CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTiClE ZVEZE ĐEL0VNE6A LJUDSTVA CELJE, 22. APRILA 1966 - LETO XXI. - ŠT. 16 CENA 50 NESPAMETNA REŠITEV ALI BOMO NADALJEVALI S STARO PRAKSO PRESELJEVANJA RAZLIČ- NIH USTANOV V ZGRADBE, KI NISO BILE GRAJENE ZANJE? Pred nedavnim je celjska občinska skupščina formirala posebno komisijo, ki naj bi preučila vprašanje preselitve Pionirske knjižnice v novo po- slopje študijske knjižnice o- ziroma ugotovila, ali ne bi bi- lo pametneje, da bi Mestni muzej kljub projektu, ki je v novem poslopju predvidel me- sto tudi zanj, vendarle ostal tam, kjer je. Motiv, ki je poro- dil takšno misel, sicer res ni brez vsakršne osnove saj izha- ja iz prihranka dveh milijo- nov starih dinarjev, ki jih v primeru, da bi Pionirsko. knjižnico preselili, občina ne bi zanjo plačevala Mestni ljudski knjižnici za najemni- no. Ta argument za pa je tudi vse. S preselitvijo Pionirske knjižnice v prostore študijske knjižnice Se predvsem ne stri- nja prizadeta ustanova — Mestni muzej, katere samo- upravni organ so skušali sploh ignorirati. Frav tako se ne strinja tudi Studijska Knjiž- nica. Odpor zoper takšno ne- spametno*rešitev je utemeljen že s tem, da je projekt nove zgradbe upošteval tudi rešitev Mestnega muzeja, pri čemer jé predvidel zanj poleg uprav- nih še druge prostore, funkci- onalno prilagojene njegovi de- javnosti, kjer naj bi bile dra- gocene zbirke že enkrat do- stopne široki javnosti. Najbrž smo si enotni v tem, da je muzej javna ustanova, ki mo- ra, če naj ima sploh kakšen smisel in pomen, s svojimi stalnimi razstavami razgrinja- ti pred obiskovalci kulturno Zgodovinske in umetniške ek- sponate, in da potemtakem ne more biti zgolj skladišče takšnega ali drugačnega gradi- va, dostopnega še kvečjemu prahu in pajčevini! Celjski muzej si je lani ogledalo o- ï^rog 20 tisoč obiskovalcev; v njem imajo učenci tudi reden praktičen pouk, že samo to iJejstvo odtehta dva milijona dinarjev — če ga seveda vidi- •^o v njegovi kulturno vzgoj- ni obliki. Navsezadnje — kul- tura tudi ni zastonj! Ce naposled priznamo, da je integracija knjižnice s knjiž- •^ico sicer idealna zadeva, mo- Jjamo vsaj v tem primeru ven- darle priznati tudi njun bist- J^^no različen značaj in ña- fien. Dva milijona po našem mne- Ju ne moreta biti vzrok za ^»ttločitev, zavoljo katere bi Jjas čez leta bolela glava. (Mi- ^pgrede retorično vprašanje: J} nismo prav z betonsko plo- zapravili dosti več milijo- nov, pa ni bil nihče ne kriv ne kaznovan)? Morali bi pre- nehati s staro prakso prese- ljevanja ustanov v zgradbe, ki jim funkcionalno nç ustre- zajo, ker niso bile grajene za- nje. Kako dolgo se bomo učili na napakah? V petek in soboto je bil v EMO v Celju tretji kongres slovenskih kemikov. O nekaterih najvaž- nejših ugotovitvah — na 5. strani. (Foto: David). KDO BO RAZREŠIL ALTERNATIVO: ZGODOVINSKI ARHIV DA ALI m? v zadnji, 15. številki CT so bili objavljeni deleži, ki so v proračunu občine Celje na- menjali za financiranje kul- turne dejavnosti v letu 1966. Z zaskrbljujočo prizadevnost- jo je v članku poudarjeno, da sta med kulturnimi zavodi dva, katerih sredstva so ob- čutno manjša kakor lani. Za- vod za spomeniško varstvo in njegov težavni položaj je do- bil nekoliko več poudarka, Zgodovinski arhiv pa je bil o- menjenbolj mimogrede, čeprav bi tudi njegov problem zaslu- žil več pozornosti. Prav to me vzpodbuja, da zapišem o njem nekaj misli, še posebej, ker podatek o višini sredstev ni točen, dajem pa tudi v preso- jo upravičenost zgornjega na- slova. za dejavnost zavoda je v celjskem proračunu določenih 3,3 milijona starih dinarjev in ne 3,82 milijona, kakor smo lahko prebrali. 520.000 starih dinarjev je Svet za znano^st in kulturo iz svojega sklada na- mensko določil za delo, ki ni- ma z nalogami in delom arhi- va kot zavoda nikakšne zveze. 3,3 milijone pa je le 36<'o lan- ske realizacije... Nadaljevanje na 6. strani KULTURNA REVIJA V ŠEMPETRU ZAČETEK ОВЕГА v nedeljo je bila v šempetr m zelo uspela kulturna revi-- ja, ki jo je priredil občinski svet zveze kulturno prosvet- nih organizacij v 2alcu. Poleg domačega Savinjskega oikteta in folklorne skupine, je nasto- pil še Ljubljanski študentski oktet. Šaleški oktet iz Šošta- nja, folklorna skupina Obrt- nik iz Ljubljane, KUD Kajuh iz Dobrne, instrumentalni an- sambel Štirje kovači iz Slo- venj Gradca, kvintet Branka škruha, Šaleški fantje in dru- gi. Zanimivo je zlasti, da je za revijo vladalo veliko zanima- nje in so bile vstopnice raz- prodane že teden dni prej. To namreč kaže, da je šempeter- sko kulturno življenje na pra- vi poti, za ikar ima seveda nedvomno zasluge zelo agikia domača Svoboda. V reviji, ki je imela tekmo- valni značaj, je med vokalni- mi ansambli zasedel prvo me- sto ljubljanski študentski oktet, med instrumentalisti štirje kovači, medtem ko so med folklornimi skupinami zmagali domačini. Kajuhov večervSLG Na večer pred 27. aprilom bodo v SLG Celje pripravili »Kajuhov večer« v počastitev obletnice ustanovitve OF. Re- cital za večer je izbral in pri- pravil stalni režiser SLG Ce- lje Franci Križaj, sodelujejo pa Nada Božičeva, Franci' Gabrovšek, Branko Grubar in Drago Kastelic. Kolikor smo mogli zvedeti, je večer zamišljen povsem svojevrstno, saj bi naj v vse- binskem in režijskem koncep- tu prikazal več plati pesnika in življenja, predvsem pa ob- dobje borbenosti in obdobje ljubezni ter čustev. Svečana prireditev 26. apri- la ob 19.30 bo brezplačna, ka- sneje pa namerava SLG Celje ponoviti prireditev še za po- samezne šole in kolektive. žebljica Potrošniki se pritožujejo, da v celjskih mesnicah ni drobovine. Vprašujejo, če »sodobna« živina nemara zrase brez drobovja! Takšno vprašanje je seveda nekonstruk- tivno in provokativno, da ne rečemo, naivno, saj živine brez drobovine ni. Problem je le, kje je drobovje! Me- sarji oziroma proizvajalci bodo morda vedeli. Kolikor ne, pomeni, da drobovja res ni, kakor tudi, naj potroš- niki ne vprašujejo, ali je, ker drobovja, ki ga ni, tako ne morejo dobiti, ampak lahko dobijo kvečjemu odgovor, ki jim bo šel recimo vsaj na jetra. (oh) Slavko Slander v rubaški, ki mu jo je izvezla njegova sest- ra Mica. (Slika je iz okrog le- ta 1938). V ponedeljek, 25. tega meseca ob 17. uri bodo v občasnih razstavnih pro- storih