavna. Domačini, kakor tudi hribovci, ki pridejo dvakrat tedensko v Čedad na trg, ne zahajajo v razne kavarne. Rajši kot v kavarno stopijo v gostilno h ' kozarcu dobrega, »tokaja« ali «merlo-ta» Cedadska vina so tako do. bra, da tudi tujci, ko jih spoznajo, rajši spijejo kozarček «tokaja» kot črno kavo.
«Tokaj» pijejo ob vsaki uri. Tudi v zgodnjih jutranjih urah. Kdor čaka avtobus, ne naroči kave, ampak kozarec «tokaja». S tem ni rečeno, da so domačini pijanci. Nikakor ne. Vino je tako dobro, jim ugaja in spiti kozarček belega je že sta. ra navada, ki gre od roda do
v Gorici, Lečniku, Krrninu, Gradiški, Romansu in pierisu. Vsem kmetovalcem bodo izplačali 6000 lir za stot. Za kmetovalce, ki so že svoječ2.sno oddali žito in s$ zatp debili po 5000 lit za stat, je že poskrbel agrarni konzorcij, da jim bodo izdali potrdilo za ostalih 1000 lir y teku prihodnjega tedna.
Pravilnik o nameščanju
didaktičnih ravnateljev
GORICA, 18. — Šolsko skrbništvo sporoča, da je bi! objavljen pravilnik o nameščanju didaktičnih ravnateljev v onih predelih pokrajine, kjer bo ostalo kakšno mesto prosto. po dokončnem nameščenju s strani ministrstva za javno vzgojo.
Interesenti si lahko ogledajo omenjeni pravilnik na Šolskem skrbništvu, .didaktičnih ravnateljstvih in pri uradu
Šolskega skrbništva v Gorici na Korzu Verd; št. 37.
Prošnje je treba vložiti 20. avgusta t. 1.
HDD P0ZAR V R0MAISU
do
lz Pevjne*
iz- Napeljite si vodo v hiše
GORICA, 19. — Sele danes zjutraj okoli 9. ure so se mestni gasilci vrnili na svoj sedež, potem ko so bili od 16.30 včeraj zaposleni pri gasitvi požara, ki se je vnel v Rcman.su v kmečkem, poslopju, last Bende dell^ Torre por. Prandi. V kratkem času se’ je požar razširil na žitnico in gasilci so si na vse načine, prizadevali, da so rešili živino, ki so jo domačini takoj spustili na prosto, medtem ko sq čakali na gasilce.
Pri požatru je zgorelo 350 kvadratnih metrov strehe in stropa, 80 stotov žita in 800 stotov krrrif poleg številnega kmečkega orodja, ki je bilo v hlevu in na seniku. Škodo ce-nijo približno 3 milijone lir, k; je pa krita z zavarovalnino. Do sedaj niso še znani vzroki požara vendar so pričeli s preiskavo. Domnevajo pa, da -'e je požar vnel sam zaradi prevelike vročine.
SOVI FIT-MI
Izlet S P D
v Karnske Alpe
GORICA, 20.	—	Slovensko
planinsko društvo vabi vse člane in prijatelje na izlet v Karnske Alpe. Cilj »zleta bo vrh Sernla.
Odhod i avtobusom s Travnika v soboto 26. t- m. ob 14.30,
Prijave sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku. Vpisnina je za člane 600, z* nečlane 650 lir.
Zadnja svetovna vojna je dala snov dolgi vrsti vojnih fil-mov> več ali manj posrečenih in zadetih. Nikdar pa si ne bi mislili, da bo tudi vojne na Koreji tako kmalu prikazana na filmskem traku.
Film «Otroci slave« je že drugi film, kar smo jih videli, iz te vojne. Pripoveduje nam o umiki ameriške divizije ter o junaštvu malega oddelka, ki mora braniti umik. Štirideset vojakov, vkopanih v sneg in skalovje, se ne gane z odrejenega mesta, dokler niso go1.ovi, da »e ie i»a divizija srečno umaknila.
Film lahko označimo za navaden vojni film, ki se pa dvigne iz povprečnosti zaradi odsotnosti retorike, ki je take svojstvena podobnim filmom. Vojaki so nam prikazani kot navadni ljudje in ne kot heroji; četudi so njihova dejanja nedvomno junaška, se nam vendar zdijo popolnoma naravna in edina prikladna položaju v katerem se edini ca nahaja. Film poživlja zanimiv psihološki problem o razmerju borca do osamljenega sovražnika, ki se sovpleta s čudnim strahom istega,da bi zaradi smrti nadrejenih, dobil v roke poveljstvo nad ostalimi. Pravzaprav lahko rečemo, da je prava vsebina filma prav zgoraj navedem strah mladega kaplarja, ki nazadnje dobi poveljstvo in mojstrsko izvede umik ter je vse ostalo, razporeditev postojank, kratki bojni prizori, patruljske akcije, le okvir osrednjemu psihološkemu dogajanju.
! ESTIVO 21: «Ti naši starši«, J. in I. Guenther.
NA PROSTEM V STANDRE-
ZV. 21: »Lepotice pri kopanju«, S. Williams.
iJhifp in cilajie
Pii motiki dmmiili /
Vozni red
mestnih avtobusov
Glavni kolodvor - Severna postaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5,45,
6.20, 6.40, 6.50, 7, 7.15, 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10, 20.20	20.30,	20.40, 20.50, 21,
21.15; 21 35, 21.50, 22.15, 23, 23.10 in 23.40. Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6, 6.15, 6.40, 6.58, 7.10, 7.20, 7.30. 7.42 (do 20.2 vsakih 8 minut), 20.10, 20.20, 20.30,	20.40, 20.50, 21, 21.10,
21.20, 21.35, 21 55, 22.40, 23.20, 23.30 in 23.55, Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5.45, 6.20, 6.40, 6.45, 7, 7.15, 7^25 (do 21 vsakih 8 minut),
21.15, 21.25, 21.35, 21.45, 21.55,
22.15, 23. 23.10, 23.40, — Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6,
6.15, 6.40, 6.58, 7.10, 7.20, 7.30,
I N O
»Sinovi slave»,
R.
VERDI. 15:
Basehart.
VITTORIA. 15: ((Pokol na veliki stezi«, G. Montgomery. CENTRALE. 15: ((Andaluzija«, L. Mariano.
MODERNO. 15: «Klic v nevihti«, M. Oberon.
Vino v Čedadu je zares vrstno, toda predrago, draže kot drugod. Človek bi si mislil. da držijo gostilničarji vi. soko ceno zaradi kakovosti vina. Pa ni zaradi tega; trošarina je tako visoka, da so go. stilničarji primorani držati visoke cene.
Davki in trošarina so vedno enake, čeprav gostilničarji ne prodajo več toliko, kakor so prej. dokler ni bila tako blizu državna meja, ki je odrezala od središča več vasi, ki sedaj spadajo pod Jugoslavijo.
Cedadski gostilničarji so v velikih skrbeh. Upajo, da bo meja odprta in da bodo lahko prodali kaj več vina. Zdi se pa da to ne bo tako hitro. Potrebno bi bilo, da bi tudi za Čedad odredili prosto cono.
Vinogradništvu v teh krajih preti huda kriza in propast. Oblasti sicer nekaj pripravlja, jo, a so le priprave in gradovi v oblakih, kakor n pr. «La sa-gra del vino«. Minili so zlati časi, ko je bila čedadska okolica znana zaradi svojega vi. na daleč naokoli, ko so se vozniki, ki so prevažali železo s Koroškega k Jadranu, tu u-stavljali in naložili sode vina, ki so ga potem prodajali na Koroškem in drugod po Avstriji,
Ropot avtomobila
splašil vola
GORICA, 19. — Včeraj popoldne je šel 37-letni Rudolfi Anton iz Ul. Giustiniani 23 skupno z goriškim trgovcem Nibrantom na obmejni blok k Rdeči hiši, kjer so pripeljali iz Jugoslavije večje število volov namenjenih v mestno klavnico. Ko sta moža vodila vole skozi mesto, je nenadoma ropot avtomobil^ splašil nekega vola, ki je moža brcnil, da je padel na tla. Rudolfi si je kaj kmalu opomogel in peljal dalje živino v klavnico. Toda hude ves
preplašen prišel v bolnico Bri. gata Pavia, kjer so mu zdravniki takoj nudili vso potrebno pomoč. Ozdravel bo y 8 dneh.
Kakor smo že poročali, bodo v Pevmi, na posredovanje svetovalca DFS tov. Pavlina, postavili telefonsko kabino v gostilni pri Karlini. Postavili bodo tudi še eno vodno pipo na zgornjem koncu vasi.
Sedal se pa nudi prilika, da si lahko napeljejo v svoje hiše vodo tisti, ki niso tega še storili. Pri plačilu bodo tudi imeli posebne olajšave, da bodo plačali samo polovico stroškov in še to v obrokih. Interesenti naj se čimprej zglasijo pri tov. Pavlinu na’ domu (gostilna Pavlin), kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila. Vsi oni, ki niso poskrbeli za napeljavo vode, naj ne zamudijo prilike, ki se jim nudi.
Seja občinskega sveta
v Sovodnjah
GORICA, 19. — V ponedeljek 21. t. ra. popoldne ob 17.30 se bo sestal občinski svet k svoji redni seji. Na dnevnem redu je med drugim tudi potrdilo pristojbine za živino, ure-ditev odnosov z občinskim zdravnikom, imenovanje prt glednikov računov za leto, 1951, določilo nagrade za župnika v Rupi itd. Svetovalci bode,- tudi razpravljali o priključitvi treh slovenskih občin:	Sovod.
nje, Doberdob in Steverjan k sodni in davčni oblasti v Gori. ci, za kar je dala svoj pristanek tudi pokrajinska uprava.
Prošnje z ostalimi dokumen. ti je vložiti na prefekturo najkasneje do 27. avgusta t. 1.
Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na prefekturo (Ufficio Gabinetto).
mmi miEii mu
zaradi zapostavljanja in brezpravnosti beneških Slovencev
Zadnje čase se toliko govori, ravnati s svojimi državljan1 in piše o zapostavljanju bene-1 drugega jezika, medtem ko 1'
ških Slovencev, da naža usoda ne zanima veq samo g. Man. zana in drugih šovinističnih pismarjev, ki bi nas hoteli zatajiti, ampak so se začeli zanimati zanjo tudi .tuji novi. narji.
Ni dolgo tega, kar je prišel v Sv. Peter Slovenov novinar neke velike ameriške tiskovne agencije. Hotel se je na lastne oči in brez rimskih ali videmskih kažipotov in tolmačev prepričati na mestu, kako ravnajo italijanske oblasti z bene. škimi Slovenci. To mu je bilo še tam laže, ker je ta novinar sam znal slovenski in se je lahko pogovarjal z ljudmi v njihovem jeziku.
Ko je spoznal, da je vse res, kar se govori in piše o zapo. stavljanju in brezpravnosti beneških Slovencev, je izrazil svoje začudenje, kako more Italija tako diskriminacijsko
talijani v ZDA Uživajo v'se pravice, čeprav tam niso na svoji zemlji, ampak so se samo priselili. Ameriki niti na ^ sel ni prišlo, da bi tem Pr'se" ljencem kratila pravice, t® jim je dala ne samo šole v i|s' lijanščini, ampak celo dvoj®-žične napise na cestah 'n ? krajih, kjer živi znaten odstotek Italijanov,
D>NES
Srednješolska prireditev
v Doberdobu
Danes ob 16. uri bodo v do-berdebski dvorani nastopili goriški srednješolci z Ma.nner-sovo veseloigro v treh dejanjih «Peg, srček moj», bi so jo s tako velikim uspehom uprizorili v nedeljo 1. junija v Standrežu. Priporočamo obilno udeležbo.
Opozarjamo, da bo prireditev ob 16. uri in ne ob 20., kakor je bilo prvotno javljeno.
Natečaj za državne uradnike
GORICA, 19. — Z ministrskim odlokom od dne 7. junija, ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 148 od 28,6.1952, je napovedan javni natečaj za 60 službenih mest za podtajnika na notranji civilni upravi.
Natečaja se lahko udeleže samo absolventi pravne fakultete in fakultete političnih ved.
Urnik vlakov
na goriškem kolodvoru
ODHODI:
Proti Trstu:	620,	7.25,	8.44,
10.04. 13.45, 15.57. 17.26, 18.33* 20.36. 21.26, 00.01. —r
Proti Vidmu: 4.‘50.	&.!&,
7.59. 8.28, 10.46. 13.48. 16.00-'. 17.25, 19.15, 20.18, 23.20.’	'
PRIHODI:
Iz Trstu: 5.26, 6.34, 7.57, 8.19* 8.27, 10.44, 13.44, 17.21, 19.10! 20.16. 23.18.
Iz Vidma: 4.40, 6.18. 7.23, 8.43, 10.00, 13.43, 15.55, 17.23, 18.29 20.34, 21.24. 23.59.
* Ne vozijo ob nedeljah.
Zaprta meja
zaradi slinavke
GORICA, 19. — Zaradi novega pojava slinavke so jugoslovanske oblasti zaprle obmejne bloke, za živino. Prepoved prekoračenja meje traja od 8. julija dal.ie.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
GORICA, 19. — V goriški mestni občini je bilo od 13. do 19. t m. 14 rojstev, 6 primerov smrti, 10 vknjiženih porok in 8 porok.
Rojstva: Pellegrini Lucijana, Capctorto Ana, Klanjšček Gabrijela. Tirel Patricija, Borto-lus Marijaluiza, Pertini Ana, Favero Marisa, Padovani Albert, Sacco Aleksandra, Mazza-rutti Roland, Tcmasetti Gibert, Rosito Mihael, Pillon Gianka-rel, Battistuta Fulvij.
Smrti:	50-letna gospodinja
Ciglič por. Perco Lojzka, 66. letni upokojnec Graculin Alojz 76-letna gospodinja Delpin por. Matelič Veneranda, 66-letni u-radnik Francolič Mihael, 65-letni upokojenec Fulvio Marijan, 56-letni redovnik Basso Alojz.
V knjižene poroke:	orožnik
Cestaro Rino in gospodinja Mengardo Marija Elizabeta, agent policije Acconcia Alojz in gospodinja Lombardi Luiza, pek Ccminotto Anton in krz-narka Petrossi Pig, uradnik Gulin Angel in gospodinja De-lich Ana, inženir dr. Depicol. zuane Ivan in profesorica Ve--nuti Marija agent policije Pie. poli Ga( Sano imtkalk9„ ,Revi-gm>s Elda, agent policije STO Haberkpn Robert in frizerka Marini Cvetka, trgovec Bolaf-fio Bruno in gospodinja Nie-dermayer Marija Tereza, mizar Tc.nut Jakob in gospodinja Cargnel Francka, dclavec Car-degna Ludvik in gospodinja Patruno Italija.
Poroke:	d“lavec Šušteršič
Angel in gospodinja Barbarine Antonija, visokošolec Grusovin Bruno in gospodinj^ Buonassi-si Bruna, zidar Zanato Angel in tkalka Sisintin Tončka, u. radnik Rosito Franc in gospodinja Atzori Antonija, mehanik Fontanini Arduin in tkalka Jansič Regina, agent policije Bortolus Elso in delavka Le-ghissa Noemi, mehanik Mosetti Bruno in gospodinja Muccj Danijela, financar Tomassini Franc in uradnica Comensig Edita.
Vrnila se je prvo
skupina otrok iz Ukev
Danes proti večeru se * vrnila z vlakom prva skupi®1 f otrok, ki so bili tri tedne' počitniški koloniji v Ukvab,' Gorice so se odpeljali z kom in avtobusi v svoje roj> ne vasi.
Gorski zrak, dobra hrana * počitek so ugodno vplivali ®! otroke, ki so se vrnili vese*1 zarjavelih in okroglih ličk.
V prvi skupini je bilo deklic iz njžjih razredov * snovne šole iz raznih vasi Goriškem. Odšla je že skupina, v kateri je 30 deSP* Tudi ta skupina ostane Ukvah tri tedne.
Počitniško kolonijo v je organizirala in vodi DijaS^ Matica iz Gorice.
Kje lahko naročite iz kolonije v Ukvah
Slike prve skupine otro^ kolonije v Ukvah lahko ^ čite pri Prosvetni zvezi v ® rici, Ul. Ascoli 1.
ROMA	59	87	3
GENOVA	71	44	59
VENEZIA	9	26	33
MILANO	49	73	3
TORINO	20	80	73
BARI	39	76	27
FIRENZE	49	40	33
NAPOLI	65	70	68
PALERMO	51	59	53
CAGLIARI	89	63	82
‘ D
M*
73	S
74	•
7 42 (do 21' vsakih’ s‘ minut) *»>« z3utr«3 * z8^tU/ 21.10 21.20, 21.35, 21.45, 21.55,	v	desni	nogi	in	je
22.\0, 22.30, 22.45, '23.20 in 23.55.
Glavni kolodvor - bolnišnice: odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8,
9 14, 16 in 17.30; lz umobplnice ob 8^20, 9.50, 15.20. 16.30, 17-50.
Gorica - Standrež . Sovodnje: ob delavnikih odhodi s Travnika za Standrež ob 7.30, 8.20,
8.40, 10, 11, 12.40, 13.30, 15.30,
16.40, 18, 19, 20. Odhodi s Travnika v Sovodnje: 7-30, 8.20, 11,
13.30 in 19. Odhodi iz Standre-ža ob 6.40, 7.10, 8, 8.50, 9, 10.20,
11.40, 13, 14.40, 15.50, 17, 18.20,
19.40 in 20.15. Odhodi iz Sovodenj: 7, 7.50, 8.50, 11.30, 14.30,
19.30, Ob praznikih odhodi s Travnika Za Standrež: 8.30, 10,
11.15 13 14, 15, 16, 17, 18, 19,
20, 21. Odhodi s Travnika za Sovodnje: 13, 14, 15, 18 in 20.
Odhodi iz Standreža: 8-50, 10.15,
11.30, 13.40, 14.40, 15.40, 16.30,
17.30, 18.40, 19.30, 20.40 in 21.20 Odhodi iz Sovodenj ob 13.30
14.30, 15.30, 18-30, 20.30.
OBISHAH SMO KOLOM.)!! TRŽAŠKIH IITIMIH V SUUI-im
Otroci na počitnicah v Sloveniji so zdravi, zadovoljni in veseli
Vse kolonije so v krojih, kjer imajo otroci na razpolago vodo, travnike in gozdove Dobra hrana, stalno zdravniško nadzorstvo in pester dnevni red jamčijo dober uspeh kolonij
Obiskali smo kolonije tržaških ' otrok v Sloveniji, da se prepričamo, kako preživljajo naši otroci svoje počitnice daleč od vročega Trsta. Ustavili smo se v vsaki koloniji le za kratek čas toda dovolj, da smo lahko presodili, da so vsi otroci zdravi zadovoljni in, lahko rečemo; srečni in to je že precej, celo mnogo. In kaj ustvarja njih d°^ro razpoloženje? Mnoge okoliščine, izmed katerih nas je takoj prijetno presenetil prijsteljski odnos m*d vodstvom in otroki. Od u-pravnika, pedagoškega vodstva in vodičev do kuharic in snažilk, vsi se res pošteno trudijo, da napravijo otrokom počitni. ce prijetne. Vsi se med seboj dobro razumejo in otroci se niso spoprijateljili samo med seboj, Fač pa so se močno navezali tudi na svoje vodiče. In vse kaže, da se vodiči dobro zavedajo' odgovornosti, ki jo imajo db svojih varovancev, ti pa tudi vedo, da bodo z ubogljivostjo mnogo pripomogli k uspehu kolonij. Glede vodstva iri red^ napravljajo vse kolonije najlepši vtis in staršem v tolažbo povemo tudi da so otroci pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, saj živi n. pr. ponekod zdravnik kar z njimi v koloniji, če ne pa v bližnjem kraju. Najboljše zdravilo za otroke kot kaže, pa je gibanje v prosti naravi in svež gorski zrak, kajti iz dneva v dan se jim veča tek. In kuharice si
Letne počitnice
trgovskih obratov
GORICA, 19. — Zveze trgov cev za goriško pokrajin^ sporo, ča vsem trgovcem, ki nameravajo zapreti svoje trgovine za začasno dobo letnih počitnic, naj takoj javijo na sedežu zveze čas ko bodo imeli zaprte svoje trgovine.
Prostovoljna oddaja žita
GORICA, 19. - Pokrajinski agrarni konzorcij v Gorici ob vešča vse pridelovalce žita, ki nj podvrženo zakupu, da s po. 1 prizadevajo od ranega jutra do nedeljkom 21, t. m. dalje bodr-jpoznega večera, da zadovoljijo začeli delovati agrarni centr. i lačne želodce. Petkrat na dan za prostovoljna oddajanje iita [ ji*ri delijo tečno in
hrano in če je kdo še lačen, mu rade volje postrežejo še drugič in tudi treljič.
Več ali manj poteka dan po vseh kolonijah enako. Vstanejo ob sedlr.ih in potem gredo na sprehod, na krajši ali daljši izlet ali se pa igrajp okrog doma:. saj jim okolica nudi vsa razvedrila, ki si jih morejo želeti. «Kolonisti» v polhovem Gradcu n. pr. stanujejo v pristavi bivše Blagajeve graščine, kjer je zdaj gimnazija z internatom. Prostori so lepi in svetli, pod poslopjem teče G ra. daščica, na nasprotni strani leži krasen park, vse naokrog pa bogat senčnat gozd. Tam vročine ne občutijo in razumljivo je. da so nag najprej vprašali, če je v Trstu še kaj vroče. Prav tako so se povsod1 zanimali, kako je v drugih kolonijah, če imajo tam tudi tako lep gozd v bližini in kopališče in travnike.