Muzeja revolucije v Celju odprli spominsko raz- stavo Slavka šlandra, ki jo je pripravil oddelek NOB. Na razstavi bo prikazana vsa partijska in kulturna dejavnost Slavka Siandra od njegove mladosti ao prezgodnje smrti v sodnih zaporih mariborskega o- krožnega sodišča. Gradivo, kolikor je bilo dosegljivo, obsega nekaj nad 50 foto- grafij, pisma in sodne akte in bo v treh zaokroženih delih posredovalo trnovo pot revolucionarja po te- danjih zaporih. Slavko slander je bil kot član CK KPS in sekretar pokrajin- skega komiteja za severno Slovenijo prvi organizator upora proti okupatorju. Pričujoča razstava naj bi bila oddolžitev njegovemu nesebičnemu in požrtvoval- nemu delu. Razstava v Muzeju revo- lucije bo odprta do 11. ma- ja dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. ZAKAJ TAKO? GEODETI BREZ DENARJA Geodetski zavod v Celju ima v občinskem proračunu zago- tovljenih komaj 4,5 milijona od potrebnih 12,5 milijonov starih din za nujna geodetska dela. Pri tem je zanimivo to, da je preteklo komaj mesec dni od sprejetja proračuna, ko se je pojavil zahtevek, da vsota v proračunu ne bo zado- ščala za nujna dela v letoš- njem letu ampak komaj za dokončanje lanskoletnih iz- mer. Nedvomno, da so geodetske izmere važne, saj dajejo osno- vo urbanizmu. Zakaj torej ni teh osnovnih sredstev zagoto- vil občinski proračun? Zakaj tega niso uvideli že takrat, ko je bil dalj časa osnutek pro- računa v javni razpravi? Očit- no je, da je zatajila strokovna služba, pa tudi pristojni svet kot družbeni organ. Ce bi ta- krat, ko so razpravljali o ko- munalnem proračumi, povabi- li k sodelovanju tudi pred- stavnika geodetskega zavoda, se gotovo kaj takega ne bi moglo zgoditi. Tako so na zadnji seji sveta za urbanizem razpravtljali o rebalansu proračuna za komu- nalno dejavnost, saj je treba zagotoviti 6 do 8 milijonov starih din za nujna geodetska dela. Polovico te vsote bo šlo iz postavke, predvidene za za- zidalne načrte, polovico pa iz postavke, ki je predvidena za manjše komunalne objekte. VREME Do 27. aprila bo še spremenljivo vreme s pogostimi manjšimi pada- vinami. Temperature v porastu. OBLET- NICA OF V počastitev 25-letnice usta- novitve OF so v republiškem kakor občinskih merilih raz- pisali nagrade za naloge, ki bi jih naj pisali učenci 7. in 8. razreda osemletk in dijaki vseh razredov šol druge stop- nje na temo — ob 25-letnici OF. V Celju bodo nagradili 10 najboljših nalog dijakov šol druge stopnje in 6 nalog učencev osemletk. Nagrajen- ce bodo sprejeli in jim izroči- li nagrade na dan 27. aprila na občinski skupščini. Na drugi strani objavljamo nekaj odlomkov iz naloge, ki jo je žalska občinska komisir ja že predvidela za eno izmed nagrad. TomaŽ Potočnik Našel sem ga, ko je predaval tečajnikom v tekstilni tovarni. Do- govorila sva se za srečanje ob bazenu. Kljub temu, da sem bil edini gost lepo urejenega naselja, se nisva našla. Vse naokrog je bil mir, le ob vhodu v vikend hišico — Irena, je gorela luč. Končno sem ga zalotil doma, ko je sestav- ljal skripta. »O turizmu toliko govorimo, pi- šemo in razpravljamo — prepo- gosto le z superlativi, dajemo mu poudarek — toda n& investicijskih sredstev. Nihče ne more trditi, da ni pri nas idealnih pogojev za razvoj turizma, vsaj kar zadeva naravne lepote, toda to je premalo. V Pre- boldu so občani in gostinsko pod- jetje Hmeljar vložili ogromno de- narja v gradnjo bazena. Pri tem pa je zmanjkalo dva milijona di- narjev za nitrirne naprave in e- lektriko — prazen bazen vsekakor ne bo atrakcija, s katero bi slu- žili turističen dinar.« — v Preboldu ste postavili eno izmed prvih vikend naselij v dr- žavi. S čim ste to naselje dopol- nili v dvajsetih letih? »Tip naših hišic ni grajen za »dolgo« sezono, temveč samo za poletne mesece, kajti ob pomla- danskih ali jesenskih dneh je v njih hladno. Kljub temu so hiši- ce dobro služile namenu. Glede nadaljnjega razvoja pa samo to- liko: 1000.000 dinarjev, ki jih dru- štvo prejema iz leta v leto, je mogoče nekaj pomenilo pred 16 leti. Ne glede na to smo opremili klubske prostore za naše goste. Usposobili smo več tujskih sob pri privatnikih, uredili laazen.« — Pred leti je turistično društ- vo vzdrževalo in oskrbovalo go- stinski lokal v naselju. Potem ste ga morali prodati socialističnemu sektorju; od takrat so v tem lo- kalu vedno slabo poslovali, kljub temu, da je društvo prej imelo velike dobičke. Kaj menite, zakaj gostišča v družbenem sektorju ni- kakor ne morejo zaživeti? »Dejavnost in uspehi turističnih društev so usahnili ob težnji, da naj se društva ne bi ukvarjala z gospodarsko dejavnostjo. Za vse, kar smo vložili — to niso bile samo dotacije — so nas oskubili. Za gostišča pa je bistveno to, da komaj ga ustanovimo, rabimo di- rektorja, skladiščnika, računovod- je in natakarje. Tu pri nas sta dva gostinska delavca ustvarjala izgubo, medtem ko sedaj, ko sta privatnika, ustvarjata dobička.« — Turistična in kulturna dejav- nost naj bi čimveč nudili gostu. Ali velja to pravilo tudi za Pre- bold? »Nekoč, tega jc že mnogo let, smo imeli v Preboldu dva, tri pevske zbore, igrali smo igre, ljudje so se izobraževali in zaba- vali, danes tega ni. Ničesar ne spravimo skupaj, kljub temu, da smo marsikaj scentralizirali. Star- ci ne moremo vsega.« — Kaj menite, kaj predstavlja coklo turističnega razvoja? »Dajatve, takse. Poglejte: za klubsko sobo smo kupili televizor; 45 odstotkov sredstev smo morali odvesti za dajatve. Če bi ga kupil zase, mi tega ne bi bilo treba. Ali pa: najamem delavca, da bi okrog vikend naselja obrezal živo mejo. Pogodiva se za 3 tisoč di- narjev,' poleg tega pa je treba do- dati še 1500 dinarjev za dajatve. Kam gredo te dajatve in zakaj jih uporabljajo, ne vem, vem pa, da preboldskemu turizmu ne koristi- jo.« — Vsako leto se za Prebold pri- javljajo gostje že pred sezono. Kako kaže letos? »Veliko naših gostov, ki že ne- kaj let prihajajo v Prebold, spra- šuje ali bomo imeli vodo. Prvo leto smo jim namreč rekli: pridite prihodnje leto, Tco bo že voda. Od tega je že štiri leta in letos znova odgovarjam — ne bo vode.