Vik in krik ter živahen smeh nas je pozdravil v Kamniku, saj je tam okrog 200 otrok, lr.ed njimi tudi nekaj iz pred. šolske dobe, ki uživajo pri vseh tovariših in osebju posebne privilegije. Tudi tu so otroci nastanjeni v lepi stavbi, ob kateri teče Kamniška Bistrica, na razpolago imajo lepe travnike in seveda tudi gozd.
V Bohinjsko Bistrico smo prispeli po hudi plohi in našli otroke, v veži počitniškega do. ma kjer so plesali kolo in se zabavali. Kako zelo so se otroci med seboj povezali, nam pove tale primer:	verjetno je
.nekdo za šrlo raznesel vest, da izdatno bo neko deklg mpralg iz kolo
nije, in kaj se je zgodilo? Vsa dekleta s0 planila v hud jok in zahtevala, da jih Marjuča ne sme zapustiti. Seveda smo jih potolažili, da nima nihče namena koga odpeljati, in šele te. daj so se jim obrazi zopet razvedrili.
Nasproti doma je leP smrekov gozd kamor bodo postavili mize, da bodo lahko jedli na prostem. V veliko oporo je vod. stvu zdravnica iz Ljubljane, ki spremlja otroke tudi na izlete; srečali smo jo naslednjega dne na Bledu pri «Putniku», kamor je ravno vodila skupinp otrok, da jim tudi iz prospektov prikaže nekatere lepote nase domovine,
V koloniji v Radovljici pa so ■	navdušeno
se mladinci prav
pripravljali na nogometno tekmo z domačini. Pripovedovali so nam tudi q izletih v Vrbo m dolino Drage na grobove talcev. O obisku pri bližnjih tabornikih pa smo zvedeli iz stenčasa, ki ga je popisal Samo. ilustriral pa Sergij. Radovljičani imajo prav blizu doma krasen bazen, za njim pa gozdič, kjer se najrazličneje zabavajo, ka. dar ne gredo na daljše izlete; n»t bližnjem travniku pa se vsako jutro pod strokovnim vodstvom urijo tel9vadci. Prav ko smo bili na obisku, je prevzelo vso kolonijo veliko razburjenje, ko so zvedeli, da pridejo zastopniki radia iz Kopra snemat oddajo iz naših kolonij. Kakor vidimo, je na splošno življenje med našimi letoviščarji dokaj pestro in razgibano take da se do večer do. yolj utrudijo in se lahko Po-
kore pravilom, ki zahtevajo ob devetih popoln mir...
Vse bolj umirjeno pa je v zdravstveni koloniji v Tržiču, vendar pa jetudi tam dokaj ve. selo. Seveda se tu drže otroci bolj blizu doma in se največ sprehajajo po krasnem parku okrog hiše, ali pa skačejo na velikem igrišču pod gričem. Nekateri so se že zelo okrepili, kajti zvedeli smo da jim gre jed bolj v slast kot v Trstu.
Da naše kolonije v Sloveniji tako dbbro uspevajo, je velika zasluga požrtvovalnega upravnega osebja, ki se trudi, da nudi našim otrokom čim več prijetnosti. Vse priznanje pa zasluži tudi uprava počitniških kolonij v Ljubljani, ki je izbrala našim otrokom najlepše kraje v Sloveniji in šc z mar. Siičemi poskrbela, da jim je res dobro.
Sredi prihodnjega tedna bomo na drugi strani našega lista pričeli objavljati reportaže iz posameznih koloniji. Iz vsake kolonije bo objavljena tudi fotografija.
POZDRAVI OTROK IZ KOLONIJ V SLOVENIJI
Starše opozarjamo, da bodo lahko poslušali pozdrave svojih otrok, ki so na poitnicah v Sloveniji, danes med 9. in 10. uro po radiu jugoslovanske cone Trsta.
IO dnevni izlet v OaliiiHeijo
»Adria - Expressn priredi od 24. avgusta do 2. septembra 1952 IZLET PO DALMACIJI Vpisovanje od 21. 7. dalje. Ker je število prostorov omejeno, naj se Interesenti čimprej javijo.
5-DNEVNI IZLET
V DALMACIJO
Prve dni septetn^J? priredi n \dria - Exi»r«3^’ 5-dnevni izlet v cijo z naslednjim sP° , dom: Odhod iz Trsta parnikom iiDalmacijan. 4. uri zjutraj. Obisk ti je. Raba., Zadra, SiW” ka, Splita, Dubrovn'*'; Kotora in zopet Spl' Prekinitev vožnje na bu, v Splitu in Dubif® niku in na povratku',, pet v Splitu, kjer si izletniki ogledali ",er. in prenočili. Prvovf* j hrana na ladji. Dan , leta bo pravočasno ^ javljen. Z vpisov«®]} prično takoj. Cena vr
(vključena, hrana in •£
nočišče) je lir 14.350.
vpisu plača vsak izie^A
•J*1’',«* iz>e j*
polovico vsote, dva pred odhodom pa ostanek.	f
Ker je število ,zietd» kov omejeno, prosiino> j se zainteresirani čimP < vpišejo. Vpisovanje L. «Adria-Express», Ul. bio Severo 5-b.
Ivan Cankar:	Izbrana
III. del, platno lir 980,—. 'j. dljer:	Dnevnik	III del. f.
platno lir 900.—, Anatole ^ ^ ce: Sodobna zgodovina, P|aL lic 1.420.—. Jack London: lina meseca, broS. lir ^ \\. Hašek: Dobri vojak SvejK j. del, broš. lir 250.—. KM3 jt. Divji grm (Mala knjižni’ 54), broš. lir 360.—.	-jj
DOBITE JIH V SLOVENS%J KNJIGARNAH V TRSTU GORICI!
A D E X
9. IN
i
'#/A
10. AVGUSTA IZLET V
Novo Gorico Kanal ob Soči Rovinj
10. AVGUSTA 19S IZLET V
Skocijansko.
Vpisovanje do 2b. •
OD 15. DO 17. AVG. IZLET V
Ljubljano
Celje
Maribor
Ptiij
Vpisovanje do 31.
16. IN 18. AVGUSTA IZLET V
Ajdovščino Vipavo in na Bled
i*
19>3
,	2	av<
r°Trf •VrsS’-
Ul. F. Severo 5 d,
Naše
nedeljsko
branje
jPl« I PIBAHt DELLO |
sl. Prevodu Silvestra Škerl a je izšel pri Slovenskem knjižnem zavodu izbor Pirandeliovih novel z naslovom «Vrni-Iz te knjige objav-‘Jamo pričujočo novelo-
,,?e tri dni proiesor Agati0 Toti nima v hiši tiste-? , miru, tistega smeha, o ?ateren? misli, da si je zanj pridobil pravico, sedemdeset let mu je, in t® ®. bil lep starec, nak, ega bi ne ^iio možno reči; ajhen, debeloglav, plešast, ez vratu, nesorazmernega dveh ptičjih noži-j ~a' da; profesor Toti >o dobro ve in si niti naj-
Maort domišlja, da bi ga Magdalena, lepa ženka, ki ij} .n?, šteje niti šestindvaj-__ la”Ko ljubila zaradi nje-
Res je, da jo je vzel rev-JLm Jo Povzdignil, hčerka fjnazuskega sluga je bifeja .žena rednega pro-v _ i*. Prirodoslovja, ki bo v:f„ mesecih dosegel pra-• 0 do najvišje pokojnine: dv»He samo to, ampak pred Zem* 'ftoraa, je obogatel i,pu3esiutene sreče, prave bil ve mane; podedoval je Ho hv.tai dve sto tisoč lir ki * bil — .111 Sasom izselil v Ro-
munij(
J0 je tam samski
umrl,
Pa
da j ne misli profesor Toti, Pravir 2ai'adi vsega tega Fiin,^,°. do miru in smeha, iriorp Jej ve- da vse to ne len,- . zadostovati mladi in w zeni
2eni.
« 1 b Poroko,
malo* Magdalenine, naj
ioroknbl J?*1 Podedoval pred terjal bil morda lahko
da n a v
tistihrerirn°. žal, je prišlo tisoč lir, dve
čaka	nai	namreč po-
stim ria njegovo skorajšnjo ker a *e Poplača za žrtev, pre-*1® V2ela starca. To-i c
n^fPOro'ci’ 110 je že... ko
«ko cprev^ri iToti že filozo1' ve npP ®Vldel. da ženine žrt-
sam0 Dnvre- dovolj POP136311 bo »>?•<0]ninica, katero ji Ker , -^Pustil.
P1«	"	v*? p.rivoIil’
le
ne
Hj v ; >.j ! Jloii, aa uiio mir j *daj pravico terja-stv. smeh zdajle, z do-ttste čedne dediščini. ker se kot mo-zadovoiif.^es pošten mož ni
dnKrote -8 tem’ da ie de'ti
J>>a,2enii ampak je ho-dobrote.... da,
r Gii!f!rtTr	'dobre
3VoHnares
dobrotp - s tem, da je delil
fpj c ZPr*» — i- _
tu«
mu'G;^,“u "SVbjemu 'dobre
kdaj mertmi"u’ ki ie biI ne‘ simi .fs nj68ovimi najbolj-Blah r,^nci na gimnaziji, vola’s 2? Sn- ljubezniv. pla-k°dra’'!t	angel lep in
*es0r A„)e ..mislil stari pro-^ino Deli? Toti- Giaco'
m bro^.,.1 bi] brezposeln
in' boleW ?a ie žalostilo s°r Trni’ n°> in on, profe-
Jiužbo	'p	bil
—- dobil kjej^L JJ^i Kmečki banki, sto tkr,x ,.naložil tistih dve 'ir dediščine.
]e do1 h?šir°6iČek teka zdaj' ?ar aneeijs ?Ve in P°1 leta J.e bil ve« kateremu se ,liubljen \p?sveU1 kakor za-k°maj čJnzenj. Vsak dan Predavanj naUle'. kr> konča 1 Pohitel P glrnnaziji, da *al Vsem m,?Kl0v ‘er ustre-rancka. Praven« ma>ega ti-V.- o dal ^av. bi se bil Je bil nortS? >jiti potem, dpoveda, poin.Val’ in bi se
Posveti vi - Pokojnini, „a ne! Slfn^ cas otroku. fS.^e im^ k a bi bilo! Ker £« svoj	do	kraja	no-
ip'ev°m	ki	mu je bil
w- ^ n? težak! Saj se Kiv*°mu tml. sam° zato. da S?	to.	kar	je
vse življenje mu-
nbnirtl naJe bil P°roi;i' 1
H?0'$<Tnom- obdari I„ K ?kofai ’ 3e ljubi) svojo trlv ,°'i kot	očetovsko.
Sp ■0 kdai e h ,ac«l
io je oče ki birj	odkar
klical ^ ;,UQl1 tjsti otrok,
Pa oLža ni?ie SIUa>- ^ bi
na tj,, dedek, kakor ne“a rf°!žr>iha nezavedna laž niu ri ?tt,ta nUslnic:ah neved-
J.IP,,a tud, 2ar
.muči: zdi se
do"ni.l.U(li nUp’ tesa razža-”ova ljubezen .. ako naj nare-njP^iubjif^ ^ndar spreie-«°čka nii^ih^ »sti naziv k, ', 2ai'art. ? r’ tistesja ■^Obne>i katereRa se
ti ,	1 mora
^ 55	i*» i i - « ^
VS;
*mejij0; ker njegove
,-ui ^ niP0,'r n,“dolžnes.<a
Vedno'' i,i10 ie storil
nevp *nt> tzka
n,:.
*azuje neki
fci- d» '*»9li fista
Poslednja
mrVV‘W /.'i s>dk. dr 1.1?-„ Nai 5n^!^l°'e Pfoti ja-t'-u le 6 >e s,™ H r°ko. f akše« Vnej„: e^e)o, naj se 11 bed- ^h‘n° ^^obneži!
Kak-
v.lJo na - ^er . er ne ra-jj° sam '»Vn S tlp Pns,a* d«tvo °,»meLm«to... Opa-
ni‘ znai "]9&'t. eelo ČUKOVO l Ra rif *? Položaja,
"i-
Je
)e te?rnjf - _No, pa
a mar? Srečen
tri dni...
^ rdeče ^Uhle2*,^110? 2?" Klav^ ’	'n od o-
C • ne miu0*,1: 'la io bon
«Ej	slopit^	j2	so.
0|0žnit;, 8,!ivo	Toti ma-
i'1 na n -, nas,nežirn r m in «ek &ah. ’01" v očeh ■ t'-’—	«Kak obla-
In
kakš°n viK„"Vai1 oDia-
iir,...arček...»
pred seboj... Toda za ubogega starčka je izguba enega dne velika! In zdaj so že trije, kar ga pušča žena takole po hiši kakor muho brez glave in ga ne razveseljuje več s tistimi napevi in popevčicami, ki jfh prepeva s prečistim in gorečim glaskom, ter mu ne posveča več tistih skrbi, na katere ga je bila že navadila.
Tudi Nini je hudo' resen, kot bi razumel, da ima mama drugo v glavi, kot pa paziti nanj. Profesor ga vodi iz sobe v sobo, in skoraj skloniti se mora, da mu da roko, tako je majcen tudi on; nosi ga pred klavir, udari na to ali ono tipko, sopiha, zeha, potlej se usede, vzame Ninija na koleno, da pojezdi, nato spet vstane: ves je kakor na trnju. Pet ali šestkrat je skušal prisiliti ženko, da b; kaj spregovorila.
«Boli? Te zares hudo boli, kaj?»
Magdalenina mu hoče trdovratno tajiti; joka se, prosi ga, naj pripre oknice na balkon in naj nese Ninija v sosednjo sobo: sama hoče ostati v temi.
«Glava, kaj?»
Revica, tako hudo ja boli glava... Ej zares sta se morala hudo sporeči!
Profesor Toti gre v kuhinjo in skuša otipati deklo, da bi kaj izvedel od nje; hoditi mora na široko okoli nje, ker ve, da mu je dekle gorko; Zunaj ga obrekuje kakor vsi drug; in ga sramoti, šema grda! Tudi od nje se mu ne posreči izvedeti ničesar.
Tedaj stori profesor Toti junaški sklep; odvede Ninija k mami in jo prosi, naj ga lepo obleče.
«Zakaj?» — vpraša ona. ((Odpeljem ga na sprehod,« odgovori — «Danes je praznik... Tukaj .se dolgočasi, ubogo dete!»
Mama ne mara. Ve, da se hudobni ljudje smejejo, kadar vidijo starega profesorja z malčkom, ki ga vodi za roko; da mu je nesramna grdoba rekla celo: «Kako zelo vam je podoben, profesor, vaš sinčekls Toda profesor Toti ]e vztrajal.
«Ne, na sprehod, na sprehod...«
In je odšel z otrokom k Giacominu Delisiju na dom.
Ta prebiva skupai z neporočeno sesiro, ki mu je' bila nadomeščala mater. Ker ni vedela za vzrok dobrote, je bila gospodična Agata sprva profesorju Totiju zelo hvaležna; toda zdaj — zelo pobožna, kakor je — ga ima za pravega hudiča, nič več in nič manj, ker je zapeljal njenega Giacomina v smrtni greh.
Profesor Toti je moral počakati z malčkom lep čas za vrati, potem ko je pozvonil. Gospodična Agata je prišla pogledat skozi okence in je zbežala. Gotovo je šla obvestit brata o obisku in se bo vrnila ter povedala, da Giacomina ni doma.
Je že tu. Crno oblečena voščena, bledih očnic, mršava, osorna, popade profesorja, komaj odpre .vrata.
«Kako neki... oprostite... zdaj ga prihajate iskat že na dom?... In kaj vidim! Celo z otrokom? Pripeljali ste tudi otroka?«
Profesor Totj ni pričakoval takšnega sprejema; ostrmel je: gleda gospodično A-gato, gleda malčka, se nasmehne, zajeclja:
«Za... zakaj?... Kaj pa je? ... Ne smem... priti na...«
«Ga ni doma!« — se podviza z odgovorom ona, su-
hUi * Ninijem1 Jekolikl losten. W.. tudi
(tei'1 Tega6*' si
>omse*a
£ vrti po
Vznemirjen
razdražen'
JVes ni za-
Ob odkritju spominske plošče narodnemu heroju Darku Morušiču-BIažu
PRIMER
•Ms®:*:
.v S 'Ji
BIL JE SVETAL
srčne primorske m
Spomini tržaške aktivistke na partizana Blaža
adi
me
V torek 22. julija, na dan vstaje slovenskega naroda, bodo v Srednjem Lokovcu odkrili spominsko ploščo na-rodnemu heroju Darku Ma-rušiču-Blažu. Borba na Slovenskem Primorskem, posebno pa še v Trstu, je tesno povezana s partizanom Blažem fci je kljub svoji mladosti bil med voditelji ilegalnega gibanja na Primorskem in eden najhrabrejših borcev za, svobodo.
Rodil se je 6. decembra 1919 v Ljubljani. Njegovi starši so. bili doma iz Opat-jega sela. Po prvi svetovni vojni so bili. kot begunci na Lukovici pri Brezovici (v bližini Ljubljane) in takrat se jim je rodil sin Darko. Leta 1021 so se vrnili v rodno vas, kjer pa se zaradi težkih razmer niso mogli preživljati in so se odselili v Brazilijo. Tam je Darko hodil v otroški vrtec italijanske delavske kolonije.
Leta 1925 sta se z materjo vrnila v Opatje selo, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Njegova mati, zavedna Slovenka, ga je doma učila materinščine. Kmalu se je iz tujine vrnil tudi oče. Toda pod Italijo ni imel obstanka in je na skrivaj pobegnil v Jugoslavijo. Tudi mati in Darko sta leta 1931 šla za njim.
V Ljubljani je Darko obiskoval meščansko šolo in bil odličen učenec. Po končanem strokovno-nadaljevalnem tečaju Srednje tehnične šole je postal strojni ključavničar.
Zaposlen je bil v tovarni «Unitas)>. kjer se je v družbi razredno zavednih tovarišev bolj in bolj vzgajal in kmalu postal član SKOJ.
Po okupaciji Slovenije je Darko takoj vstopil v vrsto borcev proti okupatorju, kar pričajo številne sabotažne akcije, ki jih je izvršila njegova skupina. Njegovo glavno delo spomladi in jeseni 1941 je bilo organiziranje mladine. Proti koncu leta 1941 ga je vodstvo poslalo na delo v Trsi in na Primorsko.
V Trstu je prevzel delo bratov Kovačičev, ki sta bila aretirana, in Hvaliča Franca.
V Skednju je ustanovil prvi delavski krožek, ki je sčasoma postal žarišče tovarniških komitejev. V novoustanovljenem okrožnem odboru OF je Darko prevzel odgovornost za tehniko tiMorje«. Hkrati mu je bila poverjena tudi organizacija mladine. Februarja 1943 je
Darko komaj ušel pred aretacijo in je po navodilih pokrajinskega odbora zapustil Trst. Od tedaj je bil Kras področje njegovega delovanja. Formiral je v tem času tudi južnoprimorski komite KP. Ob kapitulaciji Italije je bil sekretar pokrajinskega iniciativnega odbora Z MS. Oktobra 1943 je bil postavljen za pomočnika komisarja v štabu primorske operativne cone. Poslan je bil v Furlanijo, kjer je bila organizirana prva furlanska brigada. Po imenovanju za komisarja novoustanovljene tržaške divizije se je vrnil iz Furlanije. V novembru istega leta pa je postal komisar goriške divizije
Ob ofenzivi nemške vojske v novembru 1943 na Kobariškem in v Beneški Sloveniji je imela Blaževa divizija hude boje. 17. novembra je Darko s svojim kurirjem prekoračil Sočo in se ustavil v neki hiši v Srednjem Lokovcu. Presenetili so ju Nemci. Darko je odvrgel bombe, toda umik je bil nemogoč. Padel je skupno s svojim kurirjem.
V 'J* •!•
«Na spomlad 1942 je tovariš Karlo pripeljal k meni novega tovariša«, je pripovedovala tovarišica Spela. «ki mi ga je predstavil za Emila. Bil je to mlad fant, vendar pa je njegov obraz kazal odločnost in izkušenost. Videti mu je bilo, da je že preizkušen borec. Pri vsem tem pa je vsa njegova pojava kazala skromnost.
Tovariš Emil — Darko Ma-rušič-Blaž je bil moj astalni
gost« do jeseni. V teh mesecih sem lahko spoznala, da me prvi vtis ni varal Pri vsem svojem težkem in odgovornem delu, saj je bil. v vodstvu tržaškega ilegalnega gibanja, je kazaK kljub, temu da mu je bilo koma,' 23 let, izredno odločnost, natančnost in konspirativnost. Vse te svoje lastnosti je tudi prenaša) na druge in jih od svojih sodelavcev tudi zahteval. Zanimivo1 je, da je vedno nadzoroval naloge, ki nam jih je nalagal.
V delu nas je vedno vzgajal. Navodila je dajal točno in odločno, da si čutil, da jih moraš izpolniti. Bil pa nam je tudi sam zgled, saj je tudi sam opravljal najtežje naloge s tako predanostjo, da smo vsi, ki smo imeli z njim opraviti, prav po njegovem zgledu imeli pred seboj tudi v privatnem življenju resne čase in hudo borbo.
Te mesece, ko je bil v Trstu, je večinoma prenočeval pri meni, nadaljuje tov. Spela. Bil je izredno previden. predvsem zaradi vratarice, ki je le preveč sumljivo nadzirala hišo. V vseh teh mesecih ga je le enkrat utegnila ustaviti in ga vprašala, kdo je in kaj išče. Dejal je, da je Riko in da hoče k nam. Ko sem bila kmalu nato aretirana, je pri zasliševanju bilo izgovorjeno, tudi ime Riko Izgovorila sem se, da je to neki znanec mojega moža. šofer. Nato so pozaprli vse tržaške šoferje z imenom Riko in jih zasliševali. Seveda «pravega Rika« ni bilo med njimi.
im
mm
m
1 m
Močno mi je ostala v spominu akcija ob obletnici oktobrske revolucije. Skedenj-ci so sešili veliko rdečo zastavo. ponoči pa so jo ((neznanci« obesili nad predor nad Trgom Goldoni. Takoj po končani jutranji policijski uri sem se odpravila na Goldonijev trg in tam previdno opazovala ljudi, ki so jo ogledovali, nekateri z zadoščenjem, drugi s strahom vse do pol sedmih, ko so jo sneli. Doma me je čakal Blaž, da sem mu povedala, kako je bilo na trgu. Vesel je bil, da je podvig uspel in da je zastava vzbudila med našimi pristaši spet novo zaupanje v zmago.