« — Kljub temu, da je Prebold nekoliko odmaknjen od avtomo- bilske ceste, ga je obiskalo veliko turistov, ki so prihajali več let zapovrstjo. Letos še niste začeli s pripravljalnimi deli, ali ne bo to vplivalo na obisk? »Kot sem že rekel: poklicni in nepoklicni vihte besedo »turizem«. Vse dokler ni vprašanje sredstev. V svoji kratkovidnosti pa po- zabljajo, da se vsak vložen dinar v tej ali oni obliki vrne. Oni bi pa radi takoj, zato pa je tako . . .« pisma Javno vpraSanjo komunali skupščine Celje ^Na zboru volivcev na Otoku je bilo odbornikoma in navzočim uslužbencem občinske uprave po- stavljeno vprašanje — kaj je s Kajiuhovo ulico. To ulico so bili namreč v jeseni leta 1964 z bul- dožerjem razorali in nato tako pustili vnemar. Pred tem je bila kar v redu, resda neasfaltirana. Sedaj bo kmalu poteklo dve le- ti, nihče pa ne nadaljuje z deli. Cesta je barje, ker so tudi vsi odtočni kanaii zamašeni. To tudi ob sušnih dneh! Volivci te ulice upravičeno kritizirajo takšno malomarnost. Predsednik krajev- ne skupnosti Otok in komunalni inšpektor občinske skupščine sta si sicer v lanski jeseni ulico ogle- dala in tuidli Celjski tednik je objavil sliko barja v tej ulici — toda ukrepov ni! Zato volivci v tej ulici zahteva- mo, da nam merodajni javno od- govore, kdaj nameravajo z deli nadaljevati, oziroma zakaj so dobro površino ulice uničili in kdo je za tako delo odgovoren. To vprašanje je bilo na zboru volivcev postavljeno, toda jasne- ga odgovora ni bilo. Odgovorili so le, da bo Kajuhova ulica ure- jena takoj, ko bodo nadaljnje u- rejevanje dopuščale vremenske razmere. Pogoji za tako urejeva- nje so letos nastopili že v mesecu februarju, Kajuhova ulica pa je še vedno — barje! Ali res tudi za ponovno namestitev odstra- njenega gramoza in ureditev od- tokov ni denarja? Vrednostno je to največ 20.000.— starih dinar- jev! Za volivce ob Kajuhovi ulici: R. P. Dvorana - vežbališče Vsakdo, ki potuje v smeri proti Dobrni ali Vitanju, lahko že od daleč opazi v Strmcu stavbo, ki je sicer sušilnica kmetij>skega kombinata Žalec, vendar je v njen lep kulturni prostor. Pro- svetno društvo »Toneta Tomšiča« v Strmcu je notranjost lepo o- premilo z zavesami in novimi stoli. Dvorana je torej nečemu namenjena. Ker je ta prostor tre- ba smotrno izkoriistiti, se včasih v njej shajajo tudi druge organi- zacije — socialistična zveza, kra- jevna skupnost, zveza borcev in zveza komunistov, torej ljudje, ki bi morali čutiti moralno in ma- terialno odgovornost do družbe- ne lastnine, če bi bilo to res, po- tem bi prostor za sabo uredili. Toda ne, čiščenje in urejanje pre- puščajo le upravnemu odboru prosvetnega društva. Toda ta la- hko le počisti, ne more pa popra- viti materialne škode, saj so po- škodovani stoli, raztrgane zavese in podobno. V dokaz te neodgo- vornosti naj navedem samo en primer: Zadnjo nedeljo v marcu so gasilci organizirali gasilsko vajo. Da bi ustvarili navidezno stvarno situacijo, so napravili dimno za- veso, ki iso jo morali potegniti ravno po dvorani, tako da se je . kadilo skozi vsa okna. Pri tem se "niso spomnili, da blatni in oko- ivani čevlji ne sodijo v dvorano. Zato ni čudno, da je bil dvora- na polna blata, stoli razmetani in umazani, tla pa polna cigaret- nih ogorkov. Kaj ne bi mogli ga- silci vaditi kje druje? —ev PRED IZREDNO KONFERENCO SZDL ŠMARJE Večji vpliv občana v samoupravi IZREDNA OBÇINSKA KONFERNCA SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH BO PRIHODNJO SREDO. NA KONFERENCI BODO RAZPRAVLJALI O ZAKLJUČKIH MINULEGA KONGR ESA SZDL SLOVENIJE, O IZVA- JANJU SKLEPOV ZADNJE OBČINSKE KONFERENCE, POSEBEJ PA ŠE O VLOGI OBČANA V KOMUNALNI SAMOUPRAVI. Na zadnji seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL je bila osrednja točka dnevnega reda na- menjena izredni konferenci občin- ske organizacije. Sklenili so, da bo- do na njej razpravljali o zaključkih VI. kongresa SZDL Slovenije, zlasti o tistih, ki so za šmarsko področje najbolj pomembni. Gre predvsem za vprašanje nadaljnjega razvoja ko- mune, ikmetijskega gospodarstva in šolstva. Največji poudarek pa naj bi posvetili vlogi občana v (komunal- ni samoupravi. Predvsem naj bi ocenili dosedanje oblike neposred- nega odločanja občanov, obvešče- nost občanov, delo krajevnih skup- nosti, stike odbornikov z volivci in podobno. V začetku konference bodo na krajši slovesnosti proslavili 25. ob- letnico ustanovitve OF. Proslave ob- letnice bodo na ta dan tudi v kra- jevnih skupnostih in i^na šolah. Na izredni konferenci bodo tudi izvolili delegata za zvezni kongres SZDL Jugoslavije. Kot možne kan- didate omenjajo pedagoškega sve- tovalca Franca ZUPANCA, Vlada TKAVCA, direktorja steklarskega šolskega centra v Rogaški Slatini in republiškega poslanca inženirja An- dreja MARINCA. Na seji izvršnega odbora so se tu- di dogovorili za plenum občinskega odbora SZDL o turizmu. Plenum bo v sredini maia. V ta tiamen so do- ločili posebno komisijo, ki bo pri- avila graiüvo. Na plenum bodo razen članov občinskega odbora povabili tildi predsednika krajevnih skiipnosti, predstavnike turističnih društev, gostinsikih in trgovskih pod- jetij. Na plenumu naj bi razprav- ljali predvsem o razvoju turizma kot eni najpomembnejših panog šmarskega gospodarstva. O materi- alih, ki jih bo pripravila komisija bodo pred plemimom razpravljala vodstva krajevnih organizacij SZDL in sveti krajevnih iskupnosti. KA RAZSTAVA FILMSKEGA PLAKATA v Ljubljani so 15. aprila odprli v Moderni galeriji mednarodno razstavo filmskega pla- kata. Za to ra/stavo je prijavilo sodelovanje več držav. Med njimi so Poljska, Češka, Švedska, Zvezna republika Nemčija, Špani- ja, Sovjetska zveza. Nizozemska, Finska in celo Japonska. Razstavo prireja revija Ekran in odbor za tilm in televizijo pri Zvezi kul- turno prosvetnih organizacij, ki sta za izbi- ro najboljših plakatov imenovala tudi poseb- no komisijo. Razstava v Moderni galeriji bo odprta do 25. aprila; v Celju pa si jo bomo lahko ogledali jeseni. Kidričev nagrajenec iz Stor Med prvimi člani štorskega žele- zarskega kolektiva, ki so se pred le- ti odločili za izredni študij, je bil tudi asistent za strojno vzdrževanje — strojni tehnik Stane Gajser. Vpi- sal se je na strojni oddelek mari- borske Višje tehniške šole, ki ga je tudi končal in maja 1965 že diplo- miral. Med tremi odličnjaki je bil tudi tovariš Pišek, drugi izredni štu- dent te stroke iz železarne. Stane Gajser si je za diplomsko nalogo izbral zahtevno temo: Na- prava za notranje ozobljenje na od- valnem rezkalnem stroju — 10, znamke lUFS. Nalogo ;je oaiicno izdelal. Z malenkostnimi dimenzio- nalnimi korekturami je to napravo možno prilagoditi tudi za druge to- vrstne stroje. Ker je njen pomen zelo obširen, so nalogo predlagali za nagrado sklada Borisa Kidriča. Ta- ko je bil med devetimi študenti ma- riborskih šol določen za nagrado tu- di inženir strojništva Stane Gajser. Nagrajenec je vesel velikega pri- znanja, pravi pa, da bo še bolj za- dovoljen, če mu bo uspelo realizira- ti tako rešitev ozobljenja tudi v že- lezarni v Štorah. R. U. OTROŠKA MODNA REVIJA PREPROSTO IN LEPO Pod tem geslom je občitnska zveza prijateljev mladine v Celju priredi- la proteklo sredo in četrtek otroško modno revijo. Revija ni imela ko- merciailnega značaja, temveč je bil njen namen prikazati staršem pri- merna oblačila in modele za pred- šolsko in šolsko mladino ter tako po svojih močeh prispevati tudi k estet- ski vzgoji mladine. Revija je lepo uspela; ugajali so mladi manekeni, še posebej pa mala pevca Oto iz Ce, Ija in Ljiljana iz Siska. Igral je an- sambel doma JLA. Ob vsem tem pa nikaikor ne moremo razumeti, da si Je prireditev v obeh dnevih ogledalo komaj kakšnih 500 gledalcev. Ne moremo se otresti občutka, da bi bil obisk boljši, če bi organizatorji poklicaili na pomoč kakšno podobno parolo kot »tombola, veliki dobitki, za jedila in pijače poskrbljeno — v odmoru pa še mimogrede otroška medna revija« in stanje bi bilo verjetno veliko raz\'eseljivejše. M. U. »OB 25-LETNICl OF« Oče in sin sta stopala po stezi k spomeniku skupine padlih parti- zanov. Listje jima je šelestelo pod nogami. Redki sončni žarki so božali zemljo, ki je popila kri junakov. Tistega jutra, pred 25 leti, ko še nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo, so vzeli pot pod noge. Peščica partizanov je krenila v napad na italijansko postojanko. Sovražnika se niso bali. »Moj tovariš je bil hraber borec,« je dejal oče. Vendar je dobil strel blizu srca. Čez nekaj hipov je umrl. Vse hudo pa je bilo že mimo, ko so njegovi tovariši zasledovali sovraž- nika. ' Samo listje je šumelo na drevju in čakalo, da ga veter odpihne. Ti- stega dne je bila v Ljubljani ustanovljena organizacija OF — osvobo- dilna fronta. Ustanovila jo je KPS. Mirjco, takšno je bilo partizansko ime mojega očeta, je bil še vedno kurir, a je bil premeščen iz stanice 26 — 22. Težko je zapuščal te kraje, ki so se mu tako priljubili, a ker ga je klicala dolžnost, je ubogal, ker je vedel, da ga bo tudi poslej vodila pot po teh krajih. Svoje kurirsko delo je vestno opravljal. Vsak drugi večer je nosil pošto po ski'itih gozdnih stezah. Poleg njega je vedno hodil njegov prijatelj Stane. Na poti sta največ molčala,^ dasiraVno sta si mnogo zaupala. Razkrivala sta drug drugemu vsa doživetja, pa naj je bilo to srečanje z dekletom ali pogovor o ljubezni. Nekega večera v februarju sta se znova podala na kurirsko pot. Bila je mrzla zimska noč. Snega je bilo do kolen. Ozke gazi so bile speljane le od hiše do hiše. Sneg je močno naletaval in burja je zavijala okrog gričev. Mlada partizana sta krenila iz Gorenjškove hiše, kjer so imeli svojo kurirsko postojanko, po strmi polzki gazi preko travnika, čudovit mir je bil naokrog. Nikjer se ni ničesar zganilo, le sneg je naletaval. Skoraj ju je bil premočil, saj sta bila zelo slabo oblečena. Oba sta nosila težke nahrbtnike. Njuni koraki so bili hitri, saj sta se zavedala, da ju ne sme sovražnik dobiti v roke, posebno pa na ta večer, saj sta nosila naj- nujnejše potrebščine ranjencem in bolnikom na Dobrovlje. Oba sta se dolgo pogovarjala pri hiši Stankovega dekleta. V hiši so se srečali tudi drugi borci. Stanko si je oprtal nahrbtnik in prijel v roke puško, so vsi v sobi zaslišali od zunaj glasen krik. »Stoj!« Trenutek vse liho, kakor v grobu. Nato zopet. »Stoj!« Tisti hip je že počil prvi strel. Ta strel je prebudil vse. Kakor blazni so planili pokonci in se gnetli, kdo bo prišel prej na prosto. V trenutku so bili obkoljeni. Nemci so glasno kričali in streljali, tako da se je svetilo okrog hiše, kakor da bi bil požar. Vsakemu je po glavi blodila misel: Rešiti se. Na obrambo ni bilo misliti, kajti bili so brez orožja. Junaški partizan, ki je tičal v kotu pri peči, je kakor brez uma skočil na prag hiše, odprl italijansko ročno bombo in jo med glasnim krikom »Na juriš!« vrgel med napadajoče. Strašna eksplozija je povzročila med sovražnikom zmedo. Neugnani partizani so ta čas planili iz hiše v val gostega dima, med pokanjem pušk in granat. ^ Nemci so popuščali. Oče si je poiskal zaklonišče in čakal. Prisluško- val je. Nikjer se ni ničesar zganilo. Od daleč je slišal krakanje vran, v bližini pa se je oglasil skovir. »Zdaj moram poiskati Staneta, brez nje- ga ne morem naprej,« si je dejal in odšel na bojišče, že od daleč je za- gledal na južni strani stavbe ležati neko truplo. Ni si upal v bližino. Le- žal je vznak, v mlaki svoje krvi, z razprostrtimi rokami in z odprtimi usti, kakor da bi še hotel reči: »Zdaj sem dal zadnje, kar sem imel, svoje življenje za rešitev domovine.« Oče se je sveto nagnil nad mrtvo truplo in kakor blazen kriknil. Pod njim je ležal mrtvi tovariš — kurir Stane. Na obzorju so se pokazali prvi znaki svita, ko je šel po strmi stezi proti kurirski postojanki. Vsi so vedeli, da se je moralo nekaj zgoditi, ker prihaja sam. Povedal jim je, naj pripravijo grob za mrtvega Staneta, kajti tudi mrtvega ne srhejo dobiti v roke Nemci. Štirje tovariši so odšli, da odnesejo mrtvo truplo v zasnežen smrekov gozd, kjer mu bodo smre- ke pele večno uspavanko. ^ V nedeljo pred 25. obletnico OF je oče popoldne stal oh robu vino- gradov in gledal na vas Loke. Bilo mu je dolgčas, zato je gledahyiaokrog, kje bi videl Icakšnega človeka. Od nekod je slišal korake, ki so se mu približevali. Prihajajoča ni opazila očeta, hotela je nadaljevati pot, pa jo je oče ustavil. Pozdravu je sledila Tinikina želja. »Oče prav je, da sva se našla tukaj. Davno sem že mislila na tebe. Izvedela sem, da ti veš, kje je pokopan moj Stane. Kako rada bi malo oplela njegov tihi grob, ga okrasila z zadnjim jesenskim cvetjem. Ne veš, kako mi je hudo brez njega.