Tri dni po tej akciji se je moral Blaž odstraniti iz mojega stanovanja, ker so nam prišli ok-upatorji na sled. Njegov živahni, mladostni, energični lik pa nam je ostal
vsem, ki smo z njim delali, neizbrisno v spominu. Se naprej, tudi potem, ko je šel iz Trsta med oborožene borce, smo se držali njegovih navodil, njegovih nasvetov, njegovega zgleda, kar nam je pomagalo, da smo vztrajali v borbi do konca. Zlasti med mladino je bilo občutiti njegov vpliv, saj jo je z naravnost sugestivno močjo pritegnil v delo in aktivnost
Res je, kot je napisal tovariš Bebler v .Primorskem poročevalcu’, je zaključila svoje pripovedovanje tovarišica Spela: ((Nihče, kdor je Blaža poznal, ga ne bo mogel pozabiti. Ostal bo v naših srcih za vedno kot najbolj svetel primer srčne primorske mladine, ki se je po svetila osvoboditvi svoje lepe zemlje in njene srečne in slavne bodočnosti.«
BAZOVICA |
Letošnja suša nas je tako prizadela, da moremo pri nas govoriti o krizi naše živinoreje. Ta ugotovitev ni pretirana, če pomislimo, da je pridelek sena letos tako minimalen in paša tako uničena, da živina že listje po grmovju obira. Seno iz Furlanije je pa še sedaj po 2000 lir stot.
Kaj' storiti? Naši kmetovalci razmišljajo, se medsebojno posvetujejo, toda prave še niso uganili. Prodati živino? Proda se hitro, a tudi denar se hitro porabi in potem s čim naj kupijo novo živino? Gotovo je, da si letos naši živinorejci ne bodo mogli sami pomagati. Saj1 storijo vse, kar morejo in ne drže rok križem, pričakujoč samo pomoči od drugod. Toda letošnja suiša pa je res nekaj tako izrednega, da se ni treba prav nič čuditi, če naši ljudje pričakujejo, da jim bo oblast priskočila na pomoč. Kakor je oblast že večkrat dala pomoč bodisi za razne bonifikacije ali kaj podobnega, tako naj sedaj pomaga rešiti našo živino in s tem seveda bo pomagala rešiti pred obuboža-njem tudi nas same. Ta pomoč pa mora pritj hitro, da bodo kmetovalci vedeli, pri čem so. Naše strokovne organizacije naj se zavzamejo za nujno rešitev tega problema, ki ni bil še tako pereč.
Prav bi bilo, da bi se tudi čimprej odprl blok, da bi lahko Bazovci gonili živino . na boljšo pašo.
pastirske palice
estve učenosti
Letos pred petnajstimi leti je umrl slovenski kulturni in slovstveni zgodovinar univ. prof. dr. Ivan Prijatelj. Zadnjo nedeljo v maju so odkrili slavisti na njegovi rojstni hiši v Vinicah pri Sodražici na Dolenjskem spominsko ploščo.
Nasprotnikom, ki nas v "oholem precenjevanju last-4' ne kulture podsmehljivo pi-
Življenjska pot učenjaka, univerzitetnega profesorja dr. Ivana Prijatelja, ki ga tudi v težkih dneh ni zapustila vedrina šegavega Ribničana - «Jaz služim samo enemu gospodu in to je moj narod»
(Nadaljevanje na 5. strani)
Ivan Prijatelj.
tajo s ((pastirskim narodom«, bi lahko zabrusili, da so 'praiv ‘Hi1' toliko zaničevani ((balkanski pastirji« z marsikatero vrednoto obogatili lastno, a tudi občečloveško umetnost in znanost. Hočete dokazov za to trditev? Na hitro roko evo dveh: Kipar ivan Meštrovič, ki ga poznajo v Rimu prav tako dobro kakor v Parizu in Londonu ali v katerem koli drugem mestu velikega sveta, je bil v svojem petnajstem letu starosti še skromen in neznan pastirček, ki je na paši rezljal figure iz lesa. V opankah je pridrsal celo na Dunaj, kjer se mu je — seveda ne zaradi opankov — odprla pot na akademijo. «Pa-stirovanje« mu je pomagalo, da se je dvignil med največje predstavnike kiparske u-metnosti na svetu. Mihajlo Pupin je bil, preden je našel ustrezno mesto v civilizaciji ameriške družbe, takisto pastir, kot izumitelj pa je dosegel svetovno slavo. Podobnih primerov bi lahko našteli še več, saj je to pri kmetiškem narodu nekaj popolnoma naravnega in razumljivega. Danes se bomo ustavili pri pastirskem mladostnem primeru iz slovenskega življenja.
Življenjska zgodba slovenskega političnega, kulturnega in slovstvenega zgodovi-
narja Ivana Prijatelja sc prav tako začenja s «pastiro-vsrnjem«. -Rojen vv originalni .Ribniški . dolini na Vinicah pri Sodražici, je bil zadnji sin malega kmetiča, ki si je moral pomagati s krošnjarje-njem, da je lažje preživel Svojo družino. Spomladi, poleti in v jeseni je mali Ivan gonil krave na pašo, pozimi pa je pomagal očetu in bratu pri izdelovanju «suhe'robe«. V šqlo so ga poslali, ko mu je bilo že devet let. Dvanajst let starega pa je vzel oče Ivana s seboj na kroš-njarsko pot na Koroško. Na tem prvem večjem potovanju iz domačega kraja med tuje ljudi je Ivan pokazal tolikšno okretnost in pronira-vost, da so ga starši sklenili poslati v ljubljanske šole. V Ljubljani se je dijaček v nekaj mesecih naučil nemškega jezika in dohitel v znanju svoje součence iz mesta. Postal je odličnjak. V tretji gimnaziji je stopil v Alojzi-jevišče, kjer je imel za predstojnika Toma Zupana, rodoljubnega duhovnika starega tipa in daljnega sorodnika pesnika Prešerna. V Aloj-zijevišču se je sprijateljil s Franom Grivcem, Z njim sta se učila ruščine.
Tri leta je pohajal Prijatelj gimnazijo kot alojznik, potem je izstopil, ker se ni razumel z novim prefektom.
Medjem je doživel ljubljanski potres, ki je porušil gimnazijsko poslopje,, Z&.',ee|t mesecev , je moral zapustiti Ljubljano in iti domov na^ Dolenjsko. Opazoval je rojake, iskal originale in jih začel opisovati. Zgodbe iz Ribniške doline so tako vlekle, da so jih zlasti Dolenjci prebirali, se jih celo učili na pamet in jih pripovedovali dalje.
V sedmi gimnaziji se je Prijatelj postavil na lastne noge. Preživljal se je s poučevanjem jezikov. Pri tedanjem ljubljanskem generalu je zaslužil z vsako lekcijo goldinar, poučeval pa je tudi ruščino v dveh krožkih. Seznanil se je s Franjo Tavčarjevo, soprogo slovenskega pisatelja, odvetnika in politika Ivana Tavčarja, kar mu je bilo v korist. Proti koncu gimnazijskega študija je zbral Prijatelj v svojem krogu razgledane sošolce in zasnoval maturantski almanah «Na razstanku«. To je tisti zgodovinski almanah, ki je prvič prinesel večji šopek Murnovih pesmi. Grivčevo razpravo o ruskem realizmu, prvo svoje Vrste v slovenskem slovstvu. Prijateljevo psihološko novelo cBrez vesla«, črtice Dinka Puca, pesmi Jakoba Voljča in drugih. Almanah je založil Andrej Gabršček v Gorici, na-
tiskala ga je Goriška tiskarna. Knjiga je zbudila veliko zanimanje.
Iz Ljubljane je ubral Prijatelj pot na Dunaj. Hotel je najprej študirati medicino, toda kmalu je izračunal, da je ta' študij zanj predrag. Ko ga je nekoč pri študiju zoologije »obšla utnijenosi, je stopil v knjižnico, da bi si poiskal.. . ustrezno, .	U-
stavii se je pri' velikoruskih narodnih pesmih, tako imenovanih «bylinah». To čita-nje ga je tako prevzelo, da se mu je na mah, zazdelo, da je našel svojo pravo življenjsko pot. Prepisal se je na slavistiko in prišel v seminar prof. Jasica, tedanje evropske avtoritete v slavistični stroki. V Jagičev seminar je stopil prav tisti dan, ko so dijaki obravnavali ruske «byline». Ponudil se je za referenta in se tako obnesel, da ga je Jagič povabil k sebi. Čudil se je njegovemu znanju ruščine ter mu obljubil preskrbeti štipendijo. Kmalu nato je postal Prijatelj Jagičev zasebni knjižničar. Odprti so mu bili vsi viri do izobrazbe, ki se je tako prilegala njegovi duševnosti. Z Jagičem sta se tako zbližala, da je bilo to za Prijatelja koristno in vzpodbudno za vse nadaljnje življenje. Poleg Jagiiča je Prijatelj na Dunaju poslušal še slaviste Jirečka, Rešetarja, slovenskega docenta Murka in Vondraka. Utrdil si je znanje in se pripravil za prve korake v veliki slovanski svet.
Predvsem si je določil lastno življenjsko nalogo:	za-
(Nadaljevanje na 5. strani)
NO
L O V E
S tem bi jim že tudi znatno pomagali.	,	,
O nedavnem požaru v naši vasi je ((Primorski dnevnik« že poročal. Posestniku Metliki, ki je ostal z živino brez hleva, je drugi posestnik ponudil svoj hlev, ki si ga je zgradil nekoliko iz vasi v smeri proti Pesku. Ko se je v sredo zvečer Metlika s sinom vračal po opravljenem delu pri živini proti vasi, se je še nečesa spomnil in skupno s sinom sta se vrnila proti hlevu. V temi pa- je nenadoma začelo proti njima leteti kamenje. Fantič je zavpil na pomoč. Njegov klic so v večerni tišini slišali nekateri domačini, ki so odhiteli v smeri proti hlevu, kamor ie odšla tudi policija. Našli niso nikogar. Vsekakor Pa je značilno, kako že tudi v naših vaseh imetje ni več varno pred tatovi. Prepričani smo, da zlikovci, ki so najbrž že računali na zadovoljiv plen, niso domačini.
šempolaT
Prejšnji četrtek popoldne bi se bil skoraj vnel naš borov gozd, če bi ne ,bili ognja preprečili delavci, ki so takrat, znašali skupaj posekana borova debla. Upamo, da bo vojaško poveljstvo ukrenilo potrebno, da pri vojaških vajah, ko se uporabljajo zažigalne snovi, ne pride do požarov. Mislimo, da je treba predvsem nekaj več previdnosti in nekaj ljudi za stražo.
Prejšnji teden je vročina preskušala svojo moč nad upokojenim železničarjem Jankom Šušteršičem, ko se je vozil v Trst in nazaj, in ga potisnila za nekaj dni v posteljo. K sreči ni bilo hujšega in mož je že spet «pri sebi«. V nedeljo je (cPrimorski dnevnik« omenil zaprašeno cesto od železniške rampe proti naši vasi. Valove prahu požiramo tudi mi. Kaj pomagajo sanatoriji, če pa moramo stalno vdihavati zdravju nevarne mikrobe. Ali je vprašanje take ureditve ceste skozi vas, da ne bi bilo več prahu, res nerešljivo?
l<’ranz Mehring
T njegovega dela in sicer izbor iz dveh njegovih knjig, ki sta n •	I	•	I	,1	•	•	izšli v Pragi leta 1933 pod
Prispevki k Zgodovini naslovom «0 literarni zgodovini od Calderona do Heineja« in “O literarni zgodovini od Hebbla do Gorkega«. Snov je razdeljena na štiri dele; v prvem so članki o nsimški književnosti; drugi del obsega članke o tuji, t0 je nenem-ški književnosti; v tretjem de-iu so vsebovane estetske in splošno-literarne beležke, na koncu pa ..ie, Schillerjev ter Heinejev življenjepis. Delo je prevedel Fran Albreht, razen Heinejevega življenjepisa, ki ga je prevedel Mile Klopčič. Z Mehringovo knjigo v slovenščini sm0 dobili prispevek k marksističnemu spoznavanju literature in marksistični metodi obravnavanja problemov literarne zgodovine.
književnosti
V vrsti del $ področja literarne vede, kritike in estetike, ki jih je v zadnjem času izdala Cankarjeva založba, smo te dnj dobili knjigo znamenitega nemškega literarnega zgodovinarja Franza Me-hringa pod naslovom Prispevki k zgodovini književnosti. Franz Mehring je pri nas slabo znan. Zato pa predstavlja v nemški literarni zgodovini pomembno osebnost. Mehring je bil od osemdesetih let preteklega stoletju navdušen pristaš socialnodemokratska stranke in eden vodilnih urednikov nemškega delavskega tiska. Zaradi svojega naprednega mišljenja je bil preganjan, zlasti med prvo svetovno vojno, kmalu po vojni pa je umrl. Franz Mehring je napisal vrsto razprav, študij in esejev s področja nemške narodne zgodovine, filozofije in sociologije, posebno pa so pomembna njegova literarnozgodovinska dela. Mehringo-vo zbrano delo zajema devet zajetnih knjig, ki jih odlikuje bleščeč stil in globoka marksistična analiza. Zato velja Mehring za človeka, ki je prvi apliciral Marxov nauk na področju literature, filozofije in umetnosti.
Slovenska izdaja Mehringo-vega dela predstavlja Izbor
J uš Koziik
~leskna žlica
Drugi dul
Med boli redkimi deli iz vojnega časa smo te dnj dobili na naš knjižni trg drugo knjigo avtobiografskega romana iz <^asov fašistične okupacije, Juša Kozaka »Leseno žlico«.
O Jušu Kozaku ni treba posebej govoriti. K0 je konec preteklega meseca obhajal šestde‘etletnico, so njegovemu jubileju vse naše revije in časopisi posvetili daljše članke, v katerih so izčrpno prikazali Kozakovo življenje
in delo ter njegov pomen v slovenski književnosti. Sicer pa večina naših ljudi dobro pozna njegov roman ((Šempeter«. poznajo njegovo povest «Belj macesen«, knjigo nje-•govih «Mask», njegovo esejistično knjigo «Blodnje», poznajo roman iz naše povojne graditve »Gašper Osat«, V «Leseni žlici« pa smo spoznali novo Kozakovo literarno delo in košček Kozakovega življenja med fašistično okupacijo. Druga knjiga, ki je sedaj izšla, predstavlja nadaljevanje opisovanja pisateljeve poti v času vojne. V njej bodo naši bralci našli zanimivo napisano avtobiografsko delo iz vojnega časa, spoznali usodo slovenskega pisatelja v fašističnem raju, obenem pa razmere med vojno v ljubljanskih ječah in v Italiji. Ta knjiga «Lesene žlice« ima skoraj ostro ločena dela: v prvem popisuje avtor svoje življenje v internaciji v nekem taborišču Južne Italije, svoja srečanja z interniranimi Angleži, Grki, libijskimi kolonisti. Indijci, oben?m pa življenje italijanskega ljudstva v Abruzzih, kjer tudi v času vojne žive ljudje precej mirno in patriarhalno življenje, ne da bi se zmenili za vojne grozote po svetu, ni-t1 ne za fašistični režim, ki ga ljudstvo sovraži in katerega predstavljajo le učitelji, župani in drugi oblastniki. Drugi del romana se dogaja ob koncu leta 1942 in v začetku 1943 v ljubljanskih ječah, kamor so Italijani iz in-
ternacije pripeljali Kozaka in ga skupaj z drugimi predstavniki slovenskega kulturnega življenja imeli zaprtega kot talca, dokler se ni fašistični režim že toliko skrhal, da so ga nekaj mesecev pred polomom poslali nazaj v Italijo.
Juš Kozak je svoje delo označil kot roman iz časov fašistične okupacije. Ce pojmujemo roman v smislu njegove osebne tragedije, potem bi bil naslov upravičen. Sicer pa oznaka »roman« ne odgovarja vsebini, kajti v njej je preveč resničnega življenja. a premalo fabuliranja, premalo zapleta in razpleta dogajanj. Sicer pa ne glede na to, to avtobiografsko kroniko iz vojnih časov bo vsakdo prebral s pozornostjo in užitkom, kajti pisatelj zna pritegniti bralca. Prvi del te druge knjige zaostaja morda za prvo knjigo «Lesene žlice«, ki je sila zanimiva, sveža in pisana z velikim poletom. Prav gotovo pa je mnogo boljši drugi del te knjige. Sicer pa mu samo, v primeri z razburjenji po ljubljanskih zaporih, sorazmerno dokaj mirno in odmaknjeno življenje v internaciji gotovo ni nudilo možnosti tako napetega in razgibanega pripovedovanja. Zato pa je drugi del, v katerem popisuje razmere po ljubljanskih zaporih, močnejši, bolj pritegne bralca in mu bolj pričara vzdušje fašistične strahovlade med Slovenci. In skoraj je v tem delu več tudi tistega, za Kozakovo pisanje
tako značilnega razmišljanja in poglabljanja vase, ki predstavlja tudi bralcu nekak in-termezzo v obilici popisovanja zunanjih dogodkov.
, Kot smo pred kratkim brali, ima pisatelj zapiske tudi za tretjo knjigo ((Lesene žlice«. ki pa so po njegovih navedbah ostali v tujini. Vsekakor bi bila velika- škoda, če nam Kozak ne bi napisal tudi tretje knjige «Lesene žlice«, kajti to delo .predstavlja v slovenski literaturi originalno in močno osebno izpoved življenjsko zrelega pisatelja. ki ga fašizem hoče streti. Pisatelj sam pravi na koncu knjige, da se je odločil za avtobiografski način pisanja, ker mu je šlo za samo resnico, in roman iz teh časov pa mora biti do skrajnosti resničen, kajti le na ta način bodo zanamci mogli črpati človeško resnico iz te bridke in nečloVeške dobe. Prav nato bo Kozakova ((Lesena žlica« predstavljala dragocen dokument dobe in težko obtožbo nasilja nad malim narodom.
Prosver Lissagaray
Zgodovina pariške komune 1871
Po Raedovi knjigi o Oktobrski revoluciji smo te dni prav tako po zaslugi Cankarjeve založbe dobili že drugo knjigo o revoluciji v slovenskem jeziku. To pot o francoski revoluciji leta 1871. Av-
tor knjige je francoski politik in publicist Prosper Lis-sagaray, nje naslov pa: »Zgodovina pariške komune 1871«. Doslej nismo imeli v slovenščini še nobene knjige o pariški komuni, o vladi proletariata, ki .je trajala sicer samo dvainsedemdeset dni, ki pa jo je Marx imenoval najpomembnejšo revolucionarno in politično manifestacijo mednarodnega proletariata. Lissagarayeva knjiga je zato še toliko bolj dragocena; njena prava vrednost pa je v tem, ker je pisec knjige sam sodeloval v revoluciji, ker so mu bili na razpolago najrazličnejši rokopisi glavnih oseb, ki sicer niso nikomur bili dostopni, ker je imel pri roki razno arhivsko gradivo, izpovedi prič' in ker je. svoje delo napisal takoj po padcu komune. Zato je to delo P° Marxovih besedah «prava avtentična zgodovipa komune«, ki jo buržoazne zgodovine opisujejo precej drugače.
Delo seveda yi roman, temveč je zgodovina, kateri je avtor dodal tudi obširno dokumentarno gradivo. Kljub .temu bo knjigo vsak, kogar to vprašanje zanima, prebral z užitkom. Ker je pisana v živahnem slogu, z veliko miselno ostrino in neposredno odkritosrčnostjo. Se posebno je knjiga dragocena za nas, ki edini dosledno sledimo naukom komune na poti k ustvarjanju socialistične družbe.
Knjiga je izšla v tisti bro-
širani, preprosti, a okusni oprefni, ki se je Cankarje va založba v zadnjem času uspešno poslužuje.
Charles Dickens
SALEŽ
1
Povest o dveh mestih
Na koncu današnjega knjižnega pregleda naj omenimo še Charlesa Dickensa Povest o dveh mestih, ki ie v prevodu Izidorja Cankarja pred kratkim izšla pri Državni založbi .Slovenije. To Dickensovo delo smo v slovenščini dobili že pred več leti, vendar pa bo z novo izdajo gotovo ustreženo vsem bralcem, saj sodi Dickens med največje svetovne pisatelje. Dickens, ta največji angleški romanopisec viktorjanske dobe, pisatelj neizčrpne domišljije in plodovitosti slovenskemu bralcu ‘ni neznan, saj imamo vsa njegova največjij dela, Davida Cooperfielda.”Oliverja Twista, Pickvvickovce, Cvrčka za pečjo, Nicholasa Nicklebyja in Malo Dorit, prevedena v slovenščino. Tem se zdaj pridružuje še nova izdaja ((Povesti o dveh mestih«, ki opisuje epizodo iz francoske revolucije in sodi prav tako med Dickensova najboljša dela. Ni dvoma zato, da bo tudi po tej Dickensovi knjigi naš bralec rad segal.
S. R.
Iz naše vasi so res redki glasovi, preveč redki. A je že tako, da ima vsakdo svoje dnevne Skrbj in težave ter smo vsi bolj navezani na trdo kmečko in drugo delo, ki nas tako izčrpa. Se za čitanje ni časa in v teh dneh niti volje. Ker pa je le prav, da tudi drugod izvedo, kako poteka pri nas življenje, nam boste odstopili danes v svojem listu nekaj več prostora, čeprav ne bomo poročali kakih senzacij.
Tudi mi se najprej dotaknemo vremena, ki nas najbolj skrbi in povzroča šlabo voljo. Prizadevamo si, tla bi iz te izmučene zemlje spravili čim več, suša pa nam to sproti uničuje. Naše gospodinje, ki pomagajo naše kmetovanje prilagajati talnim, podnebnim in tržnim prilikam (zelenjava, cvetličarstvo) so v zadregi tudi kot mlekarice. Slaba kaže za zimo za ljudi in živali. Od dru-got so poročila, da ni sena. Isto je tudi pri nas. Žito, krompir in fižol so enako odpovedali, koruza je tudi pri kraju. Tudi trta že s težavo kljubuje suši in na tanki zemlji je njeno listje že močno porjavelo. Jagode so v razvoju na splošno zaostale in ponekod jih napada plesnoba. Tudi mi smo se prepričali, da je rahljanje zemlje okrog trt zelo uspešno.
Lanskega vinskega pridelka (terana) je še polno, ker ni zanj kupcev. Je tako kot je že nekoč pisal naš list: pivci ne ločijo več naravnega, pristnega in zdravega od nenaravnega in nezdravega. Tudi pravijo, da je teran predrag, Na debelo gre okrog 150, na drobno (v gostilni) pa po 260. Seveda je med kupno in prodajno ceno prevelika razlika.
Naš vodovod deluje precej dobro in smo zadovoljni, da imamo v pasji vročini vsaj primerno hladno in zdravo pitno vodo. Da bi nas ta dolgotrajni invalid ponovno ne «nafrigal«!
Med nami je kolonija tržaških otrok, bivajo v šoli. Ni jim posebno prijetno, vendar so v primeri z vročino med mestnim zidovjem pri nas mnogo na boljšem.
Tudi po našem zemljišču delajo škodo vojaška vozila. Težko je dosečj zadevno odškodnino. Pridružujemo se mnenju ostalih vasi, da naj se postopek za ugotovitev in poravnavo škode poenostavi.
Minulo nedeljo je imela naša mladina ples. Vaščani pa bi radi videli tudi kulturno prireditev s petjem in igro. To je pri nas izvedljivo, ker imamo za to sposobno mladino.
{ 'samatorica I
Naša vas ima sončno lego in doline z dobro zemljo. Vse lepo uspeva, če je dovolj vlage. Ker letos te ni, je pogled na rastline zelo žalosten, saj rjavijo in rumenijo listi cel6 sadnega in nekaterega gozdnega drevja. Tako neznosnega in naravnost duš-Ijivega julija ni bilo že
(Nadaljevanje na 4. strani)
&dwuti
d& tAd4i
(Nadaljevanje s 3. strani)
pol stoletja. Zelenjavi ne pomaga nobeno zalivanje, ker vpije razpaljen zrak vso vlago.
Cesta od nas do Saleža bo skoro gotovo. Le na koncu ob ostali šaleški cesti ni še izdelana. Tako bomo zvezani s svetom z dvema dobrima cestama, kar je za nas velikega pomena.
Tudi z vodo smo preskrbljeni, ker razen vodovoda imamo v vasi polno vodnjakov, ki so si jih vaščani zgradili že pred leti. da so imeli vodo za svojo potrebo in se izognili pomanjkanju ob sušah. Dokler teh ni bilo, je bilo vprašanje pitne vode tudi za Samatorčane težka zadeva. Imeli so vaško «štir-no», kamor se je stekala voda s hriba. Ta stoji še danes nad potjo k cerkvici sv. Urha. Cuje se, da je bila zgrajena že 1.. 1740. ali v letu, ko je začela vladati avstrijska carica Marija Terezija. Za našo vas je bil ob poletjih važen temovski kal in za pitno vodo vodovod na železniški postaji Nabrežina, oziroma pred 1. 1859. (pred železnico) celo štivanski izvirki.
O novi občinski upravi v Zgoniku, kamor spadamo tudi mi, ste že pisali. Vemo, da ne bo odbor delal razlike po politični pripadnosti ob izbiri delavstva za javna dela.
V dolinici za bivšo poletno kolonijo, ki služi sedaj ameriški vojski (na Ba-zovski cesti), se že nekaj let pripravlja neka apnenica. Delo je začel neki Tržačan že 1. 1947, toda zaradi nekih tehničnih nedo-statkov 'takrat apnenica ni začela delovati in je bilo
treba delat! vse nanovo, iz nam neznanih vzrokov se je stvar zavlačevala, a sedaj bi človek na pogled mislil, da je apnenica dokončana. Radovedni smo, kaj še manjka, da se še ne prične proizvodnja apna. Mogoče bi pri tem le kak delavec našel zaposlitev.
V petek, 18. t. m. je gorelo v našem in ternovskem (skupnem) borovem gozdu. Vnel se je kup par dni prej nanesenih borovih debel, ki so jih bili jusarji zaradi zimske okvare posekali. Požar, ki je pretil drugim kupom in gozdu, so po svoji neprevidnosti povzročili zavezniški vojaki na svojih vajah z zažigalnimi bombami in raketami. Ne vemo, kaj bi bilo, če bi ne bili prišli tržaški gasilci, ki so z vodo iz bližnjega rezervoarja takoj pogasili,
; GR O P A DA_J
Namesto napredovanja se nam obeta nazadovanje, v tem smislu namreč, da bomo prikrajšani za avtobusno zvezo, ako se obe cesti v našo vas ne popravita in uredita. Avtobusno podjetje je namreč že namignilo, da Po sedanjih slabih cestah, ki vodijo k nam, ne bo vozilo svojih avtobusov. Mislimo, da bi bil čas, da se tudi to vprašanje že uredi. Gospoda na tržaškem magistratu vse preveč pozablja, da spadamo tudi mi pod občino Trst, da tudi mi plačujemo davke.
'padrTče
Prav nič novega ne bomo povedali, če napišemo, da nam je suša vse uničila. Krompirja ne bo, fižola prav tako ni nič in je bilo torej zaman delo, pa še ob seme smo, sena pa tudi ni. Ako pri našem mlekarstvu napravimo točne račune, to se pravi, da si zaračunamo tudi naše delo, tedaj bomo videli, da še v
mm
w i'Mi'.
lil 111 >tn Uiti 1111 lil M llilt n 11:1, n
f"
fp '// y Y' v:	v/
JU '%w/ m 'mmmmmm. w
illllllllltl !lllllllillillllll!lllllllllllllillillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l|IIIIIIIMilllllllllliri|lil<llilllllllUIIIII!llllillllimillll':illlMil!ll>lliliill'lllllllli!lll>lllllilllllllli!ll>lll>lillllilll!llilHlililli.iliilHiliiiili
limll.lil,llllllll
GRAHAR
škodljivec v grahu
Grah je obran in naše gospodinje so si pustile nekaj semena tudi za prihodnjo setev. Grah pa je izpostavljen enemu najhujših škodljivcev ,— graharju. Tega škodljivca menda pozna vsak naš vrtnar. Je to majhen komaj 5 mm dolg hroščefe črne barve z značilnimi lisami na pokrilju. Na zadnjem delu pokrilja ima liso v obliki križa, telo pa je pokrito s sivkasto dlako. Ko gr,ah cvete in se zaplodi zrnje, leže samica jajčeca v stroke. Iz jajc se izleže ličinka, ki se zavrta v zrno in se z njimi hrani, dokler grah ne dozori. Odrasla ličinka, se nato kar v seme nu zabubi in spremeni v odraslega hrošča, ki ostane čez zimo na varnem v zrnju. Spomladi, ko je grah že zelen in se ogreje, pride hrošček iz shramb na polje in začne svoje uničujoče delo.
Kdaj, kako in s čim zatiramo tega škodljivca? Omenili smo, da škodljivec prezimuje v zrnju; torej bi ga najuspešnejše zatirali, ko bi vsi pridelovalci graha pokončali gra-harje, preden zlezejo v zrnje. To dosežemo na več načinov Omenili bomo le dva najbolj praktična; Postavimo grah v zaprti" posodi zgodaj spomladi en dan na toplo peč ali v gorko kuhinjo, Nato, posodo premestimo na mrzel prostor. To. plota spravi graharje iz zrnja (mislili so namreč, da je že čas za polet na njive). Na mrzlem hrošči otrpnejo in zginejo na dno posode. Ce grah nato presejemo na redko sito odstranimo živalce in jih lahko uničimo. Bolj priporočljivo je da uničimo škodljivca, še preden je dokončal svoje delo v zrnju, torej ravno sedaj, preden snranimo grah v shrambe, z ogljikovim žveple-cem. Ogljikov žveplec je strupena tekočina, ki se na prostem spremeni v strupen plin ki uniči vsako žival, ne samo graharja. Zveplee uporabljamo takole; Okuženo ali dvomljivo seme vložimo v sod ali zaboj, ki ga lahko hermetično zapremo. Na površje semena vlije mo v plitvo odprto posodico na vsak hi (ne na vsakih 100 kg semena, kakor nekateri napačno računajo) 30 cm3 ogljikovega žvepleca. Prostor nato hermetično zapremo. Po ?4 urah plin uniči graharja in njegovo zalego. Prav tako uničujemo ostale škodljivce, kot na primer fižolarja in žitnega molja
Od novejših sredstev lahkp uporabljamo o tekoči CERE* GAMMA m sicer v količini 20 do 40 gramov za stot graha. Poleg dobrega uspeha, ki ga imamo z uporabo CEREGAM-MA, moramo upoštevati veliko prednost, ki jo ima ta pripravek pred drugimi, do sedaj rabljenimi; to je, da ni gorljiv, ne predstavlja nobene ne. varnosti eksplozije, ni strupen za tistega, ki ga uporablja.
Umetno oplojevanje krav mlekaric
Strokovnjak centra za umetno oplojevanje krav mlekaric pripravlja pošiljko semena
Ameriški mlekarji izboljšujejo raso krav mlekaric v vedno večjem številu z umetno ploditvijo. Samo v letu 1951 so v Virginiji' umetno oplodili nad 35.000 krav, kar gotovo ni majhno število, če pomislimo, da je pred 15 leti bila umetna oploditev še stvar teoretične razprave. Na ta način si mlekarji prihranijo velik izdatek in nevarnost, ki sta združena z rejo bika na farmi, poleg tega pa še zaslužijo težke tisočake z izboljšanjem rase, kar daje več mleka.
Ako mlekar nima velike črede in velikih dohodkov, si ne more vedno znova nabavljati bika visoke kakovosti — kar bi bilo potrebno, če hoče stalno povečevati pridelek mleka; vedno več mleka pa rabi, ako hoče korakati s sodobnim razvojem mlekarstva in nuditi potrošniku mleko po sprejemljivih cenah. Ni tudi vsak bik enako dober, šele draga jn dolgotrajna izkušnja pokaže, katerega bika potomkinje so v resnici dobre mlekarice.
Vsi ti razlogi, poleg tega pa še misel, kako bi se koristi dobrih mlekaric lahko raztegnile na čim več čred, so vedli do razvoja misli o umetni zaploditvi. Umetnega zaplojeva-nja so se prvi začeli posluževati pri goveji živini in ovcah v Sovjetski zvezi leta 1936. Vendar govori precej dokazov za to, da so se arabski konje-rejci posluževati umetne zaploditve že pred letom 1.300. Prvo zanesljivo poročilo o umetni zaploditvi pa izvira od italijanskega anatonjista Laza-ra Spallanzanlja, ki je napravil uspešen poskus s psi okoli leta .1780. —' .
Stotine znanstvenih delavcev s<j v zadnjem stoletju s svojimi raziskovanji prispevale k odkritju raznih skrivnosti reprodukcije in tako je bilo mo-moče priti do današnjih umetnih metod. Danes se umetna zaploditev uporablja pri vseh sesalcih in perutnini ter celo pri čebelah, vendar je zavzela največji obseg pri kravah mlekaricah.
Postopek pri umetni zapio-
Plemenski biki za umetno oplojevanje v Virginiji (ZDA).
ditvi je takšen: Seme se vzame od samca z uporabo umetne vagine, ki ji je priključena poskusna cevka. Nato pregledajo seme iz raznih vidikov, predvsem glede števila in aktivnosti ter glede škodljivih klic. Stik z zrakom je omejen na najmanjšo mero, da se prepreči vsaka možna okužba in sprememba temperature. Nato se dodajo male količine strep-tomicina in penicilina kot sredstvo proti eventualnim bakterijam. Seme razredčijo v razmerju 1 proti 50 in ga pobarvajo, rumeno za guernseysko pasmo, rdeče za jerseysko in zeleno za holsteinsko; tem pasmam pripada namreč večina krav mlekaric v Združenih državah. Količino razredčenega semena, ki zadošča za 40 krav, spravijo v cevko, ki jo skrbna opremijo s podatki o biku. od katerega izvirajo in spravijo v hladilnik. Ko je ohlajena na 5 stopinj Celzija nad ničlo, je pošiljka pripravna za paketiranje in odpravo, kar je spet treba nad vse skrbno opraviti.
V dobro izolirano škatlo pride najprej pollitrska konzer-
va ledu. Vsako cevko s semenjem posebej ovijejo in položijo poleg posode z ledom, Nato pošljejo paket s čim hitrejšo direktno pošto naročniku. Naslednji dan _ ima naročnik dovolj, svežega * semena za 40 krav, kar je več kot zadosti za' trenutno potrebo. Dva do tri dni staro seme se lahko še uporabi z dobrim 'Uspehom. S posebno pažnjo se pa seme lahko obdrži aktivno tudi še več dni. Ako pbšta"'ne ' zgreši dostave, ni pravočasen - prihod semena v dobrem stanju noben problem.
Pri vsem postopku so zaposleni posebno ižvežbani strokovnjaki, kajti natančnost pri vsakem koraku je zelo važna. Tudi na rejo bikov, ki jih izberejo za oplojevanje, polagajo vso skrb, saj stane vsak tak bik najmanj 1.000 dolarjev, izredno dober bik pa tudi 10 tisoč dolarjev (6 do 7 milijonov lir). Če bik zboli, ima najskrbnejšo veterinarsko nego. Praviloma vzamejo .biku seme enkrat na teden.
Kmetijske postaje za umet no zaposlitev v državi Virginiji izprva niso gledaje na do-
•w...
Vse krave na šiita so bile umetno oplojene.
biček. Sčasoma so pa začele postajati, donosne, V .letu 1949 so iz teh virginijskih centrov oplodili umetno okoli 13.000 krav, leta 1950 15.000, leta 1951 pa že 30.000. Zdaj je na teh postajah 32 izredno dobrih bikov guernseyske, holsteinske in jerseyske pasme. Potomstvo vsakega bika skrbno proučujejo in tako ugotavljajo, katere potomke dosezajo rekorde v dajanju mleka, s čimer lahko vedno znova izboljšujejo raso.
Skupina devetih holnstein-skih bikov v enem hlevu predstavlja najboljše bike te pasme v Združenih državah. Tri krave, potomke enega' od teh bikov, dajejo pri dvakratni molži na dan po več kot 700 funtov maslene maščobe letno — tri in poikrat toliko kot po-
vprečna krava v Virginiji. Vse potomke te skupine bikov pa dajejo povprečno nad 500 funtov maslene maščobe. Guern-seyski in jerseyski biki so enako dobri.
Na Maryladskem kmetijskem kolegiju So vodili statistiko o nekem osem let starem hol-steinskem biku, ki je v letu 1950 postal oče 4.157 potomcev, ki so bili vsi umetno zaplojeni Šestindvajset hčera tega bika. ki iftia ime «Posch», je dalo leta 1950 povprečno 13.367 funtov mleka in pil funtov masla, to je za 1.032 funtov mleka in 25 funtov masla več kot njihove matere. Podobne podatke poročajo tudi o nekem biku iz Ohia, ki je umetno zaplodil že nad 10.000 potomcev.
Pridelek riža skušajo povečati
Riž je eno izmed najvažnejših živij na svetu. Za več kot polovico svetovnega prebivalstva je ta pridelek vsakodnevna hrana. 'Svetovna pridelava riža znaša letno 2.762.600.000 hi, od katerih odpade 95% na Azijo. Nekatere aziiske države, med njimi tudi Kitajska, pa kljub temu ne pridelujejo dovoli riža, da bi mogle prehraniti svoje prebivalstvo. Zato so navezane na uvoz iz držav, ki imajo presežek tega važnega živila Med državami izvoznicami riža ie bila pred sedanjo vojno tudi Korejska republika
Riž pridelujejo v tropskih deželah že mnoga stoletja. Baje so ga dobili iz neke divje rastline, ki rase v Indiji in v Avstraliji. Riž ima zelo važno vlogo v civilnih, socialnih in verskih obredih ter navadah mnogih narodov. V nekaterih vzhodnih državah je še vedno sredstvo za izmeaj»ve. Riž so prinesi! v Evropo Arabcu ih sicer v. Španijovpod imenom »arniz«, V Italiji so ga prvič pričeli pridelovati' leta 1468 v bližini Pise. Kdaj’ je prvič prišel v Ameriko ni točno znano. Nekateri pravijo, dta so ga v državi Virginija pridelovali že leta 1647.
Združene države pridelajo približno 30 milijonov 90 tisoč hi riža na leto, in sicer v državah Arkansas, Kalifornija, Louisiana, Mississippi, Missouri in Texas. Ameriški pridelovalci riža imajo traktorje, včasih sejejo riž z letali in uporabljajo moderne namakalne naprave ter mehanične strojne naprave za pobiranje, sušenje in luščenje zrelega riža.
Na Vzhodu sejejo riž v skrbno pripravljene grede. Ko so sadike visoke od 15 do 20 cm. jih presadijo na njive, prepojene z vodo. Presajanje zagotavlja enakomerno višino rastlin in bogato klasje. Orientalski kmetovalci presajajo posamezne sadike v razdalji od 15 do 20 cm drugo od druge. Nato preplavijo njivo z vodo, ki pokriva rastline, dokler ne dosežejo višine 30 cm ali več, nakar vodo odstranijo, da riž
lahko okopljejo. Potem ga spet preplavijo z vodo jn ga pustijo v vodi do deset dni pred dozoritvijo. Riž žanjejo-z roko, ga povezujejo v snope in posuše. Mlatijo ga tako, da ga otepajo, gonijo živino po njem ali pa ga mikajo s posebnimi mikalniki. Omlačen riž suše na soncu.
Ameriški kmetovalci pripravljajo zemljo za riž skoraj prav tako kot za pšenico ali ječmen. Njive preorjejo, pobranajo in pripravijo grede za setev. Ker mora voda ena-
komerno pokrivati njivo, mora biti ta lepa. izravnana. V Združenih državah sejejo riž po navadi z letali ali pa z mehaničnimi sejalnimi stroji.
Z modernimi postopki, ki jih v Ameriki uporabljajo za luščenje riža, niso samo povečali in pospešili zalog tega važnega živila, ampak so dobiti tudi mnogo stranskih izdelkov. Stranske izdelke, ki jih dobi jo po prvem luščenju, ki odstranjuje zunanje riževe lušči-ne, lahko uporabljajo za 300 industrijskih namenov. Riževe
V kriškem portiču.
luščine so odločno sredstvo za glajenje in ker so bogate na silicijevem dvokisu, so zlasti primerne za glajenje izdelkov iz litega železa. Zmlete v droben prah uporabljajo tudi kot dodatek k milu, ker odlično odstranjujejo umazanijo, ne da bi škodovale občutljivi koži, Riževe otrobi, ki jih dobivajo iz tanke rjave oblogo riža, katera je tik za luščino, vsebujejo niacin, in sicer 125 miligramov na vsakih 456 gr otrobov in so važen dodatek h krmi goveda in perutnine. Olje, ki ga sedaj dobivajo iz riževih otrobov, uporabljajo v usnjarski industriji. Poleg olivnega je to edino olje, ki se zmeša z alkoholom, zato ga uporabljajo za izdelovanje pripomočkov za rast las in drugih kozmetičnih sredstev, Pri zadnjem procesu luščenja odstranijo zadnjo prevleko riževega zrna, ki je podobna tankemu lošču. Ta. prevleka jma 94 odstotkov užitnih snovi in je bogata na vitaminih. Trenutno gre «rižev lošči) dobro v denar kot dodatek za krmo goveda, kmalu pa ga bodo uporabljali tudi za človeško prehrano, ker je bogat vir vitaminov.
Prebavni organi asimilirajo riž že po eni uri, med tem ko potrebujejo za ostalo hrano na splošno dve ali več ur. Poleg tega je riž tudi zdravilen. Predvsem utrjuje živce in je med vsemi žitaricami najbolj antitoksičen ter najlažje prebavljiv. Priporočajo ga zlasti rekonvalescentom. Zadnje čase so zdravniki ugotovili, da znižuje krvni pritisk, če ga bolnik uživa v predpisani količini in jobliki.
Od skupnega ameriškega pridelka riža odpade na izvoz približno 45%. V glavnem je iz voz usmerjen na Kubo, v Evropo in na ameriška ozemlja Puertorico in Havajske otoke. Nekaj ga izvažajo tudi na Filipine, v Indonezijo in na Japonsko, Ameriški znanstveniki si prizadevajo, da bi z izboljšanimi obdelovalnimi metodami še povečali pridelek riža in tako tudi njegov izvoz, da bi bilo tega važnega živila dovolj za vse prebivalce sveta.
1'lil'A
jUde-
JUCf
Draga Juca!
Zdaj pa lahko smo veseli, dobro bomo se imeli, v blagor Trstu in deželi prišel je prefekt Vitelli.
Dobrobit se nam obeta, blagostanje in zabava; kajti zdaj v njegovih rokah tukaj glavna bo uprava.
Genova nam ga pošilja. Tamkaj s tem se je proslavil, da vse delavske zahteve brezobzirno je zadavil.
Da njegova bi uprava kar najbolj uspešna bila, šel ta mož je strokovnjaku po potrebna navodila.