« ^ Vsi, ki se spomnimo na minule dni, čutimo, da iz neštetih gomil partizanov, talcev, morda pozabljenih v zatišju smrek, veje dah trplje- nja, tople ljubezni in junaštva. Njihova ljubezen prihaja v nas in nam bo večen kažipot. ^Lazar Pavla — Osnovna šola Tabor, 8. razred ZABELEŽENO ZA VAS gremo vtujino Dragi bralci! Gremo v tujino! To je v zad- njih časih zelo aktualna aviza, ki prinaša še bolj aktualne devize. Saj se razumemo: vsakdo ima pravico do dela. Kdor ga ima in kdor ga ne dobi, oba lahko gre- sta. Tako pač odhajajo. Različni različno. Nekateri, ker so stro- kovnjaki in so zato bolj korist- ni v tujini, kjer primanjkuje strokovnjakov, drugi, ker so se doma naveličali svojega poklica in bi radi recimo zunaj pomivali vsaj posodo, tretji... in tako da- lje. Tako je iz vrst tistih, ki so ime- li doma solidno zaposlitev, odšel tudi on. Tja v Nemčijo, tja v Ko- romandijo, kot bi korigiral pes- nika. Sicer, mea culpa, z enako pravico kot vsi drugi. A vendar. Pripadam tistim, ki so se nekoč borili zoper »tiste«; danes jim, da tako rečem, služi, kajti zaslu- žiti denar, lahko pomeni toliko kot služiti. Pravzaprav nič take- ga. Več ko dve desetletji je dolga doba in človek, ki ima v možga- nih prostora komaj za kako mi- lijardo vtisov, lahko marsikaj po- zabi. Pravzaprav je vse skupaj čisto neznaten in nepomemben moral- ni problem, loda, prosim vas, kdo bi se ukvarjal z moralnimi problemčki? Kdo, ki zagleda nji- hovo veličanstvo, marke? Kdo bi videl še kaj več od avtomobila? Ali se z moralo lahko vozimo? Morala je na žalost brez koles! in če bi jih že imela, se marsi- kdo (tudi na žalost) najbrž ne bi premaknil z mesta. Saj veste, brez goriva... To spoznanje je vsekakor v prid stvarni motori- zaciji in zato — kar poidimo v tujino! Kozorog PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Po daljšem ugibanju, kako bodo v Avstriji rešili vprašanje vlade, je zdaj očitno, da si je ljudska stran- ka vendarle zagotovila prvenstvo in da po zmagi na volitvah ni preveč pripravljena na razne koalicijske re- šitve, saj so v vladi sami predstav- niki ljudske stranke, šef je ostal dr. Klaus, za novega vicekanclerja pa so imetiovali dr. Bocka, medtem ko je zdajšnji vicekancler dr. Pitter- mann postal predsednik kluba so- cialističnih poslancev v parlamentu. V Vietnamu so v okolici in v me- stu Danang razmere še vedno za- ostrene, četudi je general Ton Tan Dinh, ki poveljuje tamkajšnjim eno- tam prepovedal sleherne demonstra- cije. Toda zdaj so začeli v Dalatu z gladovno stavko študenti in vse ka- že, da se bo vznemirjenost še kar naprej širila. Četudi je nejasna uso- da generala Куја in njegove vlade, pa vseeno ne moremo pričakovati, da bi se vse kar čez noč spremeni- lo. Ameriško letalstvo nadaljuje bombne napade na Severni Viet- nam, kjer se je zdaj osredotočilo na cilje pomembnejših gospodarskih objektov in tia ceste ter železnice, ki vodijo proti LR Kitajski. Verjet- no bi radi preprečili dostop »zavez- nikov« v primeru potrebe? V Juž- nem Vietnamu pa bombardirajo razne površine, kjer domnevajo, da bi lahko bile osvobodilne enote, a kakor zatrjujejo predstavniki osvo- bodilnega gibanja, padajo bombe v veliki večini v prazno. Amerika dol- ži Indijo, da se je usmerila preveč v prid Severnega Vietnama, toda in- dijski predstavniki zatrjujejo, da ni njihova naklonjenost v nobenem primeru usmerjena h kakršnikoli obliki vojaškega reševanja problema. Vztrajajo v načelu, da bi morali uresničevati zaključke ženevske konference in reševati vietnamski problem z miroljubno politiko, ki bi prinesla predvsem politično re- šitev in odstranila vmešavanje tujih sil v notranje zadeve. V Konstanzu je bil te dni proces proti ustaškemu zločincu Kardumu, ki je izvedel atentat na nekdanjega jugoslovanskega konzula Andrijo Klarića. Ze proces je pokazal, da nemškim oblastem ne gre preveč za nujnost obsodbe in četudi v času poročanja še ne vemo za rešitev, lahko domnevamo, da bodo skušale nemške sodne oblasti prevreči od- govornost na drugega, saj so v na- vedbi dejstev posebej poudarili, dä ima Kardum italijanski in ne nem- ški azil. Iraški predsednik Aref vztraja miroljubni koeksistenci, a o samo- stojnosti Kurdov noče nič slišati Med Nemčijo in Francijo rešujejo status dveh francoskih divizij, ^ sta zdaj postali »okupacijske čete«, ker Francija ni več v sestavu NATO- V maju bodo ta vprašanja med Nemčijo in Francijo razčistili do kraja, dotlej pa lahko pričakujemo še živahno diplomatsko dejavnost. Razgovor ta teden ODGOVARJA DIPL, EKONOMIST EDO GABERSEK, ANALITIK V ZDRAVILIŠČU DOBRNA — Kot član folfelome skupine »France Marolt« ste prepotovali vso Evropo in videli mnogo zanimivega. Zdaj se že nekaj časa poklicno ukvarjate s turizmom, zato nas za- nima, kaj bi uvedli pri nas, kar vas je zunaj najbolj zanimalo? # Predvsem bi morali misliti na možnost povezanosti in prepleteno- sti vseh zvrsti turizma, zimskega, letnega, zdraviliškega, izletniškega, kar danes vse preveč ločeno obrav- navamo in ne moremo doseči kon- tinuiranosti. Ob tem pa seveda mo- ramo izhajati iz pogojev, ki smo jih doslej ustvarili. Posebnost, ki me je v tujini najbolj presenetila, so pred- vsem odprti bazeni, ki so aktivni tu- di pozimi. Tak bazen s termalno vo- do sem videl v Italiji, odprt bazen imajo v Moskvi z ogrevano vodo. V BucOimpešti deluje pozimi kar šest odprtih bazenov. — Mislite, da bi pri nas lahko u- vedli zimsko aktivnost odprtih ba- zenov? Ф Vsekakor. Prednost imajo si- cer Rimske Toplice a pogoje za to imajo še Laško, Rogaška in Dobrna. Vzporedno z zimsko aktivnostjo od- prtih bazenov pa bi morali misliti tudi na razširjanje zimskega turiz- ma, pripraviti in urediti bi morali smučišča, napeljati žičnice in vleč- nice. — Zaradi izrazito tranzitnega tu- rizma zaznavamo v turističnih koni- cah razmeroma veliko zasedenost prenočišč. Kako bi mogli rešiti to vprašanje? Ф V vseh krajih bodo morali ho- teli skrbefi za povečanje ležišč, to je dejstvo. A še dosti več, kakor smo doslej, bi mogli napraviti z uredit- vijo turističnih sob pri zasebnikih. — Bi vse to omogočilo večjo stal- nost turizma, da ne bi vedno govo- rili samo o tranzitu, ali bi bilo po- trebno še kaj? # Do neke mere bi že to uvelja- vilo načelo stalnosti. A če hočemo gosta — dopustnika zadržati dalje časa, potrebujemo zanj še mnogo vrst razvedrila, ki ga danes ne najde. — Kaj bi lahko zadržalo dopust- nike v naših krajih? Ф Tujci se