«Cuj me, ljubi Innocenti, v Trst sedaj me cesta pelje. Kaj naj delam, me poduči, da pri vladi bo veselje!»
«Najprej, dragi moj Vitelli,
da čestitam ti, dovoli!
Črte, ki jo dal je duče, Zapustit' ne smeš nikoli.
Kak’ se z delavci postopa, če se želja ]im poraja, da izboljšanje dosegli svojega bi položaja,
to že veš, ker dobro prakso v Genovi si pridobil.
Tu še jaz bi se od tebe lahko mnogo naučil.
Pač pa treba je, da zdajci mi slediš na drugo polje, tja, kjer pravi strokovnjak sem
in kjer se spoznam najbolje:
V Trstu namreč je drugače, kot to trobi propaganda; tam doma od pamtivekov močna je slovenska banda,
Tu te čaka težko delo, vražji človek je ta ščavo; Naj ga še tako pritisneš, vedno znova dvigne glavo.
Kadar koli kaj ukreneš,
strogo pazi na Slovence!
Sole imajo, dome, društva in podjetja in licenze.
Tu pritiskaj, tu privijaj neizprosno, brez obzira!
Saj ti znano je, kako se z zakoni manipulira.,, —
sVidim, vidim, tu potrebna stara dučevska so čustva; dragocena zraven bodo dosedanja mi izkustva.
To me le skrbi, kaj k temu rekli bodo ealleath.
«Dragi moj, tu bodi miren, njih se res ni treba bati.
Kaj Slovenci, kaj pravice, to vse njim je ešpanska
vas„l
Oni mislijo le nase, glavno jim je busines.n —
«Hvala, dragi Innocenti, jasna zdaj je stvar mi vsa. Evo roka, zdrav ostani!
Eia, eia, alaldh)
ni s smnu
Slon je velika in pamffk, na žival z debelo kožo >n silnimi okli, ki dajejo dragoceno slonovo kost. V svojem dolgem in izredno 8'“®' nem rilcu ima neznansk-moč. Spleten je iz 40.000 mišic. Strašne so tudi njegove ■stebraste noge, če jih uporabi za obrambo ali za napad; Prav lahko ga je udomači-' in če se ravna z njim lepo, je nad vse mirna, ljubezniva in dobrovoljna žival-Doseže tudi do 150 let starosti. V svobodi seveda, v 'J-jetništvu gotovo mnogo manj. Njegova domovina s® afriški pragozdovi ali indijske džungle. Afriški slon Je večji in ima dolga ušesi indijski je manjši in ušew so mu kratka. Tako se 1°®-' ta.
O slonih govorijo in pW$ jo to in ono. Saj skoraj vsa* človek gleda na isto stvar drugače, kaj šele narod kol celota. Pa se je neki londonski list pošalil na račun Slo-: na z nekaterimi narodnostmi, Skušal je označiti pet mot različne narodnosti, od katerih je vsak napisal knjig® o slonu. Takole pravi:
Anglež gre v Indijo, prir®-di lov in sestavi debel P0*0" pis «Kako sem ustrelil pr**-vega slona». Francoz gre ® priliki v živalski vrt in *8' koj naDiše brošuro «L’E!v fant et ses Amoursa. Neme® se poglobi v raziskovanja * se nekaj let kasneje pojavi * obsežnim delom v petih zve*' kih «Uvod v razpravo o študiju slona«. Rus se opijani 8 vodko, se zapre v svojo P®“' Strešno izbo ter napiše tan*° modroslovno razpravo «Sl®®
— ali sploh obstoja?« Poli8* se usede v Narodno knjižni®® ter sestavi ognjevit pamfl®
— sramotilni spis — «Slon poljsko vprašanje«.
PO ZOKIjllif
ueieseiim
Podvornik: Gospod tajni*’ tu so ključi velesejmskeš* prostora. Kam naj jih spravim?
Tajnik: Spravi jih, kari®* hočeš; saj jih itak drugo ne bomo najbrž več potrebovali.
oo vročinskem valu
A.: Hvala bogu, da se -*f
začela operna sezija pri Justu. Komaj sem jo čakal
B.: Oho! Od kdaj pa si *** ko vnet za muziko?
A.: To ne, ampak dež nam opere prinesle!
ntihec in Jakec
Mihec: Novi tržaški upra®' nik se imenuje Vitelli Telček. Ime je nedolžno, mogoče pa je to le dobr0 z*’*’ menje.
Jakec: Prosim te, Mihf ne fantaziraj! Ne poza® kakšna izkustva imamo z dolžnim «jančkom»!
med cairioi
Patriot A.: Slava domovin*' Evo, čitaj: listi pišejo, ^ vrednost lire v inozemstv® narašča.
Patriot B.: Kaj pomaga, pa v tuzemstvu ta vredno8* dan za dnevom pada!
(karaj, da se niti ne pozna, da je rasla trava.
lormalnih prilikah ni sko-aj nikakega dobička. Ka-:o bo pa letos, če bomo noraii že kar kmalu zače-i kupovati seno?
Naši pašniki so od suše n vročine vsi izžgani. Dež :adnje nevihte ni vredno liti omenjati. In medtem ro je sedaj vročina neko-iko popustila, pa veter :emljo žge.
Vsekakor bo morala le-;os tudi oblast priskočiti cmetu na pomoč.
llazna vloga vitaminov
v človeški prehrani
Lahko jeste obilno trikrat na dan in vendar bo mogoče vaše telo počasi opešalo zaradi pomanjkanja vitaminov, ki so nuj no potrebni za zdravje. Tako izjavljajo prehrambeni znanstveniki.
Celotna hrana, ki jo zavžijes te, ima često malo dobrega za vaše zdravje. Prehrana mora biti sestavljena tako, da vsebuje potrebne rudnine in vitamine, če hočete preprečiti težke bolezni, ki jih povzroča pomanjkanje teh stvari.
Napačno mislijo mnogi, da se posledice pomanjkanja vitaminov pojavljajo samo pri določenih rasah, družbenih razredih ali skupinah prebivalstva. Cesto ugotavljamo to v večji meri v krogih bogatejših ljudi kot pri revnejših razredih.
Sloviti prehrambeni znanstvenik navaja, da le ugotovil, da živijo revni delavci v Aziji, ki dočakajo v zdravju visoko starost, vse svoje življenje od ne-luščenega riža in morskih rib. Ta hrana ima vse potrebne vitamine in rudnine.
Kaj pa »o vitamini? Vitamini so, na kratko, v prirodi se nahajajoče organske snovi, ki so bistveno potrebne za normalno rast in ohranjevanje življenja. Vitamini ne dobavljajo energije, so pa potrebni za spreminjanje hrane v energijo. Vitamini tudi urejajo razne procese v telesu.
Čudno je, da izvirajo vse posledice pomanjkanja vitaminov skoraj vedno iz pomanjkanja raznih vitaminov in ne samo enega . Dober primer bolezni, ki jo povzroča pomanjkanje vitaminov, je pelagra, katere glavni, vzrok je pomanjkanje oiacina, enega od B vitaminov Bolezen pa spremlja tudi pomanjkanje vitaminov B 1 in B 3
IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIlllllllllllilhi
dn
ii 111...11111 i 11 > i -; i., 111; 1111111:: 1111; 11111! 111111111111III i
kot tudi še nekaterih drugih.
Ker kuhanje uniči mnogo vitaminov, priporočajo na pr. ameriški prehrambeniki, da se čim več sadja in zelenjave za-vžije v presnem stanju. Ker se Američani ravnajo po tem nasvetu, izginjajo pri njih bolezni, katere povzroča pomanjkanje vitaminov. Američani imajo v svoji prehrani mnogo spremembe in jedo več surovih kot kuhanih živil.
Od vseh d0 zdaj znanih vitaminov lahko samo vitamin D proizvaja telo samo. Vitamin D nastaja v človeški koži pod vplivom sonca. Vse druge znane vitamine pa moramo dovajati telesu s hrano.
Živalski organizem žal nima posebnega organa, ki bi «vskla-dlščeval« vitamine. Tako je stalno dovajanje vitaminov potrebno za resnično zdravje. Znanstveniki ki so splošno prepričani, da ne škoduje človeku čc uživa zmerne količine umetno konserviranih vitaminov, čeprav te presegajo njegove potrebe. Zdi se da naravne telesne funkcije izločajo vsako pretiravanje.
Celo' živali dobivajo dodatne vitamine. Mnogi ameriški kmetovalci uporabljajo dodatne vitaminske preparate, da pospešijo in izpopolnijo rast domačih živali.
V spoznavanju vitaminov je bil sicer dosežen velik napredek, vendar je še mnogo vprašanj nerešenih. Koliko novih vitaminov bodo še odkrili? Ali bo to pomagalo pri 'pobijanju raznih bolezni? Kako novo uporabo bodo odkrili za že znane vitamine? Na vsa ta in druga vprašanja bo odgovorilo organizirano raziskovanje, ki se vrši zdaj v znanstvenih zavodih po vsem svobodnem svetu.
KITAJCI MED SEBOJ
Daljni vzhod je že dolgo
središče zanimanja vsega sveta. Dogajajo se tam stvari, ki je od njih v veliki meri odvisen svetovni mir. Pa je kljub temu Daljni vzhod za nas še skoraj bajna dežela, kjer nosijo moški kite, ženske pa kratke lase, kjer je belo to, kar je pri nas orno, na pr. žalna obleka, kjer je resno, kar je pri nas smešno in podobno Svojevrstno življenje in mišljenje rumenega kitajskega ljudstva -— okoli 450 milijonov glav — ki živi v deželah ob veliki Rumeni reki, naj prikaže sledeče kratke zgodbice:
Na Daljnem vzhodu se za-
ročajo mladi ljudje pogosto že v zibeli. Zaročajo jih starši in otroci tako zaroko po-največ tudi drže in izpolnijo.
Gospod Cang je imel dveletnega sina. Želel je, da bi ga nekoč poročil s hčerko dobrega prijatelja Vanga, Ta je imela tedaj točno eno leto. Cang je poslal v Vango-vo hišo posredovalca, da bi sklenili zaroko. Prijatelj Vang pa o tem ni hotel slišati.
«Mladi Cang je vendar še enkrat starejši od najine hčerke«, je dejal svoji ženi. «Ko jih bo dekle doseglo dvajset, se bo lepo zahva-
Za XXVI. Biennalo je uprava italijanske pošte izdala posebno znamko z vrednostjo 26 lir, ki bo v obtoku do 30. junija 1953. Na znamki je na rumenem ozadju upodobljen ste-brni kapitel z levom sv. Marka
# * Sl-.
Dne 24. oktobra, na dan Združenih narodov, bodo izdali znamko v spomin obletnice podpisa Listine OZN; kot zna no so listino podpisali leta 1945 v San Franciscu. Na mednarodnem natečaju je dobil prvo nagrado osnutek znamke be1-gijskega umetnika Jeana Van Notena; znamko bodo izdali v 6 milijonih primerkov.
i»li	Wl*	i	mVu:	‘Ann
RtPUSBUCA iTAUANA *
lilo za štiridesetletnega ženina!«
Njegova žena pa je bila drugega mnenja; «Počakaj še eno leto, potem bo ravno toliko stara kot mladi Cang!«
* * *
Stari Cang je imel prijatelja,. ki je bil mandarin, (visok državni uradnik) nekje na deželi. Po postavi je bil bolj nizke sorte. Prišel je nekoč v goste k svojemu predstojniku guvernerju. Guverner je bil prijatelj lova in j® hotel pobliže kaj izvedeti o lovskih prilikah v službenem področju svojega gosta.
«Imate tudi opice v vašem kraju?« je vprašal.
»Seveda! Ena je celo prava velikanka!«
»Tako? Kako velika pa je?»
Točno kot Vaša Ekscelenca...«
Zgubančilo se je guvernerjevo čelo in ubogi mali mandarin je strahoma opazil, da je zagrešil veliko neumnost in nedostojnost. Da napako popravi, je urno pristavil: »So pa pri nas tudi pritlikave opice, natančno tako majhne kot moja malenkost,«
* * :|:
Mladi Cang je medtem do-rastel v močnega fanta. Pripravljal se je na izpit. Da bi bil bolj zbran in da bi ga ne motili, se je naselil kar v Budov tempelj. Prvi dan je pre-- i vel na izprehodih. Ko se je kasno popoldne vrnil v svo-io izbico, je ukazal svojemu iužabniku, nai mu prinese kako knjigo. Fant mu je prinesel «Svet0 knjigo sprememb«.
«Zame premajhna!«, ga je zavrnil študent.
Pa je položil sluga predenj »Pomladne in jesenske letopise« mojstra Kungtseja.
«Tudi premalo!«, mu je butnilo v obraz.
Pa je privlekel dežko «Tao te king«, delo skrivnostnega Laotseja.
«Se vedno ne zadošča!«
V sosednji celici ie ob tanki steni prisluškoval tempeljski bonec, budistični menih. Razjarjen je skočil v študentovsko izbico in mu zabrusil v zobe: «Lahko bi si kaj domišljal, če bi razumel le delček teh treh globokih del! Ti pa trdiš, na So ti preplitva!«
«To ne, le spati sem hotel, pa rabim za to primerno zglavje!«, se je zasmejal mladi Cang.
* * *
Po ozki mestni ulici se le prerival kmet, ki je nosil težko butaro dračja. Nesreča je hotela, da je s svojim tovorom oplazil nekega mimoidočega. Močno ga je o-praskal po licu. Ves divji in s stisnjenimi pestmi se je opraskani zapodil vanj.
«Zbrcajte me, kolikor vam drago«, je milo prosil kmet, «toda za Budovo voljo, ne tolcite me!«
Ko si je nabral nekaj krepkih brc, so okoli stoječi spraševali kmeta, zakaj so mu bile brce ljubše.
«To je bil vendar mestni zdravnik«, je pojasnil kmet. «Izpod njegovih nog sem se prišel živ, izpod njegovih rok Pa najbrž ne bi bil.«
vipi
ZA BISTRE VJLAVl*
Ufi
n.
iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiii mm iiiiiiiiiiiiiiii m m iiiiiiiikim®1
9	fo	tt	■tt		
				--	
io					
					(
17	i8		19		
				‘rS	
18					
Si					
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. prerijska pokrajina v Kanadi; 8. kozaški poglavar; 14. vojskovodja zahodnih Gotov, ki je 1. 410 zasedel Rim; 15. otok ob Avstra liji; 18. reka v Indokini; 19. trditve, razprave; 20. obredna obleka; 21. riajvišji bog starih Egipčanov; 22. glavno mesto nu filipinskih otokih; 24. maščoba: 25. igralna karta; 26. prekop, preliv; 27. medmet za spodbudo konj; 29. javen nu-sud; 30. pijača; 33. predlog; 34. otok v Sredozemskem morju; 36. dva različna soglasnika; 37. pameten; 40. gorovje v Avstriji; 42. zanos, polet; 44. ječmen s fižolom; 46. vrsta ovac v Južni Ameriki; 47. muza ljubezenskega pesništva; 48. pokrajina v Turčiji; 50. kemična prvina; 51. figura zanikanega nasprotja; 52. mesto na Japonskem, ki je bilo bombardirano z atomsko bombo.
Navpično: 1. član družin®’ j,
španski pesnik (1550-1610)*«. gora na Notranjskem; 4.
Va v Aziji; 5. športno drU*•»» (srbohrv.); 6. vzdih; 7. 8r p boginja; 8. začetnici imena.^; priimka slovenskega pesn1 jj,
9 sovražnik tuje lastnine; jj. pogorje v Zahodni Indiji* .u. mesto v Italiji; 12. antični * . nak; 13. del noge; 10. zavet'5 . 17. poslanec; 19. moderno.°*t; Je; 22. francoski revolucij 23. dragi kamni; 26. tatarski Pl i glavar; 28. vrsta ribe; 30, ska žlica; 31, presojevalec, ^
i	■«— - — » -
njevalec; 32. žig; 34. mesto, v.,
stor; 35. literarna tvorba. na njej sekamo drva; 37. r..,ts gorstvo; 38. dejanja; 39. v „■ teža; 41. srbohrvatski ve£iSK' 42. boginja prepira: 43. »* v-ptiči; 45. jugoslovanski 58 ski mojster; 47. doba, ve«. TJ, romanski spolnik; 50. vas Ljubljani,
— 5 —
20. julija 1952
rnmmm
V<-. ■
¥££mB^y	5	j,
■: •: /#v i: •
mmmmmgm
:/.:. •-. \;
5M&-&
W3S™®8?
:• ■:	»•■••••.	Tli-.'’;••>■•■'
SIMM štll
Večer v Tržaškem zalivu.
(Foto Magajna)
ice do lestve učenosti
(Nadaljevanje s 3. strani) čel je iskati vire za slovensko kulturno zgodovino v ljubljanskih, zagrebških in dunajskih knjižnicah. Ze tedaj je napisal v nemškem jeziku študijo o zgodovini slovenskega preporoda, ki je postala osnova bodočim »Duševnim profilom slovenskih preporoditeljevi). To je bila pravzaprav njegova doktorska disertacija, ki jo je Ja-gič zelo ugodno ocenil. Rad bi jo bij dal celo natisniti med publikacijami dunajske akademije, a ie to preprečil nemški prof. Heinzel češ, da je «predmet malenkosten, avtor pa slovenski nacionalist*. Prijatelj si je zdaj začel grmaditi znanje in je iz leta v leto bogatel na umskih pridobitvah. Pisal je za revije in obračal Slovencem pozornost zlasti na rusko realistično in moderno slovstvo. Razpravljal je o Tolstoju, Gogolju, Saltykovu-Sčedrinu, o Čehovu in Gorkem. Pri poljski književnosti se je ustavil ob Marvji Konopnicki. Referat o njenem «Panu Bal-cerju v Braziliji« je prvi glas o tej stvari v našem slovstvu.
Iz domače literature je Prijatelja umevno najbolj zanimal Prešeren in njegov krog. V «Drami Prešernovega duševnega življenja« je očrtal Prešernov lik našega največjega pesnika tako zajetno, da
PRVI VOJNI FOTOREPORTER
NA KRIMSKEM BOJIŠČU
s kamer«, ki jo je vleklo 6 konj
K
Poro*'. ]Smo pred kratkim čitali Kcutn a s, Koreje, smo zelo podel L edUi vest, da je pasa časopisi V"* tega
sc j' . 0 se zadnje ca-niar,'?	'gaia več, ne zaradi
Sli -,? novir,ai'ske radovedna-te?aa ' Vestr>osti, ampak zarurV
Za sprtaf Se vsa vojna, vsaj ved ' nekoliko omilila, se-rcl2Gn ameriške aviacije.
»ovinaJi?* Pa prej Padali tudi svoj v, ' ^ato, ker so rinili hoteli °S V Prvo Unijo, kjer so \’3e vlr,U;Ieti na fotografski trak kliC;i Postali so žrtve po-čir. n n s^ava jim. Na vsak na--' ya je bil za celih sto let
ple, “ Je bil za celih sto let bj ,lrn)imi tudi fotoreporter, ki
KOraj pj-X«1 mm TiTrlioniam
^emo.
O] gl. 'I L Ulil IUi.wv.yviv..,,
ivr>; plačal z življenjem
& vnemo.
- r nam poroča zsjodovi
‘*C ir, u*	'e.K,yjvnj v i-
> je bu prvi vojni fotorepor-io * ”glež R°d?er Fenton, ki
ftDnl! Sk0raj sto leti kot fo‘o-Voku 6r sPrernljal angleško klicu , Vvkrimski vojni. Po po-c»b v -e S10er Pravnik, toda Svojo^:k" V0Jne ie zapustil naPoti?	Pisarno	ter se
P°t	na	^°*g0 ’n nevarno
Vsem	^	bi*° to nekaj po-
najbni• luse?a kot danes, nam biiE lzPr*čuje dejstvo, da je ffiera« '?s”Va »fotografska ka-Uosil am obsežna, da je ni Vozu’ Krnpak. j° je prevažal na Zares J ?a ?e vleklo šest konj. bila sa 6 m'slimo trditi, da je
!n obsežni kamera tak° težka Vozu tnH amPak je ime! na katerem • svoi laboratorij, v snetke	-^e	razvijal svoje po-
Ijal h' si kuhai ter priprav-*Pal iv?0 ter P° Potrebi tudi Vse t-i/* Vsak na^in je bilo 0<j dan-° ,Pr*mitivno in daleč a3njega napredka, če po-
mislimo, da je v vsem času, skoraj v enem letu, ko je bil na Krimu, napravil le nekaj sto fotografij, od katerih je objavil vsega 350 posnetkov. Njegova fotografska vnema pa bi ga kmalu stala življenje. Ko se je nekega dne bližal s svojim vozom, ki je bil po'doben cirkuškemu, bojni črti, so ga opazili Rusi, ki so verjetno mislili, da dovaža na fronto mu-ničijo. Nič čudnega, da Sa je vzelo na muho rusko topništvo. Tej nevarnosti je ušel. toda kmalu se ga je lotila kolera, ki je razsajala med vojsko. Zaradi tega je zapustil Krim in prepustil svojo «kamero» nekemu Robertsonu.
Micurinski podvigi v rastlinstvu
V prirodoslovju je zelo znan ruski znanstvenik Mičurin, ki je zrevolucioniral vse stare nauke o rastlinstvu, njegovem križanju, cepljenju ter vsem podobnem plemenitenju ali tudi spreminjanju vrst. Ko je Mičurin umrl, so sovjetski znanstveniki šli po njegovi poti dalje. V eni izmed zadnjih številk neke svoje revije, pišejo, da so pridelali na enem drevesu dvajset posebnih vrst sliv, na drugem drevesu pa pet posebnih vrst breskev.
Na nekem drugem drevesu P'j so pridelali celo različne vrste sliv. breskev, češenj ter marelic. Podobno, kakor s sadnim drevjem, poskušajo tudi s cveticami. Z mičurinskim cep-
ljenjem jim je uspelo pridobiti tudi vrtnice, ki so imele na istem dehlu belo, rdeče ter črno cvetje. Ni kaj reči, če bodo tako nadaljevali, bomo morda kdaj «vzgojili» tudi rastlino, ki bi ji lahko rekli «zelenjadna juha«, ker bo imela na sebi štirinajst različnih rastlinskih vrst, kolikor jih tržaške kuharice dajo v zelenjadno juho.
En cvet samo tri in pol milijona lir
Vse rastlinstvo, ki ga človek danes goji v svojih vrtovih, n.iivah ali kjer koli, je moral postopoma prevzgojiti iz prvotne, divje oblike v to, tako imenovano domačo ali plemenito vrsto. Res je, da je večina tega rastlinstva dobila s počasnim prevzgajanjem ter plemenitenjem, križanjem in vsemi drugimi sredstvi novo obliko, okus. -vonj ali kar koli novega, res jn tudi, da je večina takega rastlinstva pridobila na svoji vrednosti, so pa rastline, ki so kijub vsem tem prednostim, ki smo jih pravkar omenili, in kljub temu da jih ima danes človek na razpolago toliko, kolikor jih hoče, ohranile svojo mnogo večjo vrednost v svojem «divjem« stanju.
Danes ni prav nič težkega stopiti v cvetličarno in povsod vam bodo postregli z orhidejami. Imate jih več vrst: bolj plemenite, manj plemenite, bolj drage in tudi manj drage. Toda onih apravihi) orhidej ne dobite tako zlahka. Tiste so tako redke, da so le redki oni pri-
vilegiranci, ki jim je dano priti do njih. Prave, «divje» orhideje rasteio ob porečju reke Amazonke, v Srednji Ameriki ter na otoku Borneo. So izred-i no redke, ter jih najdemo le v | najgostejših džunglah. Nabira-’ nje teh orhidej je bolj lov na orhideje, kajti vsak nabiralec je v stalni nevarnosti za življenje pred raznimi zvermi in hodi zato oborožen. Pravzaprav je vse to opisovanje ter pripovedovanje o «lovu na orhideje« bilo vedno zavito v nekako tančico bajke ali tajin-štvenosti ter je vzel marsikdo vse to pripovedovanje z nekako skepso. Toda po knjigi, ki jo je o tem napisal brazili-janski Nemec Leondorff, je razvidno, da je «lov na orhideje« zares nekaj resnega, ker je vezan z vsemi nevarnostmi, ki jih more divja priroda nastaviti človeku. Zato pa stanejo posebni primerki orhideje tudi do 2.000 funtov šterlingov. Da to r.i malo, bomo laže videli tako, če to število spremenimo v naše lire, kar nam znese okoli tri milijone in pol lir. Nj malo, kajne?
* * *
Na Angleškem so pred kratkim odkrili najstarejšo fotografijo, ki datira že iz leta 1826 in predstavlja strehe sosednih hiš, ki jih je prvi fotograf ujel v svojo kamero. Povsem razumljivo je, da se ta fotografija ne da primerjati z današnjimi, vendar se še dokaj jasno vidijo obrisi dimnikov ter robovi streh.
je to še danes najpopolnejša slovenska študija o Prešernu. Samo po sebi se razume, da je navezal tudi stike s slovensko moderno. Po Murkovi smrti je uredil njegove «Pesmi in romance« ter jim napisal predgovor. O Ketteju je pisal v «Drami Prešernovega duševnega življenja«. V poznejših letih je spregovoril tudi o Zupančiču in Cankarju, ker pa je vrednotil umetnost ne le z estetskega, ampak tudi s sociološkega vidika, so se morala pokazati neogibna nasprotja med ustvarjalci estetičnih vrednot in sodbo literarnega zgodovinarja, ki je označe-
govim delom.
Po prvi svetovni vojni je napravil načrt za izdajanje slovenskih klasikov s kritičnim komentarjem. Tako je izdal pet zvezkov Jurčiča in Tavčarjeve Zbrane spise v šestih zvezkih. Njegovo glavno delo pa je od leta 1919 do 1920 veljalo predvsem slovenski univerzi v Ljubljani. Predaval je na njeni stolici slovensko slovstvo novejše dobe. 2e od prej so bile znane njegove temeljite študije o Stritarju, Kersniku in Aškercu; zdaj jih je še izpopolnil in poglobil. V svojih predavanjih na univerzi je podrobno raziskal in razložil
Dobra knjiga oplemeniti človeka. Mladina, segaj po slovenski knjigi!
val Cankarja za dionizičnega umetnika-demoua. Zupančiča pa za apoliničnega ustvarjalca.
Jagič je v glavnem spodbujal Prijatelja k pripravi za visokošolski poklic in Prijatelj se je pripravljal na docenturo za splošno slovansko literarno zgodovino. Z Jagičevo pomočjo je dobil štipendijo dunajskega ministrstva za uk in bogočastje za potovanje v Rusijo in se je leta 1903. odpravil v Petrograd, kjer je šest mesecev zbiral gradivo za novejše rusko slovstvo. Iz tega je po prvi svetovni vojni nastala znana Prijateljeva knjiga ((Utemeljitelji in idejni predhodniki ruskega realizma« (z letnico 1921 v Ljubljani). Iz Rusije se je vrnil Prijatelj domov čez Finsko. Doma se mu je posrečilo izposlovati za nadaljevanje priprav za akademsko kariero vseu&iliško ustanovo kranjskega deželnega odbora, kar mu je omogočilo znanstveno in študijsko potovanje najprej v Moskvo, nato pa še na Poljsko, v Nemčijo in Francijo. Po zaključku tega potovanja je vstopil kot neplačan uradnik v dvorno knjižnico na Dunaju.
Jaaič je Prijatelju ponovno svetoval, naj se habilitira na dunajski univerzi, toda Priiatelju je bila v mislih samo domovina, zato je odločil popolnoma posvetiti se slovenskemu znanstvu in pu-blicjstiki. V ta namen si je pripravil med slovenskimi dijaki na Dunaju ((svobodno vseučiliškn stolico«.
V tej dobi je pisal informativne članke o slovenski slovstveni zgodovini za slovenske. ruske, nemške, srbske in madžarske liste in revije, na svoji »svobodni stolici« pa je predaval o Janku Kersniku in njegovi dobi. Kmalu bi se bila celo ponudila priložnost za profesuro na nameravani provizorični slovenski univerzi v Pragi, a načrt je propadel, preden je prišlo <lo uresničenja.
L. 1908. je prevedel za Sl. Matico Puškinov roman v verzih «Onjegin», leta 1911. ie skupno z dr. B. Vošnja-kom. Mo. Rostoharjem in A. Kramerjem ustanovil publicistično revijo «Vedo», ki je izhajala v Gorici. Tam je priobčeval literarna poročila in preglede o slovanskih književnostih. Zaradi posebnega stališča, ki ga je ((Veda » zavzemala v slovenskem jezikovnem vprašanju, pa se je od kroga njenih sotrudni-kov pozneje odmaknil.
Med svetovno vojno je Prijatelj z vsemi svojimi silami služil slovenski domovini. Znan je njegov moški izrek: «Jaz služim samo enemu gospodu, in to je moj narod!« Tako je dejal nekomu, ki ga je hotel opozoriti, da njegova služba v avstrijski dvorni knjižnici ni v skladu z nje-
politično, socialno in kulturno zgodovino Slovencev v 19. stoletju. V «Borbi za individualnost slovenskega jezika« obravnava razmere od 1. 1848 do 1857. Predaval je neumorno dokler je mogel delati. Ob šestdesetletnici so počastili učenci njegovo delo s knjigo, v kateri so ponatisnili ((Duševne profile slovenskih preporoditeljev«.
Prijatelj pa je moral doživljati tudi bridka razoča-
ranja. Politične razmere v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev po prvi svetovni vojni so povzročile, da so od njega odpadli mnogi nekdanji sledilci; nekateri pa so se celo molče postavljali proti njemu. To in smrt _sina je zagrenilo Prijatelju" zadnja leta življenja. Iskal je utehe v zemlji, postavil si je v Polhovem Gradcu majhen Tusculum in iskal razvedrila v stiku z grudo. Toda tolažba ni prinesla izboljšanja. Učenjak je začel pešati in je leta 1937. umrl. Sele tedaj so mnogi spoznali, koga smo Slovenci izgubili v njegovi osebi.
Na Vegovi ulic; v Ljubljani stoji ob strani Narodne in univerzitetne knjižnice ponosen kip, prikazujoč sloko postavo predavatelja pred katedrom. To je podoba dr. Ivana Prijatelja, ki je v knjižnicah preživel večji čas svojega življenja, ko je iskal vire za kulturno zgodovino lastnega naroda. Nad štirideset let je marljivo, vestno in pošteno raziskoval preteklost svojega ljudstva, oživljal njegove tradicije in z delom učil, da se ne sme človek nikdar izneveriti materi. ki ga je rodila. Mladina je ta nauk privzela in ga uresničuje v svojem življenju in delu, Sl. Matica pa pripravlja prvo knjigo Prijateljevih esejev. St. K.
Najvišja zemljiška renta
Za 24 dolarjev 8 milijard
Kdor je študiral gospodarstvo, bo vedel, kaj je zemljiška renta. Najbolj praktičen pri mer zemljiške rente pa nam prav gotovo nudi New York. New York je razmeroma mlado mesto, saj bo šele prihodnje leto tri sto let od tega, ko je New York postal mesto in šteje danes že nad sedem milijonov prebivalcev v ožjem mestu ter z vsemi predmestji pa že nad deset milijonov.
Pa preidimo spet na to, o čemer smo govorili v začetku. V newyorškem mestnem muzeju vidimo akt, s katerim so prvotni prebivalci otoka Manhatana, ki tvori danes središče New Yorka, prodali ves ta otok prvim kolonistom za borih 24 dolarjev. Po globalnih cenitvah iz leta 1950 pa velja ta ista površina okoli osem milijard dolarjev. Ni kaj reči. Zemljiška renta, ki gotovo nima primere v svetu.
Podoben primer, v sicer zelo majhnih razmerah, se je zgodil pred zadnjo vojno v Beogradu. No vogalu bivše Ulice Kneza Mihaila ter Ulice Georgea Clemenceaua je bila mala beograjska «kafanica» z dobrimi čevapčiči, ražnjiči, dobro klekovačo, ružico ter podobnim in tudi z milijoni ščurkov, ki se niso več ustrašili niti gostov, ki so jih bili že vajeni. Nekega jutra pa je nenadoma zmanjkalo te «kafanice» in na tem mestu so zgradili enajst-nadstropni nebotičnik. Bivši i lastnik one «kafanice«, ki je v času stare Srbije dobil gradbišče, kjer si je zgradil svojo «ka-fanico«, zastonj, je dobil od Invalidskega fonda, ki je zgradil novo. že prej omenjeno palačo, šest milijonov dinarjev. Dobil bi bil baje šestnajst milijonov, ker pa je hotel imeti na vsak način osemnajst, ga je občina razlastila ter mu določila ceno šestih milijonov. To pa je bilo toliko, da bi lahko
pokril vse prodano zemljišče z bankovci po tisoč dinarjev. On sam pa ni dal za zemljišče niti para, ker ga je dobil zastonj. Tudi to je lepa renta.
Je lesni prah škodljiv?
Ko pridemo včasih v kako večjo mizarsko delavnico ali na k?ko žago ter sveti vanjo šibak sončni pramen, vidimo, da je v tem pramenu kakor niegla gost prah. Tako je po vsej žagi ali delavnici, le da mi tega ne vidimo, ker sončni pramsn ne sega povsod. Posebno tis« i, ki preživijo ves dan v tem ozračju, in to sleherni dan, leta in celo desetletja, se povsem upravičeno vprašajo, ali je ta lesni prah, ki napolnjuje vse ozračje delavnice, dihalnim organom škodljiv ali ne.
V ameriških laboratorijih ter klinikah so dolgo let o tem študirali. Vsi njihovi poizkusi pa so privedli do naslednje ugotovitve: Nekatere vrste lesa, in to bolj eksotične vrste, vplivajo na dihalne organe škodlji vo, dočim prah navadnih, do mačih vrst lesa ne škoduje pljU' čem. Paziti pa moramo, da ne pride v zrak med lesni prah tu di drugi prah, ki so ga mizarske delavnice polne, ker sicer prejšnja trditev ne drži, kajti vsak prah, ki je nekoliko težji in se ne ustavi na sluznicah pred bronhiji, gre vanje ter tu-di v pljuča in je zato škodljiv. * * *
Pri zadnji eksploziji atomske bombe v Nevadi, se je dogodil zelo zanimiv primer. Dočim niso prebivalci nekih 70 km oddaljenih mestec niti slišali eksplozije, so 7 minut po eksploziji pokazal; psi znake nervoznosti in s tem dokazali, da so občutili eksplozijo na tako razdaljo. Ce to spada v tako imenovani šesti čut, ali pa so t0 posledice izžarevanja, ni gotovo.
ZDRAVMK ordinira v Ut S. Cilino 107.
Dr. N. GIGLIA
ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20, ure.
THST - Ul. Torrebianca št. 43
(vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18
f^ljevanje s 3. strani)
fci!»‘u trda.
«Giacomina
8S>	reče	sklonivši
®ait viprofesor Toti. — »Ara-■*... , ’ gospodična... oprosti-1 da Ve(*ete do mene ta--uietr>"'|‘'es ne vem! Ne ve-'l j sem storil ne va-ne vam...«
vam...«
. kolik ’ Profesor.« — mu '“do 0 mileje seže v be-
''^ldva®0sPodična Agata.
’-V- Varn Verujte’ sva vam-
Pale
zelo hvaležna; am-vi bj morali ra-
Toti pripre oči, «no ro,1 nasmehne, vzdigne rt 8 s u *cr se večkrat po-bi f0n<:i prstov na prsi, f---ernu !! dopovedal, naj le p ra? pust' vse. kar se «Star Ivanja.
J.eče ,em, gospodična,« — i 0 stv <<in razumem... ko-?*eite n * *e razumem! In i ie ti-fu^vsem tole: pusti-* s,io« a’ da se ta ali ona vas,anei razkadi, in kadar JO nesoglasja, je naj-t sDori(ž0jasniti... pojasniti, i«' bro, > pojasniti odkri-i"*., o Zvijač, brez razbur-vam ne zdi?«
Sn* Vs;'"’ Rotovo...« — pri-,pW”
c°mj
«ce
'ta.*
in
«pustite me pokličite Gia-
. '‘Virliu!,Pa ni!« rf. reč; 'Tega mi ne sme-■1 c<W*i 1 Giacomina ni. iiofj.,0 ie doma in vi mi mi)-,.® Poklicati. Vse bo-
?0taVlja Pnjasr]
miriiui otui .iv*** M?' jaz 'ni vse- ker sem bil IV,'rnoi ‘ nilofi gospodična,
7®S°tavi\? Pojasnili... to v»: : mirno! Star se:
T-1 salnriIc> Privedla v skrom-'isede,' ie profesor To-
im; • z	 j
POVi
Vstr,
R'te mu. Dovolite
parni, v' * Ninijem med no-rtn Sas „ ,Vri£m- d h bo tudi r;n bo ' Počakal, pr"-'aconiinti a uregovnrib «Ne 1
bodi1?1« pridl: Nini... pri-i-!etu, ki h'x rcie Iznenada na kfe *>"PHi k P"-Predmeti 1 se bleSfi "e-niedtem Da v iz porcelana;
Pa »1 beli glavo s
tem, kaj za vraga se je primerilo tako hudega v njegovi hiši, ne da bi bil kar koli opazil. Magdalenina je tako dobra! Le kaj je mogla storiti zlega, da je izzvala tako ostro in hudo zamero tukajle, tudi pri Gia-cominovi sestri?
Profe?or Toti, ki je bil doslej verjel, da gre za prehoden prepirček, postaja zaskrbljen in se resno čudi.
Oh. lej ga naposled, Gia-cotpina! O Bog, kako spremenjen obraz ima! Kako divji izraz. In kaj? Ne, tega pa ne! Hladno odrine dete, k: mu je steklo nasproti ter ga klicalo z iztegnjenimi rokami;
((Giami! Giami!«
«Giacomino!» — vzklikne ranjen, resno, profesor Toti.
«Kaj mi imate povedati,
m&mmm i
profesor?«
ga hiti vpra-
ševati ter se skuša izogibati, da bi mu pogledal v oči. — «Bolan sem... Bil sem v postelji... Nisem zmožen govoriti ter prenesli, da bi kogar koli gledal...«
«Kaj pa otroka?«
«Tako...» d£ Giacomino ter se skloni, da bi poljubil otroka.
«Bolan si?« — povzame profesor Toti, nekoliko potolažen od tistega poljuba. — «To sem si mislil. In zaradi tega sem prišel. Glava, kaj? Sedi, le sedi... Pokramljajva. Pridi sem. Nini... Slišiš, strica Giamija buba? a. srček, buba... tukajle ubogega Giamija... Pridkan bodi. prčcej pojdeva stran. Vprašati sem te hotel — pristavi obrnjen k ('iacominu.	«ali ti je
ravnatelj Kmečke banke kaj rekel?«
«Ne, zakaj?« — do Giacomino ter se še bolj zmede.
«Ker sem govoril včeraj z njim o tebi«, odgovori s skrivnostnim naumeškom profesor Toti	«Tvoja pla-
ča ni posebno mastna, sinko moj. In veš, da ena moja besedica...#
Giacomino se zvija na stolu, stiska pesti, da se mu nohti zarijejo v dlani.
^Profesor, zahvaljujem se vam«, — reče — »vendar mi
storite to dobroto, prosim in si zame nič več ne na-kopujte kakih sitnosti Tako«
«Ah, tako?« — odgovori profesor Toti še s tistim nasmeškom na ustnicah. — »Bravo! Ne potrebujemo nikogar več. kaj? A če bi to hotel storiti za svojo zabavo? Dragi moj, če naj ne skrbim več zate, za koga neki naj še skrbim? Star sem, Giacomino! In starinam -če le nismo samogoltni — starinam. kj so delali tako trdo kakor jaz. da so se nekam dokopali, godi gledati mladino, zaslužno kakor si ti, kako si z njihovo pomočjo utira pot v življenje; in veselijo se njihove vedrosti, njihovih upov, njihovega mesta, ki ga postopoma zavzemajo v družbi... Kar se pa mene tiče... saj sam dobro veš... te imam kakor za svojega sina... Kaj je? Se jokaš?«
Giacomino je zares skril obraz med dlani ter drgetal kakor od izbruha soiz, ki bi ga rad zadržal.
Nini ga gleda osupel, potlej se okrene k profesorju in reče;
«Giamlja buba...«
Profesor vstane ter hoče položiti roko na Giacomino-vo ramo; toda ta plane pokonci, kakor da se mu je zagnusilo, pokaže spačen obraz, kakor da je nenadoma storil pogumen sklep ter mu obupno zavpije:
«Ne bližajte se mi! Profesor, odidite, rotim vas, odidite! Peklenske muke trpim zaradi vas! Ne zaslužim te vaše ljubezni in je ne maram, ne maram... Za božjo voljo, odidite, odvedite otroka in pozabite, da živim!«
Profesor Toti osupne, vpraša:
«Pa zakaj?«
«Takoj vam povem!« odgovori Giacomino. — «Jaz
Luigi Pirandello
sem zaročen, profesor! Ste razumeli? Zaročen sem!«
Profesor Toti se zamaje, kakor da ga je udaril bat po glavi, vzdigne roko, zajeclja;
«Ti? Za... zaročen?»
«Da, gospod,« — reče Giacomino — «Torej konec, konec za zmerom! Razumete, da vas ne morem več videti tukaj...«
«Me podiš?« — vpraša skoraj brez glasu profesor Toti.
<cNe!» — mu hiti odgovarjati Giacomino bolestno. — «Toda prav je, da vi... da vi odidete, profesor...«
Oditi? Profesor omahne in sede na stol. Noge so mu kakor spodrezane. Stisne glavo med dlani ter stoka;
«0 Bog! Kakšen polom! Zato torej? Jojme, ubogi jaz! Oh, ubogi jaz! A kdaj? Kako? Brez vsake besede? S kom si se zaročil?«
«Tukajle, profesor... Ze pred časom...« — reče Giacomino. — «Z ubogo siroto, kakor sem sam... prijateljico moje sestre...«
Profesor Toti ga gleda, ves neumen, z ugaslimi očmi, odprtimi usti in ne premore glasu, da bi spregovoril.
«In... in... pustiš vse... takole... in... in... ne misliš več... na nič... ničesar... ničesar ti ni več mar...«
Giacomino čuti, da mu očita s temile besedami nehvaležnost in se mračen upre;
((Oprostite! Ste me hoteli imeti za sužnja, kaj?«
»Jaz, za sužnja?« — izbruhne zdaj s pretresenim glasom profesor Toti. — «Jaz? To si upaš ziniti? Jaz, ki sem te napravil za gospodarja v svoji hiši? Oh, lole, tole je zares črna nehvaležnost! Mar sem tl izkazoval dobrote zaradi sebe? Kaj pa sem imel jaz od
tega, kakor zasmeh bedakov, ki ne morejo razumeti mojega čustvovanja? Torej ga ne razumeš, torej ga nisi nikoli razumel niti ti, čustvovanja tega ubogega starca, ki že odhaja in je bil spokojen ter zadovoljen, da zapušča vse na svojem mestu, lepo urejeno družinico, v dobrih razmerah... srečno? Sedemdeset let sem star; jutri odidem, Giacomino! Kaj si iz uma, sinko moj? Jaz vam zapuščam vse tukaj... Cesa pa iščeš? Ne vem še, ne maram vedeti, kdo je tvoja zaročenka: če si jo izbral ti, bo nemara poštena mladenka, ker si ti dober... toda pomisli, da... pomisli, da... ni mogoče, da si našel kaj boljšega, Giacomino, v vsakem pogledu... Ne govorim samo zaradi zagotovljenega blagostanja... Toda ti imaš vendar že svojo družinico, v katerj sem edinole jaz odvečen, še za kratek čas... jaz, ki prav nič ne štejem... Kakšno sitnost vam delam? Jaz sem kakor oče... Ce hočeta, lahko tudi... da bosta mirna... Toda povejmi no, kako je bilo? Kaj se je zgodilo? Kako da se ti je zmešalo v glavi tako nenadoma? Povej mi! Povej!...«
In profesor Toti se približa Giacominu ter ga hoče prijeti za laket in ga potresti! ta pa se skrči ves vase, se zgraža in brani.