navdušujejo nad lepo- tami okolja, a tudi to postane zanje enolično, če ga ne popestrimo z vmesnim razvedrilom. V okolici ba- zenov bi bila potrebna razna igrišča, ki ne terjajo velikih vlog: balinanje, kegljanje, badminton, tudi tenis, ping-pong in celo strelišča z zračni- mi puškami. Skratka, ravnati bi mo- rali po načelu: za vsakogar nekaj, torej tudi za starejše in najmlajše dopustnike. — Bi tudi zasebna gostišča lahko kaj pripomogla? Џ Predvsem z uvajanjem speci- alitet in domače hrane ter morda z domiselno postrežbo. Tudi doma- ča godba v gostišču bi bila zanimi- ■ va in še kaj. Zasebniki imajo obi- ; čajno dvorišča, kjer bi lahko napra- j vili kakšno igrišče ali vsaj peskov- ^ nike za otroke, ki jih sicer tako tež- ko krotimo v gostiščnem prostoru. Pa še nekaj: turista gosta ne bi Smeli ljubosumno zapirati z mislijo, naj pusti pri nas kar največ denar- ja. Omogočimo mu raje mailo spre- rnembe. Če že spi v hotelu, ga poš- ljimo kdaj na kosilo h kakšnemu Zasebniku! Ckjsti raje bo ostal še kak dan pri nas. 7- In kaj bi morala storiti turi- stična društva? • Predvsem bi morala usmerjati Politiko turističnega razvoja, iskali nove oblike, možnosti in vsebino turistične dejavnosti, z ustrezno propagando pridobivati domačine za furistične akcije in tujino pravilno ^"iformirati o možnostih našega tu- rizma. Vsekakor pa bi morala pri- tegnili mlajše strokovnjake z raznih Področij (lep primer v Šentjurju!), '^i bi z voljo sodelovali. Čeprav smo Marsikaj zanimivega iz starodavno- ^ti pozabili, kar bi lahko popestrilo turistično vsakdanjost, pa nikakor zmoremo prelomiti zastarele mi- ^Inosti. ____________H..S._._,. PREDNOSTI DELA ZDRUŽENEGA KOMUNALNEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE CELOVITO REŠEVANJE ZAPOSLENOSTI ENOTNO BELEŽENJE PROBLEMATIKE IN UČINKOVITO USMERJANJE sredi marca je občinska SKUPSCiNA v celju sporazum- no s soustanoviteljicami skupščinami brežice, laško, sevnica, šentjur, slovenske konjice, šmarje pri jelšah in Žalec ustanovila komunalni zavod za zaposleva- ше. v zvezi z novim sistemom dela in o prednostih takšne organizacije smo se pogovorili z direktorjem zavoda stanetom polajnarjem. Temeljna izhodišča za reorganiza- cijo 90 zastavljena že v ustavnih do- ločilih in z raznimi zakonskimi pred- pisi, ki zagotavljajo enak položaj de- lavcev SFRJ, enake pristojnosti druž- benih organov v urejanju bistvenih vprašanj zaposlovanja, je pojasnjeval tovariš Polajnar. Podrobneje je delo- vanje zavodov opredelil še republiški zakon, ki v bistvu terja racionalno organizacijo službe in strokovno delo zavodov za zaposlevanje. Komunalni zavod ima svojo skup- ščino, ki jo sestavlja 23 predstavni- kov iz vseh osmih občin, med njimi enajst z dveletno mandatno dobo. Za predsednika skupščine so izvolili Iva- na Cokana, podpredsednika ObSS Ce- lje, za njegovega namestnika pa Aloj- za Kotarja iz Montane v Žalcu, Skup- ščina je obravnavala tudi konkretne naloge zavoda v prihodnjem obdobju, pri čemer so posebej poudarili zna- čilnosti gospodarskega razvoja Sklad- no s problematiko zaposlovanja, upo- števali so predvsem naloge, ki jih moramo uresničevati skladno z refor- mo, ki terja izboljšanje kvalifikacij- ske strukture zaposlenih in večje iz- koriščanje delovnih sredstev kakor tudi latentne rezerve delavne sile. Pri opredelitvi dejavnosti zaposle- vanja je potrebno razumeti zaposle- vanje v najširšem pomenu kot pro- ces — od poldicnega usmerjanja, strokovnega izobraževanja in uspo- sabljanja do konkretne zaposlitve in adaptacije na delovnem mestu. De- javnost zavoda pa ne smemo razume- ti samo v zaposlevanju, temveč v po- moči in sodelovanju v tem procesu. Prav zaradi teh obveznosti bo zavod skrbel in deloval v problematiki za- poslovanja v vseh področjih in bo imel številne naloge. Komunalna skupnoist za zaposlova- nje bo s skupščino vodila politiko za- poslovanja, Komunalni zavod za za- poslovanje pa bo uresničeval naloge na območju osmih občin, kjer živi 216.000 prebivalcev, od tega 106.000 aktivnih, med katerimi je 64.000 ak- tivnih zavarovancev, a letno konča osnovno šolanje okoli 4.000 otrok. Za zgled in skladno z reorganizaci- jo jo Komunalni zavod skrčil lastno zasedbo od 34 na 23 delavcev, a nova struktura je izobrazbeno precej bolj- ša. Ne da bi bolj podrobno naštevali posamezno naloge in obveznosti, ki jiih ima in jih bo uresničeval zavod, bi spregovorili še nekaj besed o po- slovanju, kar bo verjetno najbolj za- nimalo občane. ¡Zavod bo imel svoje stalne delovne enote v Sevnici (za Sevnico in Breži- ce) ter v Žalcu (za Žalec in Slovenske Konjice), medtem ko se Mozirje Vključuje v velenjsko in koroško skupino!. Četudi bi kdo sodil, da je Žalec preveč odmaknjen (lokacijsko!) od Slovenskih Konjic, je Zavod Po- skrbel tudi za rešitev tega vprašanja, saj bodo v Slovenskih Konjicah ob ponedeljkih in petkih uradne uro. Uradne ure bodo tudi na sedežih dru- gih občinskih skupščin in sicer: v La- škem vsak drugi torek, v Šentjurju vsako prvo sredo v mesecu, v Šmarju pri Jelšah pa vsak četrtek. Zavod meni, da je za redno poslo- vanje takšen razpored uradovanja zadosten, a če bi se pokazaleše druge potrebe, jih bo zavod pravočasno uvajal in izpopolnjeval. Toda takšna organizacija bo imela številne druge prednosti. Recimo za primere, ko starši želijo posvetovanja s psiholo- gom. V primerih, ko bo nekaj staršev (4 do 5 primerov) želelo v nekem kra-. ju nasvete psihologa za svoje otroke, ibo ta že prihodnji teden prišel. Ce pa se bo v kakšnem kraju prijavil samo en primer in tudi kasneje ne bi bilo dodatnih prijav, bo psiholog kljub te- mu v roku treh tednov prišel na po- svet. Navedli smo samo primer psiholo- ga, a takšne strokovne usluge bo za- vod omogočal tudi na drugih področ- jih dela. Predvsem pomembno pa bo temeljito anketiranje v osnovnih šo- lah o poklicni usmerjenosti mladine. Že ob takem anketiranju bo zavod mogel odkrivati problematiko, ki se bo pokazala v določenih krajih in po- tem pravočasno odločati in usmerjati mladino u strežno izbiro poklicev. Toda tudi poklicno usmerjanje ne bo ostalo samo pri ugotovitvah želja in dispozicij, kajti naloga tega usmerja- nja je dosti bolj v uresničevanju po- treb in možnosti za vključevanje mlade delovne sile v družbeno-eko- nomski proces. Izhodišča za kompleksno dejavnost in uresničevanje skladnega zaposlo- vanja terjajo podrobne analizo o mi- graciji delovne sile, kadrovski struk- turi, politiki štipendiranja, sploh o potrebnosti določenih kadrov in re- zultati takih analiz niso samo v pra- vilnem usmerjanju mladine v poklice, temveč tudi v pravilnem stimuliranju za odločitev v posamezne poklice (štipendiranje) .in v končni fazi dolo- čajo tudi potrebnost in kapacitativ- nost določenih strokovnih šol za neko območje. Nekaj takih analiz je že -iz- delanih, a izdelati jih bo potrebno še v nekaterih občinah in potem enakrat za vse območje jasno, kako bomo mo- rali usmerjati in voditi politiko zaipo- slevanja, kar bo v mnogem omililo nekatere zdajšnje probleme. Herbert Savodnik Pred nekaj časa smo objavili v našem listu sliko napisne table z dvo- jezičnim opisom, četudi smo sliko objavili kot zanimivost, je lastnik pohitel, odstranil nekdanjo tablo in razobesil novo. Lepo bi bilo, če bi vsi tako hitro ravnali kot zasebni pečar v Zidanškovi ulici! V ŽALSKI OBČINI PREMALO SPECIALIZIRANIH TRGOVIN MAi^J DOMAČEGA bLAbk ČUDNA NESKLADJA V TEKSTILNI INDUSTRIJI LANI JE NA PODROČJU ŽALSKE OBČINE PORASTEL PRO- MET V TRGOVINI SKORAJ ZA POLOVICO. ŠE VEDNO JE PRE- MALO SPECIALIZIRANIH TRGOVIN. Po združitvi trgovskih podjetij v žalski občini, ki so bila združena v enotno podjetje »Savinjski maga- zin«, je opazen .kvaiijteten q^pfedgííi večje izbire blaga. Trgovsko pod- jetje Savinjski magazin pokriva s svojimi poslovalnicami celotno pod- ročje občine. S svojo bogato in raz- vejano mrežo uspešno oskrbuje pre- bivalstvo s špecerijskim, manufak- turnim in drugim blagom. Kljub temu pa v večjih industrijskih cent- rih občine in v samem Žalcu pri- manjkuje specializiranih trgovin. Pred nedavnim so Žalčani sicer pri- dobili specializirano trgovino pohi- štva, vendar je to premalo. Tako se občani pritožujejo, zakaj ni speci- aliziranih trgovin za gospodinjsiko opremo, več vrst konfekcijskih ob- lačil, predvsem pa izdelkov, ki jih proizvaja domača tekstilna industri- ja. Tu mislijo predvsem na proda- jalno nogavic, ki jih proizvaja pol- zelska tovarna ter na tekstil, ki ga proizvajajo v Preboldu. Vprašanje zalog domačih tekstil- nih izdelkov nam postane nekoliko jasnejše ob sistemu povezovanja uvoza in izvoza, ki v tekstilni indu- striji povzroča neskladje. Vzrok je v nujnem izvozu tekstilne industri- je. Da bi si tekstilci zagotovili pre- potvQpne sur»-t>on^až -in, vej-no, mora tekstilna industrija velik del proizvodnje izvažati. V najugodnej- ših pogojih bi tekstilna industrija lahko odstopila domačemu trgu le 22,5 odstotka proizvodnih zmoglji- vosti. Zato se dogaja, da uvažamo tretjerazredne ženske nogćivice, ki jih pri nas pprodajamo za kakovo- stne, naše, domače pa pod neugod- nimi pogoji izvažamo. Podobno je tudi na primer pri kamgaimih. Za meter kamgarna, ki ga izvozimo, dobimo povprečno 2,7 dolarja, za meter kamgarna, ki ga uvozimo, pa damo skoraj 7 dolarjev. Pri tem pa vemo, da je mnogo našega kamgar- na bilo izvoženo v dežele, ki so zah- tevale visoko kvalitoto, medtem ko za uvožene ne moremo trditi, da po' kvaliteti odstopajo od domačih, kar bi po ceni moralo biti. Očiten ne-- smisel! Kljub temu pa idomača podjetja le prevelikokrat vihte izvozne ob- veznosti, na domači trg pa pomisli- jo najpogosteje le, ko so zunaj do- živeli neuspeh ali pa so jim blago zaradi takšnih ali drugačnih vzro- kov vrnili. V Žalcu že nekaj let ob- čani insistiraj o, da bi polzelska to- varna nogavic odprla prodajalne svojih izdelkov, kar pa, kot kaže, ne bo realizirano niti letos. Podobno je s pi-öboldsko' tekstibio indiustrijcii л Ob tem pa vseeno ne moremo'rai'- mo dejstva, da sorodna podjetja in tovarne oskrbujejo lastne prodajal- ne, ki so pogosto tudi ventil za pro- dajo blaga, ki ga širša trgovska mreža ne sprejme. Koit vemo so te prodajalne dobro obiskane. V žal- skem primeru gre 'za preftiajhen posliih do domačega potrošnika, ki se ni popravil niti ob vplivu in pred- logih občinske skupščine. NOVI ,aero' v kratkem obdobju nekaj mese- cev je travniški kompleks ob Ipav- čevi ulici močno menjal svojo po- dobo. Po nekaj letih čakanja na gradbeno dovoljenje je kolektiv celjskega Aera lani poleti le začel graditi tam nove proizvodne pro- store. Tu bo stala hala za proiz- vodnjo tehniškega papirja, poleg tega pa še eno najmodernejših skladišč — z zelo razvito mehani- zacijo — v deželi. Ce bo Ingrad svoje delo nekoliko pospešil, bodo verjetno končali do 30. septembra, to pa je tudi predviden rok. Gradnja obeh velikih objektov ob Ipavčevi ulici je pravzaprav del velikih rekonstrukcij in grad- nje novih poslovnih prostorov. Najpohvalneje pa je seveda to, da so sredstva, vložena v to veliko nalogo, lasten prihranek tega pri- zadevnega kolektiva. OD VSEPOVSOD BRASLOVCE: Pred nedavnim je vodstvo kmetijskega obrata skleni- lo, da bi zaradi pomanjkanja stano- vanj preuredili del gospodarskega poslopja. Poslopje stoji pred nase- ljem in zaradi neurejenega vzdrže- vanja kvari estetski ugled kraja. Pred začetkom turistične sezone !SO pripravljalna dela tudi v Bra- slovčah v polnem teku. Poleg tega da urejajo tujske sobe, bodo v krat- kem uredili še okolico jezera, da bi ga usposobili za kopališče. Kaže, da letos zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo zgradili ob jezeru provizo- rija, v katerem bi bila okrepčeval- nica. Po ureditvi in asfailtiranju ceste skozi naselje Braslovče so ustrezni organi sprejeli sklep, naj bi kme- tijski stroji in vprežna vozila vozila po obvozni cesti, vendar tega vozni- ki in lastniki ne upoštevajo. ROGAŠKA SLATINA: V nedeljo bo tu delovna konferenca slatinskih komunistov. Udeležili se je bodo člani ZK iz vseh slatinskih osnovnih organizacij. Razpravljali bodo o na- logah ki jih narekuje reforma pri nadaljnjem razvoju gospodarstva ter pereča vprašanja slatinskega ob- močja. Gre predvsem za delo kra- jevne skupnosti za novo šolo in otroško varstveno ustanovo za kino, za izobraževalne ter kulturne de- javnosti in podobno. ŠMARJE PRI JELŠAH: Pri de- lavski univerzi v Šmarju so zaklju- čili prvi tečaj nemškega jezika. Te- čaj so uspešno končali slušatelji v Rogaški Slatini. V Šmarju bodo te- čaj končali to soboto. Na delavski univerzi so z znanjem tečajnikov zelo zadovoljni. z »GOSPODOM X« PO TURISTIČNIH TRANS VERZ ALAH „Zdi se mi da ga malo.. .