((Profesor!« — zavpije. — «Kako neki, da ne razumete, kako neki, da ne opazite, da vsa ta vaša dobrota.-.«
«N o?«
«Pustite me! Ne dajte, da spregovorim! Ali ne razumete. da je možno počenjati nekatere stvari samo skrivaj in da na svetlem niso več možne s tem, da vi veste in da se vsi ljudje smejejo?«
«Ah. zaradi ljudi? - vzklikne profesor. — «In ti...«
((Pustite me!« - ponovi Giacomino na višku napeto-
sti, suvaje z rokami v zrak. — «Glejte! Saj je toliko drugih mladeničev, ki so potrebni pomoči, profesor!«
Toti čuti, kako ga te besede ranijo v dušo, da so kruta in krivična žalitev njegove žene; prebledi, pomodri in reče ves’ trepetajoč: «Magdalenina je mlada, toda poštena, zaboga! In ti to veš! Magdalenina lahko od tega umre.., kajti tole, tole je njena bolezen, v srcu... kje neki misliš, da je? Tukaj je, tukaj, nehvaležneš! Ah, še psuješ jo povrhu? In te ni sram? In te ne peče vest pred menoj? To mi lahko zalučaš v obraz ti? Misliš, da lahko menjuje drugega za drugim meni nič tebi nic? Mati tegale malčka? Kaj le govoriš? Kako moreš tako govoriti?«
Giacomino ga gleda strmec, prestrašen.
«Jaz? — reče. — ((Ampak, vi profesor, oprostite, vi, kako le morete tako govoriti? Kaj govorite resno?«
Profesor Tot; si pritisne obe dlani na usta, mežika z očmi, maje z glavo, in bruhne v obupen jok. Tedaj začne jokati tudi Nini. Profesor ga zasliši, steče k njemu, ga objame.
«Ah, ubogi moj Nini!... ah, kakšna nesreča, Nini, moj, kakšen polom! In kaj bo zdaj s tvojo mamo? Kaj bo s teboj, Nini moj, pri takšni mamici, kakršna je tvoja, neizkušena, brez vodnika... Jojme, kakšen prepad!«
Zravna glavo in reče v solzah. gledaje Giacomina:
«Jokam se, ker moje je kesanje; jaz sem te ščitil, sprejel sem te v svojo hišo, zmerom sem ji pripovedoval toliko dobrega o tebi... rešil sem jo vsakega očitka, da te ljubi... in zdaj, ko te je varno ljubila... mati tega malčka... se ti...«
Obmolkne, nato pa reče ponosno, odločno, krčevito:
«Pazi. Giacomino! Zmožen sem stopiti s temle otročičem za roko v dom tvoje zaročenke!«
Giacomino. ki ga obliva mrzel pol, čeprav stoji na žerjavici, sliši to njegovo go-
vorjenje in njegov jok, in pri tej grožnji sklene roke, stopi predenj in ga roti:
■ ((Profesor, profesor, torej se hočete zares do kraja osmešiti?«
»Osmešiti?« — vpije profesor. — «In kaj hočeš, da mi je tega kaj mar, ko vidim propast uboge ženske, tvojo propast, propast nedolžnega otročička? Pridi, pridi, pojdiva, no, Nini, pojdiva!« Giacomino mu zastavi pot: ((Profesor, tega ne boste storili!«
«Bom!» — mu zavpije z odločnim obrazom profesor Toti. — «In da ti preprečim poroko, sem žmožen tudi sprožiti, da te spodijo iz banke. Tri dni časa imaš.«
In na pragu se obrne z malčkom za roko:
((Premisli, Giacomino! Premisli!«
ELEKTROTEHNIČNA
DELAVNICA
TRST - Ul. Giulia št. 28. Tel. 96-7 42
^MotoGuzzi,
tKONOMIČNA LAHKA MU TORNA KOl.ESA GALLETTO 160, 4 PRESTAVE AIR0NE 250 normalna • Šport ASTORE 500 - FALCONE-SPURT MOTORNI TOVORNIK 15 Q. PREVHNLJ1VI
"M0NDIAL PISTON"
bati za motorje avtomobilov, motornih koles, Diesel
MEHANIŠKA DELAVNICA za vsa popravila
CREM ASCOLI
TRST • UL. FABI0 StVERO 18 TELEFUN 89-03
dvomit«
prepričajte
Radensk
W
Mizarji podjetniki
kmetovalci IDesfce r?,re
kove, macesnove in trdih lesov tn tra-
me. nudi najugodneje
IHST
vialefiniiM lel. 90441
RADIO
IPiKiTE
Telpjiutlieii
llline'ivn
Philip!}
P h on ril n liiagšutdine
HLADILNIKI PRALNI STKO.TI LIKALNIKI
od 3 0 0 lir navzgor dobite
HM TRSI
UL. XX SBPTKMBBft ŠT. 15.
Škerljev: ANGLEŠKO — SLOVENSKI slovar je v prodaji v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
Preden greste na dopust,
se naročite na «PRIMORSKl DNEVNIK^ Pošljemo Vam ga v katerikoli kraj 15 — dnevna naročnina samo L 180,-— Telefonirajte na štev 7338	—
Slovenski prterciec LiibljansKi dimih Liudssa pravica Borna
in drugi jugoslovanski časopisi in revije so v prodaji v XXx>»o-- glavnih prodajalnah časopisov t) Trstu  -------
V ptodajl je umetniško opremljena MONOGRAFIJA ALBERTA SIRKA Dobite jo v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
ETAŽNA STANOVANJA
(CONDOMIN IO) 3 DO 4 SOBE.
kopalnica, dvigalo in druge pritikline, se bodo gradila v Ul. R. Sanzio (plačilne olajšave ALDISIO)
informacije pri admin. M1CHELUZZI, UL. ROSSETTI ■5«) Tel. 93050 od 17. do 18. ure.
TRGOVINA
Trevl
.fpF'	Tra,‘	O.	Vmamr!	10
OGLEJTK »J NAŠE IZLOŽBE!
”Barvarnica Iliču"
Tu'illU> Movla
sprejema vsako barvarsko delo. Čiščenje na suho. Pranje z vodo Posebno čiičeme na suho krzna, zaves, preprog, itd. Opozarja vas, da boste- dobro ohranili svoio garderobo po primernih cenah nko telefonirate na štev. 21-147.
rFNTRAINA^ET TRS1 U1- *'• fjer° 9,a- teleton 31'249- - OPČINE, Ul. Nazionale 32 CENI HALA: Tvornica v BANAH 70 (Trst) telefon 21-147
MILJE Korzo Puccini telefon 22-659. - TRZIC Drevored Friulj 55
i 111) m tT TTu tF*	
iSUFFET	pri
	Lotift- fiAidtnci domača,
TRST	LdOuka in uma
Ul. Ghega št. 3	in kkodlti teMui
unfkil r	vremenska napoved za	danes:
II rr Ir M j"	v splošnem lepo, jasno,	razen
t l\LlYlL	redkih pooblačitev nad	neka-
terimi področji v popoldanskih urah. Temperatura brez spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura y Trstu je dosegla 31.7; najnižja 23.4 stopinj.
STRAN 6
ŠPORTNA POROČILA
20. JULIJA 1952
riliijLii
: MU
>«':!!!
Milili sil “:ul
u »Ji? sji
J ■ •.	”:: i i i • i i i tt i • ii ii
ničili
'v::
i lin ii
SVET ZRE TE PNI Z ZAUPANJEM V ŠPORTNO PRESTOLNICO SVETA - HELSINKI
»Važna ni zmaga, temveč udeležba"«.»)
(Naš« poročilo)
HELSINKI, 19. — Pod nepretrganim nalivom se je pričela danes 15. olimpiada modernih časov. Niti dežju ni uspelo ohladiti gorečnosti 70.000 prisotnih, ki so skozi tri ure vztrajali pod nalivom. Stadion je bil natrpan, čeprav je dež padal že tri dni zaporedoma. Zadnji naliv je namočil izgla-jene proge, zaradi česar so funkcionarji v resnih skrbeh.
Otvoritvi so prisostvovali predsednik Paasikivi, predsednik olimpijskega odbora in predsednik organizacijskega odbora. Cim je zaigrala godba finsko državno himno, je množica vstala in na električnem transparentu se je pojavil napis <eNi važno zmagati na olim-piadi, marveč udeležiti se je», kar predstavlja rečenico ustanovitelja modernih olimpiad barona Pierre de Coubertina.
Nad morjem dežnikov plapolajo okrog stadiona zastave vseh udeleženih držav. Prva je privihrala na stadion grška zastava v spremstvu grške delegacije, pozdravljena od navdušene množice. Ta čast je o-stala Grčiji po tradiciji. Nato sledijo vse ostale po redu finske abecede in občinstvo je ploskalo vsem delegacijam; mnogokrat morda zgolj zaradi pestrih barv in pisanih oblačil tolikovrstnih zastopnikov, ki so prihajali, nekateri v štiri stopih, drugi zopet v gosjem redu mimo gledalcev. Nadvse toplo je bila pozdravljena ja-
ponska skupina, ki se je po letu 1936 prvič zopet pojavila na olimpiadi. Nato so sledile Jugoslavija, Kanada, Koreja, vrsta drugih držav in potem Sovjetska zveza, ki se bo letos prvič seznanila z olimpijskimi igrami. Čeprav nadvse elegantno opravljeni, kar je vzbudilo splošno iznenadenje, so bili Rusi pozdravljeni le z mirnim aplavzom. Toda kjer se ni navduševalo občinstvo, so šumno zaploskali atleti, razvrščeni vse okrog igrišča. Rusi so odzdrav-Ijali z ruticami. Pred štirimi funkcionarji je korakal zastavonoša v rumenkastem dresu in brez pokrivala. Zenske so bile oblečene v rumenkasta krila in modre jope. Mahale so z rdečimi in modrimi ruticami ter žele iskrene aplavze.
Nato zopet sjtupina Nigerije s slamnatimi klobuki, delegacija Norveške, Pakistana, s turbani na glavah, nato Panama, Portorico, Portugalska, Poljska, Francija itd. Tekališče je bilo tako poškodovano, od vse te procesije ljudi, da so morali nekateri skakati preko luž.
Predstavništvo ZDA je bilo edino, ki ni v pozdrav nagnilo svoje zastave, ker je to nasprotno ameriškim običajem, toda vsi atleti so strumno obrnili glavo proti tribuni, kjer je sedel predsednik finske republike Paasikivi. Ljudska Kitajska, ki je bila v zadnjem trenutku pripuščena, ni mogla poslati ne zastavonoše, ne atletov in predvideva se. da sploh ne
bo tekmovala na tej olimpiadi. Prav tako bo odpadla verjetno tudi nacionalistična Kitajska, ki je poslala le enega častnega predstavnika v Helsinki. Ta je izjavil, da se bo nacionalistična Kitajska bržkone umaknila zaradi soudeležbe Mao Tse Tun-govih tekmovalcev.
Najburnejšega apiavza so bili kajpada deležni Finci, ki po tradiciji prikorakajo zadnji na stadion. Veliko živahnost, med občinstvom je vzbudila vest, da bo olimpijsko baklo nosil Finec Paavo Nurmi, največji atlet vseh časov na dolgih progah Nurmi bo s prižgano baklo zadnji obtekel igrišče.
Ob zaključenem mimohodu se je predsednik organizacijskega odbora baron Erik von Franckell zahvalil olimpijskemu odboru in vsem, ki so pomagali organizirati letošnjo o-limpiado. Nato je predsednik Paasikivi točno ob 13.17 po našem času dejal: «Otvarjam 15. olimpiado v Helsinkih*.
Fanfara je zaigrala olimpij. sko himno in velikanski prapor s prepletenimi obroči se je dvignil nad vse ostale državne zastave, ki so vihrale v vetru. Na vseh koncih stadiona so finski vojaki izpustili na stotine golobov, ki so v gosti jati zakrožili nad tribunami in poleteli nato proti jugu. Olimpijski prapor je bil prinesen v Helsinki iz Londona in bo ostal tu do leta 1956. to je, do prihodnje olimpiade, ko ga bodo poslali v Avstralijo.
Salva iz 21 topov je pozdra-
DANES OB 18. URI V TAMPERE DVOBOJ STOLETJA
NAJBOLJ ZANIMIVA TEKMA
v zgodovini olimpijskega nogometa
Žreb se je pred dnevi pozabaval in združil dve nogometni enajstorici, za kateri bi se spodobilo, da igrata med seboj šele v finalu. Mislimo tu na par Jugoslavija-Sovjetska zveza. Trenutno olimpijsko prijateljstvo in bratstvo seveda še daleč ne more zabrisati nasprotja med državami. Zato ima ta tekmi poleg velike športne privlačnosti še drugo, ki izvira iz področij, o katerih se v Helsinkih ne govori.
Kjer šport pomeni samo šport, predstavlja poraz tre. nutno nejevoljo zagrizenega navijača, potem, pa se pomiri še ta. Slabo je kadar država istoveti moč svoje ideje z spretnostjo v brcanju. Tedaj poraz lahko postane nevaren. Iz tega čisto psihološkega zori-šča moremo trditi, da Jugoslovani nimajo ničesar izgubiti, da bodo šli v borbo z večjo mirnostjo in so torej v tem favoriti. Jugoslavija sicer brani svoj sloves, ki pa ne bo prehudo omajan, če izgubi proti Sovjetski zvezi.
Drugače je z Rusi. Nastopili so na prvi tekmi turnirja kot največja neznanka letošnjih o. limpijskih iger in... razočarali. Ko taka neznanka, oznanjena z veliko reklamo ali celo mitom o nepremagljivosti, prvič zataji, opazovalci razmišljajo: aha, ti ljudje nočejo razkriti svojih kart, itd., itd. ( v tekmi proti Bolgariji se sicer o ne-razkrivanju ne more govoriti). Ko pa neznanka zataji drugič jo vsi brez izjeme pokopljejo rekoč, da je vse skupaj bilo le napihnjen balon, četudi bi mo. štvo po svoji kvaliteti še vedno imelo pravico do priziva. Rusi so trenutno v takem položaju in tudi to je eden od raz. logov, da ne bodo varčevali sil na jutrišnji tekmi.
Koliko praktično velja sovjetska enajstorica? Neki italijanski strokovnjak je izbral precej verno prispodobo:	bo-
ksar, odlično grajen, dobro prenaša udarce, ima močno pest a slabo tehniko. Očividci pripovedujejo, da sovjetski igralci trpijo na pomanjkanju fantazije, da so njihovi napadi šablonski in da tudi sistem igre ni nič drugega kot navaden, stereotipni WM. Daleč smo torej od neprestanega menjavanja mest v napadu ali novih zamisli v taktiki igre. Kaže da je to prizvod reklam, nih brošur, ki so v dolgih letih prepričale Evropo.
Sovjetski nogometaši so do. segli po vojni izredne uspehe na turneji po Angliji, v vseh ostalih prijateljskih srečanjih pa niso dajali vtisa velike nad-moči, kvečjemu dobrega ena-konpravnega nasprotnika; tako v borbi proti nogometašem sa. telitskih dežel kot tudi v maloštevilnih srečajih na Skandinavskem. Pripomniti moramo le, da so Angleži takoj po vojni imeli svoj nogometni material še v neredu in da turneja, ki je prinesla Rusom sloves velikih nogometašev, zatega. delj ne kaže popolnoma realnega odnosa sil. Naj bo kakor koli, eno je danes že popolnoma jasno: Rusija ima dobre nogometaše, na višini najboljših letošnjih olimpijskih enajsto-ric, vendar ne predstavljajo višjega kvalitetnega razreda. Moremo torej reči stavek, ki zveni kot paradoks: tudi če bo Sovjetska zveza zmagala na tem turnirju, bo vseeno razočarala Tudi to se zgodi, ko neka država preneha z izolacijo.
Jugoslovanska enajstorica je v formi, kar delno potrjuje tudi deset golov proti Indiji. Mo-
či bo zoperstavila tehniko, za zmago bi bila potrebna tudi hi. trost. Strokovnjaki so mnenja, da so za Ruse potrebni hitri protinapadi v globino, s katerimi se razmeroma lahko prevari branilce. Prav tako obsta. ja mnenje, da počasna igra s
kratkimi in duhovitimi kombinacijami proti močnim nasprotnikom ne bo uspešna. Hi. trost, prodornost, to so zdravila proti sovjetski enajstorici. Zaupamo v Zebeca, Vukasa in Ognjanova.
Naša prognoza: 1, 2.
KONČANA JE DIRKA „TOUR DE FRANCE'
Coppi nadmočno prvi
PARIZ, 19, — Po predvidevanjih je zadnja etapa «Tour de France* bila samo triumfalen sprehod do Pariza. Skupina 78 preostalih je vozila s povprečno brzino 30 km na uro, ki je postala živahnejša samo v bližini ciljev z nagradami. V Pithiviersu (270 km) je Goldschmidt osvojil 100.000 frankov in nadaljeval s hitro vožnjo. Za njim so šli Faan-hof, Zelasco, Rosseel, Renaud, Weilemann, Delahaye, Pezzuli, Pardoen in Remy. Po 300. km se se jim pridružili še Rolland, Deledda, Crippa in Pezzi. Med dvema vstama navdušenega občinstva vozi skupina štirinajstih do cilja.
Sprint začne Goldschmidt, za njim sta Rosseel in Vanhof, na zaključnem ovinku pa se ne. nadoma pojavi Rolland in na zunanji strani zmaga. Po štirih minutah prevozijo na cilj vsi ostali. V ostri borbi na cilju je Ockers za las pred Robicom in Bartalijem.
Nato sta zmagovalec in njegovo moštvo defilirala pred gledalci. Rože, fotografi in navijači so zasuli prostor in veselje se še dolgo ni poleglo-Tour je umrl, živel Tour.
JACQUES COPAIN
KONČNA LESTVICA:
1. COPPI (Italija) 151.57:10
2. Ockers (Belgija) 152.25:27
3. Ruiz (Španija) 152.31:48
4. Bartali (Italija) 152.32:35
5. Robič (Francija) 152.32:46
6. Magni (Italija) 152.35:35
7. Ciose (Belgija) 152.35:42
8. Dotto (Francija) 152.45:11
9. Carrea (Italija) 152-47:30
10. Gelabert (Spam.) 152.55:26
11. Geminiani (Fr.)	152.59:57
12. Weilenmann (Sv.) 153.01:19
13. De Hertog (Bel.) 153.04:25
14. Van Ende (Bel.) 153.14.47
15. Nolten (Hol.) 153.27:44
16. Goldschmidt (L.)	153.46:47
17. Zelasco (S. Afr.) 153.48:02
18. Van Est (Hol.) 153.48:04
19. Lauredi (Fr.)	153.56:53
20. Vitetta (Jug-zah.) 153.58:27
21. Rolland (Fr.)	153.59:28
22. Voortimg (Hoif.) 154.04:32
23. Serra (Španija) 154.05:42
24. VVagtmams (Hol.) 154.05:42 25 Deledda	154.07:04
MOŠTVA :
1. ITALIJA (Pezzi, Crippa, Bartaili) 455.56:40.
2. FRANCIJA (Rolland, Re-my, Robič) 456.21:56.
3. BELGIJA (Rosseel, Ockers, Close) 456.51:36.
4. ŠPANIJA (Gelabert, Mas-sip, Ruiz) 458.50:24.
5. HOLANDSKA (Faatihot, Voorting, Dekkers) 458.56:32.
NOGOMET ; AVSTRIJA - FINSKA 4-3 (2-3)
Sovjetsko presenečenje
v orodni telovadbi
HELSINKI, 19. — Nepredvi-doma so se začela danes zjutraj tekmovanja v moški telovadbi. Veliko presenečenje so priredili Rusi, ki vodijo po šestih obveznih vajah (parter, krogi, konj, preskok čez konja in bradla). Danes ie nastopila samo prva skupina držav.
Vrstni red posameznikov:
1. Josef Stalder (Švica) 57,15, 2. Caguinian (SZ) 57,00, 2. Valentin Mouratov (SZ) 57,00.
Države:
I Sovjetska zveza, skupno
285.85 točk; 2. Švica skupno
280.85 točk; 3. Finska, skupno 280,45 točk; 7. Jugoslavija skupno 249,50 točk.
Rusija bo verjetno tudi o-svojila zlato kolajno za moštva saj ima 3,20 točk naskoka pred favoritom Švico. Rusi so bili nenadkriljivi na konju in na krogih. Švicarji so zatajili v par terju, medtem ko so y ostalem zadovoljili kot tudi Finci. Navdušili so Japonci, ki nastopajo samo s petimi tekmovalci. Na vsakem orodju se vzame za moštveni plasma rezultate petih najboljših. Japonci torej ne morejo računati, da bo zaradi slabega nastopa izpolnil vrzel nekdo drugi od moštva. Kljub temu so na četrtem mestu.
Jutri zjutraj bo nastopila druga skupina, kjer dajejo največ šans Nemčiji.
# * *
II minut pred koncem tekme je Avstrija dala četrti gol in s tem eliminirala Finsko z nadaljnjega tekmovanja. V prvem polčasu so Finci bili v vodstvu, Avstrijci so izenačili šele v 14. minuti.
V drugem delu je Avstrija
igrala dobro, posebno krilska vrsta in napad s Huberjem na čelu. Po koncu tekme so domačini priznali, da bi bil pravičen konec tekme 6-3.
vila pojav olimpijske bakle, prižgane na Olimpu in prinese, ne s štafetami preko evropskih držav. Ko se je Nurmi prikazal z gorečo plamenico, se je viharno ploskanje kosalo s topovskimi streli in zdelo se je kakor odmev vseh njegovih o-limpijskih zmag. Visoko je nesel baklo in v lepem slogu te. kel po blatni progi. Kljub vsem priporočilom so atleti v tem trenutku pretrgali vrste okrog stadiona ter stisnili obroč na 4Q0 m okrog dirkališča, da bi od bliže pozdravljali človeka, čigar ime je bilo z zlatimi črkami vklesano v zgo. dovini športa, še prej, nego so se mnogi, od današnjih tekmovalcev rodili.
Čeprav ima že 55 let in že 20 let več ne tekmuje, predstavlja Nurmi še vedno podobo tekmovalca iz najboljših ča. sov. In ko prinese plamenico do stolpa, na katerem bo olimpijski plamen plapolal ves čas olimpijskih tekmovanj, po. jači desettisočglava množica aplavz, ki se zdi kakor grmenje. Na vrhu 73 m visokega stolpa, kamor je bila dvignjena, je plamenico prevzel drugi finski športnik in pomembni predstavnik nordijskega Spor. ta Hannes Kolehmajnen Medtem ko pritakne olimpijski o-genj v žaro, se ponovno oglasi olimpijska himna.
Nenadno se je pojavila na tekališču deklica v dolgem be lem krilu. Nihče ne ve, kdo naj bi bila Nekateri menijo, da spada njena pojava k ceremoniji, drugi zopet, da je članica zbora, ki prihaja z zamudo. Dejstvo je, da je pritekla prav do odra, s katerega so se širili uradni govori. Poslali so jo nazaj in deklica se vrne vsa nasmejana in zadovoljna, medtem ko si dajejo številni fotografi opravka, da bi posneli njeno pojavo.
Kasneje smo izvedeli, da je to bila štiriindvajsetletna nemška študentka, ki je hotela v sedmih jezikih govoriti o temi; Samo kristjanski ideali bodo rešili svet.
Sledi nato blagoslov finske, ga nadškofa Ilmiri Salomiesa v črni tuniki in z zlatim križem na prsih, Qb zaključku odpojejo zbori finsko molitev. Cim je izzvenela himna, so prinesli na oder finsko zastavo. Na oder je stopil 29-kratni finski telovadni zmagovalec in lastnik osmih olimpijskih kolajn Helk-ki Savolainen ter v imenu vseh prisotnih tekmovalcev po. ložil zaprisego. Godba je zaigrala finsko himno, ki jo je v zboru pela tudi množica. Takoj zatem so pričele delegacije zapuščati stadion s Finsko na čelu.
ROBERT MUSEL
HELSINKI, 19. — Kroži vest, da bodo atleti kitajske ljudske republike, kljub temu da se n bo udeležili današn je povorke, vseeno tekmovali na olimpijskih igrah.
Današnji program:
Jutri popoln spored: telovadba zjutraj in popoldne, vesla-nje od 8. ure dalje, kvalifikacijske tekme v skoku v višino (moški), disku (ženske). — Popoldne: izločilne tekme v štafeti 4 x 100, 400 m ovire, 800 m, finale moškega skoka v višino, 10.000, 100 in 400 m (izločilne). Jadranje, veslanje, polfinalne tekme v hokeju, prosta rokoborba in tri nogometne tekme bodo dopolnili program.
Favoriti. Nina Dumbadze v ženskem disku, Zatopek na 10.000 m ter Walt Davis v skoku v višino. Drugih zlatih medalj jutri ne bodo delili.
!HSj ’!i!
'i
šiihiii
KINO
V T H S T L'
Rossetti. Zaprto zaradi počitnic. E.\ceIsior. 16.30: «Odgovori naglo« R. Colman, C. Holm.
Nazionale. 16.15:	»Chimere*, K.
Douglas, D. Day.
Fenice. Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico. 16.00:	«Trplje-
nja», M. Zetterling, C. Parker. Arcobaleno. 14.00:	«Smoter	X»,
M. Stevens.
Astra Rojan. 16.30: «Brodwajski ritmi«, G. Murphy, G, Sinvms. Alabarda. 14.30: «Anema e core», R. Billi, M. Riva.
Armonia. Zaprto zaradi počitnic. Aurora.15.00: «Ali veš, da maki..»
W. Chiari.
Ariston. 16.00: <[Romeo In Julija«, po Shakespearovi drami; N. Shearer, L. Hovvard.
Garibaldi. 15.00: «Nasproti uraga-nu», D. Andrevvs.
Ideale. 15.00: «RoparJi iz Kanza-sa», B. Donlevy, M. Chapman. Impero. 14.45: «Yesela kmetija«, G. Kelly.
Italia, 16.00: «Francis na cJirkah«, Donald Conner.
Kino ob morju. Zaprto zaradi počitnic.
Moderno. 17.00: «Furije», B. Stan-
wiok, V. Corey, W. Hustun. Savona. 14,00: «FUipinski uporniki«, T. Power, M. Prešle.
Viale. 16.00: «Buster Keaton na lu.nl«.
Vittorio Veneto. Zaprto zaradi počitnic.
Azzurro, 14.30: »Antilskl morski roparji«, D. Connor, H. Carter. Belvedere. 17,30: ((Prebijte obroč« R. Taylor, B. Donlewy. Marconi. 15.00: aLjuclje na luni«. Massimo, 14.30: «Trgovci z ljudmi« R. Montalban, G. Murphy.
Novo cine. 16.30: «Bobneča podmornica«.
Odeon. 14.00: «Brezimena ladja«, Don Ameche, D. Andrevvs. Radio. Zaprto zaradi počitnic. Venezla 16,00:	«Nocoj stavka«,
M, Merilni, C. Croccolo. Poletni kino Rojan: 20.15: «Zaro-čenkin oče«, S. Tracy.
RADIO
JlKiOKLOVAKSKlS C O X E TRSTA
254,6 m ali 1178 kc
NEDELJA, 20. julija 1952
8.00 Poročila. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce.
9.00 Mladinska oddaja. 13.00 Promenadni koncert orkestra JLA iz Portoroža. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 17.<Xi Z mikrofonom meS našim ljudstvom: Ob Idrijci v živosrebmii rudnik. 18.10 Jurina in Franina. 18.25 Iz melodije v melodijo. 18.45 Spored popularne glasbe. 19.15 Poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila.
TK8T II.
306,1 m ali 980 kc-sek
8.00 Jutranja glasba. 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 9.30 Domači odmevi. 10.00 Prenos maše iz cerkve sv. Justa. 11.15 Zabavna glasba. 12,00 Vesela glasba. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Parada lahkih orkestrov. 15.00 Dvorak: Koncert za čelo in orkester. 16.30 Malo za šalo — malo zares; nato uverture in fantazije. 18.30 Komorna glasba, 19.45 Poročila.
20.00 Slovenske pesmi. 20.35 Odlomki iz slavnih koncertov. 21.00 Koncert pianistke Damjane Bra-tuževe, 21.40 VVagner: Siegfrid 1. dej. 23.00 Priljubljene melodije. 23.15 Poročila.
THST I.
9.00 Odlomki iz oper. 13.30 Orkester. 14.00 Operetna glasba.
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 13.00:
Promenadni koncert orkestra JLA iz Portoroža. 17.00: Z mikrofonom med našim ljudstvom: Ob Idrijci v ži-vosrebrni rudnik. — Trst II.: 15.00: Dvorak: Koncert za čelo in orkester. — Trst I.: 22.15: Simfonični orkester. — Slovenija: C. Kosmač: Na svoji zemlji, radijska igra.
15.00 Ljudsko gledališče. 16.45 Sentimentalni sprehod ob robu zadnjih 25 let. 17.30 Orkester in zbor. 19.30 Plesna glasba. 20.16 Večerni sporedi. 20.30 Orkester.
21.00 Radijska revija. 21.45 Koncert. 22,15 Simfonični orkester. 22.30 Športna nedelja.
hloveiua
327,1 m 202,1 m 212,4 m 8,15 Franz von Suppe: Glasbeni odliomki iz operete «Boccacciio»,
8.00 Jugoslovanska partizanska lirika. 9.40 Koncertni valčki.
10.00 Popularen dopoldanski koncert. 11,30 Igra Orkester Radia Ljubljana. 12.15 Slovenske narodne pesmi (plošče). 12.30 Poročila. 13.00 Pogovor s poslušalci. 15.40 Veseli slovenski napevi.
16.00 Oiril Kosmač: Na svoji zemlji. radijska igra. 17.10 Promenadni koncert. 18.00 Drago Ulaga: Preko sedmerih jezer v Vrata. 18.15 Polke in valčki. 18.30 Igre godba na pihala Ljubljanske garnizije. 19.00 Poročila. 19.10 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana. 20.00 Gaetano Dorai-zetti: Liubavni napoj, prerez o-pere. 20.55 Spored priljubljenih zvokov in popevk. 22.00 Poročila.
PONEDELJEK, 21. Julija 1952
JGGOSLOVAKSKK
C O S K T K S T A
254,6 m ali 1178 kc 5.30 Poročila. 5,45 Jutranja glasba. 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne. 13.30 Poročila. 13.45 Od včeraj do danes. 13.50 Domači zvoki. 14.20 Ob Soči in Zili. 18.15 Narodne pesmi. 18.30 Simfonični operni plesi. 19.15 Poročila. 21.00 Iz krvi rdeče — aka-
demija ob obletnici vstaje. 22.00 Nočni koacert komorne gIast^' 23.10 Glasbe za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila..
'1 It Si T 11.
254,6 m ali 1178 kc
11.30 Lahki orkestri. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila-13.00 Popoldanski koncert. 13-30 Kulturni obzornik. 13.40 Zabavna glasba. 14.00 Poročila. 14.15 Slovenske ritmične pesmi. 17-3° Plesna giasba. 18.15 Chopin: KW-cert za klavir št. 2. 19.00 Mamica pripoveduje. 19.15 Musorgski: Sest samospevov za sopran in or* kester. 19.40 Valček. 19.45 Poročila. 20.00 Dvorak: Serenada za godalni orkester. 20.40 Komorna glasba. 21.00 Književnost in umetnost. 21.45 Lahke melodije. 22.00 VVagner:	Siegfrid, 2. dej. 23.05
Zmerni ritmi. 23.15 Poročila, i’ it s 'i’	«.
11.00 Simfonična glasba. 11.3® Dramatiziran roman. 14.15 Tretja stran. 18.15 Operetna glasba. l8-4‘ Prenos z olimpiade. 19.25 Koncert. 19.50 Športne vesti. 20.30 Orkester. 21.00 Koncert operetne glasbe. 23.00 Rahmaninov: Dva preludija. 23.30 Plesna glasba.
»IOVESI 3 J A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
12.00 Pojo slovenski zbori. 12.3® Poročila. 13,00 Giuseppe Verd-Traviata, II, dejanje. Bedrid> Smetana: Odlomki iz opere »Pr®* dana nevesta«. 18.30 Lahka
ba (plošče). 19.00 Tečaj francoskega jezika. 19.30 Poročila. 20.00 Naši zbori pojo. 20.30 Vani* Ocvirk: Ce bi padli oživeli... ("a" dij ka igra). 21.10 Popularen °r' kes ralni koncert, 22.00 Poročil3-22.40 Plesna glasba.
VVoVAVVVWWV^^|
Nogometni pokol Rio
Včerajšnji nogometni tekmi za »Pokal Rio» sta se zaključili z zmago Sporting Lizbona nad Grasshoperscm iz Zuerucha z rezultatom 2:1 in z zmago Li-bertada Assunciona nad Saare-bruckom z 4:1.
objavlja sledeči pisano zanimivi spored za prihodnji teden:
V nedeljo 20. t. m. z začetkom ob 16. uri, v ponedeljek 21. in torek 22. t. m. ob 19. uri nadvse
zanimiv barvni velefilm :
f
M
SAGA § F0RSYTIH“
posnet po istoimenskem svetovnoznanem romanu.
V glavnih vlogah Errol Flynn in Geer Garson.
V sredo 23. in četrtek 24. t. m. pretresljiv film :
»Trgovci s človeškim blagom"
V petek 25. in soboto 26. t. m. temno zagonetna napeto resnična zgodba
,»SAMOST AHSE1 ZV0H“
Prihodnjo nedeljo 27. t. m. pa zopet nekaj izredno 'd, lepega in vabljivega za stare in mlade, to je vrto-glavi barvni film :
„lrasotiee na kolesih"
Ob 20.15 se predstave nadaljujejo m\ prostem. Funkcionira b«r s točno postrežbo.
DRUŽINSKI AMBIENT.
PRIDITE VSI !	OGLEJTE SI VSE VSI !
w:v.wav.v.vawa .va%wav.w.wV^
TVRDKA
Perhauc Jakob
trgovina z likerji, žganjem in sadnimi sirupi
TRST, Ul. 8.T. XidiasB.Tel.8B-3 32
obvešča svoje cenj. odjemalce, da bo od 21. julija do 2U. avgusta poslovalnica odprta samo od 9. «« do 13. ure. ^
99
TURGESTRANS
UVOZ - I5BVOK
TRST - ULICA CAKI.O UHKU.V ŠT. S -	»4-610
.i.-.I.>v.VAW.VA«lWVWV1.VWWWWAVW.VAV.V.V/.WAVAV//AVAW.WWAW%WAVAVftWi	\WiViWAWAW.SW.%	W/A“.WASVAV.W.-.V.SV.V.-.W.V."
Ckalleb.
UlLck&nb
37.
Prci/cdd prof. dr. Fr. Bradač
Gospod Pickwick je ravno potegnil glavo nazaj v kokljo in Wardle Je utrujen storil Isto, ko Ju Je straJen sunek vrgel s sedeža. Cula sta glasno hreš>’anje, zadnje kolo je odletelo in voz se je prevrnil.
Po kratki omotici in zmedi je čutil gospod Pickwick, kako so ga vlekli iz razbite kočije, in čim je bil spet na nogah, je opazil brez naočnikov ves obseg nezgode, zlasti ker se je ravno delal dan. Njegov sopotnik je stal zraven njega brez klobuka in z raztrgano obleko. Postlljona sta prerezala vprežno jermenje in sta bila, od nog do glave umazana, zaposlena s konji. Nekaj sto korakov dalje se je videla drugia kočija, ki se je ustavila, ko je zahresčal prevrnjeni voz. Postlljona sta se muzala s sedel. Jingle pa je gledal razvaline, seveda z očitnim zadovoljstvom.
«Halo!» je zaklical nesramni Jingle; «nekdo poškodovan? — starejši gospod — velika teža — nevaren padec — zelo nevaren.>
«Vi ste lopov,> mu je Wardle zaklical nazaj.
Jingle se Je smejal, kazal s palcem na svojo kočijo ter nadaljeval:
«Se prav dobro počuti — se vam priporoča prosi, naj se ne trudite zavoljo nje — pozdravlja Tupyja — dalje, svak!»
Njegova postlljona sta pognala konje in gospod Jingle Je
zasmehljivo mahal z belim robcem iz okna kočije.
Mirne in ravnodušne narave gospoda Pickwicka ni pri vsej dogodivščini nič zmotilo, niti prekuanitev; toda nesramnost, da si je Jingle pri njegovem zvestem učencu izposodil denar, da bi ugrabil in odpeljal ljubico, in pa še povrhu skrotovičil njegovo ime v «Tuppy,» je bila prevelika, da bi jo mogel potrpežljivo prenesti. Globoko je dihal, obraz mu je od jeze temno zardel in začel je počasi, s poudarkom	—
«Ce se Se kdaj srečam s tem	človekom, bom
«Da, da,» je prekinil Wardle	pričeti govor, «to	ja	vse	lepo;
toda medtem ko mi tu stojimo in	blebetamo, sl bo on v	Londonu
oskrbel ženitno dovoljenje ln se poročil z mojo sestro.*
Gospod Plckwick je umolknil ter zaprl svoj govor in svojo maščevalnost v prsi.
«Kako daleč je še do prihodnje postaJe?» je vprašal gospod Wardle postlljona.
«Sest milj; kaj ne, Tom?»
«Se malo več.»
«Malo več ko Sest milj, gospod.*
«Nl drugače; bo treba peš, gosipod Pickwicik,» je dejal go-spod Wardle.
* «Se ne da predrugačiti,* je odgovoril resnično veliki mož.
Stari gospod je ukazal enemu izmed postlljonov, naj jaha naprej in naroči druge konje, ter je odrinil s svojim sopotni-kom proti prihodnji postaji; prilike so bile tem bolj nerazveseljive, ker je po kratkem prestanku začelo spet hudo deževati.
DESETO POGLAVJE Odstranitev vseh dvomov (te so sploh bili) o nesebičnem mišljenju gospoda Alfreda Jlngla.
V Londonu je mnogo starih gostiln, kjer so se v dnevnih, ko so poJtne kočije resneje in slovesneje vozile ko v naSlh ča-
sih, zbirali postiljoni in potniki, zdaj pa se ustavljajo v obče le še podeželski vozniki. Cltatelj bi zaman iskal te staire gostilne med «Zlatimi križi,* «Bikl in Gobci,* katerih krasna pročelja se dvigajo na glavnih londonskih ulicah. Ce bi jih hotel najti, bi moral kreniti v starejše okraje. In tam bi v nekaterih zapuščenih zakotjih našel nekaj takih poslopij, ki stoje kakor črne-rikavi trmoglavci med modernimi vsiljenci, ki Jih obdajajo.
Zlasti v Boroughu se je ohranilo Se kakih šest takih hiS, ki so obdržale svoj značaj in u&le tistemu strašnemu mrzličnemu podiranju in kovanju dobička. Velike, prostorne, čudne so te stare hiSe z balkoni, mostovži, širokimi stopnišči, dovolj prostrane in starinske, da bi mogle dati snovi za sto in sto povesti o strahovih, seveda če bomo kdaj na žalost prisiljeni, da si katero Izmislimo, in če bo svet tako dolgo trajal, da bo izčrpal neSte-vilne legende, spoj ene z londonskim mostom in okolico na Sur-reyski strani.
Na dvorišču ene teh gostiln — pri Belem jelenu — Je zgodaj zjutraj tistega dne, ko se je godilo, kar smo pripovedovali v prejšnjem poglavju, čistil hlapec par čevljev. Na sebi Je imel debel prograst telovnik s črnimi rokavi iz kallka in modrimi steklenimi gumbi, rjave suknene hlače in dokolenice, okrog vrata neumetno zavezano rdečo ruto in na eni strani glave zelo izlizan bel klobuk. Pred njim sta stali dve vrsti čevljev, ena očiščena, druga še neočiščena, in vselej, kadar Je k prvi vrsti postavil nov par, je počival ter z vidnim zadovoljstvom opazoval plodove svoje marljivosti.
Toda na dvorišču ni bilo takega hruma in vrišča, kakor je po navadi na gostilniških dvoriščih. Trije ali štirje tovorni vozovi — vsak je imel pod široko plahto nakopičen tovor, tako da bi plahta segala do drugega nadstropja navadnih hiš — so stali pod veliko streho na koncu dvorišča; nekaj voz, ki so stali pripravljeni, da se se isto jutro odpeljejo, je stalo zunaj. Po obeh
straneh dvorišča se je vlekla dvojna vrsta mostovžev, ki so df" žali k spalnicam in imeli stare, težke ograje. Nad vrati gostili in kavarne so viseli pod majhno strešico zvonci v sobe v dve!1 vrstah. Dva ali trije gigi so stali v kolnici; topot konj in rožlja nje verig, ki se je zdaj pa zdaj oglašalo, je naznanjalo vsakem'1 ki se je za to zanimal, da so tam hlevi. Ce &e dodamo, da l! nekoliko fantov spalo na težkih zavojih, na vrečah volne ^ na drugem blagu, razmetanem po otepih slame, smo že močnosti vse povedali, kakšno je bilo tistega jutra dvorišče S°' stilne pri «Belem jelenu* na High Streetu v okraju Borougft11' Glasno zvonjenje se je oglasilo iz neke sobe in na zgor^1 galeriji se je pojavila čedna sobarici, potrkala na vrata, preje' la ukaz odznotraj ter zaklicala čez ograjo na dvorišče;
«Sam!»
«Kua pa je?* ji je zaklical mož z belim klobukom, ♦številka dvaindvajseta hoče svoje čevlje.*
«Praši številka dvaindvejst, al ih če preči, al šele, ko ih du' bi,* se je glasil odgovor.	.
«Ne bodi tak osel, Sam,* je reklo dekle dobrikavo; «gosp° hoče čevlje takoj.*
«Osu? — Kua s pa ti pol, punca?! Pa le brez skrbi pestim jih čist mirn tlela,* Je odvrnil snažilec čevljev. te-le Skarpe — enajst parov pa en čevelj s številke anajst z sena noga? Enajsti par je naročen za poldevetlh in ta čevelj z ob devetih. Kdu pa je nek Številka dvaindvejst, de če imet ^° ' hond pred drugm? Nak, kar lepu puvrst, kokr je djav JaC Ketch (krvnik), kje ldl ubešu. Mi je prou ?-ou, de morte čaka1' gspud; pa vam bom kmal pustregu.*
Mož v belem klobuku Je začel po teh besedah s podvoji0 vnemo snažiti podvlhan škorenj.
(Nadaljevanje sledi)
stolpca 7.3 vse vrste oglasov po IP din
T ska
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna	3200 Ur. P’ed. ljud. reput>. Jugoslavija: izvod 10,mesečno 210
PoStnl tekoči račun ia STO . ZVU: Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11.5374. — ii Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega	tlsK
Ltubljana TyrSeva 34 • tel 200!^ tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-80332-7 — Izdaja Založništvo tržaitu-a tiska D.ZO.Z. • TRST