^^ VSAK DVAJSETI CELJAN VE ZA ENO TURISTIČ- NO ZANIMIVOST, MEDTEM KO OB TEM VPRAŠA- NJU PORTIRJI IN NATAKARJI POTIJO KRVAVI POT. KVARTANJE SODI V SAM VRH KULTURNIH PRIREDITEV CELJANOV. »GOSPOD X« JE BIL NAVDUŠEN NAD RAZVALINAMI OKOLIŠKIH GRADOV IN TOPLO VODO V STRANICAH. ZA KO- GA BI NAJ GRADILI REKREACIJSKE DOMOVE? »Mein Gott!« je zastokal »gospod X«, ko je popil po irudapolnem dnevu zadnjo kavo v uredništvu. »Vi v Jugoslaviji sloviite po kuhanju turške kave. Zdi se mi pa, da sem v teh dneh popil preveč ikatoliâke in manj muslimanske. Takšno namreč mi proizvajamo na tone — v kon- centratih«. Clovöku se milo stori, ko ga tako ves dan posluša, ko vljudno in brez naporov beleži vtise, iko mu razka- zuješ lokale, nasade, razvaline, po-, toke oštarije in brez heca, do po- tankosti si je ogledal celo to vele- celjsko čudo hotel brez direktorja — Celeio, Ko smo v začetku pripravljali voz- ni red, ki bi se ga naj dosledno držali, smo vanj vključevali čim manj gostinskih lokalov, ker smo vedeli, da ga le-ti ne zanimajo, niti ne razveseljujejo. Tokrat pa je ne- nadoma pretrgal že vpeljan proto- kolarni vrstni red in začel siliti v skoraj vseh 43 gostiln, kolikor jih je na našem območju. Pozneje je to pojasnjeval, češ da ga je navdušila gostilna na Franko- lovem kjer smo se ustavili po pri- hodu iz Žič. Nekje med Žicami in črešnjicami smo se vsedh na brste- čo travo in se zazrli v dolino.« »Zakaj žičkega samostana ne pri- bližate turistu?« je nenadoma vpra- šal ter grizel kislico. Začeli smo se zmrdovati in spogledovati. »Tako mislim, zakaj ne bi širši svet zvedel za to znamenitost! Saj menda ne mislite, da je dovolj že tista fotografija v tistem bifeju, ka- ko se mu že pravi...« Dopetvedoivalit smo mu, da se turi- stični-elelaetíí m ositaM'činitelji tru- dijo, da bi ta spomenik kulture pri- bližalu turistom. Odraz tega da je tudi nova cesta, ki preko Črešnjic ta del sveta povezuje z avtomobilsko cesto. Zlasti pa finančno razumeva- nje za spomenike. »Tu pri vas, pa me nikar ne ra- zumite narobe, preveč proizvajate, se hitro navdušujete in premalo skrbite, da bi to, kar že imate, tudi ohranili«. »Kako?« Ali vam nismo pripove- dovali, kako smo vsi skupaj krili izgubo, ki so jo iz leta v leto ustvar- jali v Celeii?« »Drži, drži, to načelo vi pogosto uporabljate v turizmu. Gre pa zato, da bi s tem, kar imamo, lahko celo več ustvarili. Poglejte, v Konjicah nismo naleteli v nobenem gostin- skem lokalu na vzorno čistočo! Ali ste pogledali v stranišče v tisti go- stilni pri Poznetu? Ne samo čisto, svež toaletni papir... Ce bi malo bolje obvladal vaš jezik, bi lahko v straniščih prebral veliko časopisov, ki jih tam puščajo za toaletni pa- pir. Papirja ni niti v Evropi, hotelu, ki ima pred vhodom tablo združe- aja...«, ne mislim očitati takih stvan, to ni mti moj namen, toda tisto malo truda, ki ga nekateri pri- vatni gostilničarji ikažejo — to mi bosta oba priznala — tistega v teh vaših družbenih sektorjih redko naj- demo. Tu je vse nekako tako po do- mače, preveč domače. Se spomnite, ko smo bili poleg petih gostov edini v velikem restavracijskem prostoru hotela Celeia? Kako se je cel štab kuharic in natakarjev hihital ob strežni mizi? Drži, da vam najboljši gostinski kadri beže — tudi v vaših časopisih lahko najdeš vabila, ko jih vabijo ven, čez mejo. Zakaj so pa tam zaželeni in iskani?« . Nekoliko napeti smo prevetrili črešnjice se odžejali in končno obi- skali izvire toplih vrelcev v Strani- cah. »Gospod X« se je sezul in si v topli vodi namakal noge. »Fantastično, neverjetno!« je go- stolel. Po načrtih bomo v Frankolovem zgradili lep rekreacijski center, ki bo zajel tudi to dobrino, smo mu pripovedovali. Načrti predvidevajo, da bo tam moderno kopališče, nase- lje s parkirnimi prostori. »In kaj boste s tem, 'kar sedaj tam stoji?« »To bomo porušili«. »Cujte, v redu. To boste poruši- li ...« Oljuval si je nogavice in se kremžil. »Pa vas Celeia še ni zado- sti izučila?« Zdi se mi, da se nismo prav ra- zumeli. Vsekakor določene perspek- tive on ne more dojeti in ne objeti. Pri tem se je jasno odražalo njego- vo zapadnjašiko stremljenje k sta- remu ... , V gostilni na Frankolovem ni ni- kakor mogel prehvaliti rib. Zalivali smo jih z vinom. Že drugič je spre- menil svojo odločitev, da ne bo več- krat na dan poskušal vin. Tokrat je ta svoj sklep dokončno omajal. Neverjetno, kako slabo je v sploš- nem informiran povprečen tujec, ki pride k nam kot turist. Na Franko^ lovem so pri sosednji mizi sedeli člani srednjevelike družine z Duna-, ja s katerimi smo se povsem slu-> čajno zapletli v razgovor. In pomi- slite, glavar te družine ti meni nič tebi nič nenadoma pravi: »Čujte, toliko slišim o vašem kmetijskem razvoju, med \'ožnjo od Ljubljane sem pa sem videl nič ko- liko razpadajočih gospodarskih ob- jektov. To me čudi, kajti kljub te- mu da imate tolikšno bogastvo v gozdovih, bi lahko vsaj za kurjavo uporabili lesen del zgradb, ki sedaj tam propada ...« »Veste to so ...« »Vem, ne mislim o kmetijski po- litiki temveč tako, čudi me, da bo tem velikem gradbenem razvoju vsaj opeke ne uporabite...« Šele sedaj smo ugotovili, da so naši prospekti nepopolni. Namreč turistični. Na vsakem prospektu bi poleg raznih termalnih kopališč, kot jih na primer propagiramo za Rim- sike Toplice moraili natisniti še po- snetek vsaj enega razpadajočega ko- zolca, ki bi naj predstavljal umet- nostni spomertik, pod sliko pa, da je pod zaščito. In verjemite, koliko družinskih in drugih fotografij bi tujci posneli ob teh ikozolcih, sedaj se pa neobveščeni ob tem zmrduje- jo, celo spreminjajo v akcijo dolo- čenega namena. Kakor hitro smo se vrnili v Celje, je »gospod X« začel iskati sončna očala, čudo, ko se je vendar mra- čilo! »Kolega me je zadnjič opozoril na svež zrak, ki ga kljub vsemu imate Celjani dovolj, meni se pa dozdeva, da sem malo preveč popil, ker nad tisto fabriko vidim že rumen ob- lak ...« Avtomobil smo predali v varstvo čuvaju ter zavili v Majolko, na po- menek v miru, v prijetnem ambi- jentu. Ni več spraševal po domačih specialitetah, ne po vinu, ker smo imeli včeraj po poti majhno in krat- ko predavanje o tem, zakaj uvaža- mo špansko vino in pijemo umetno, oprostite — namizno vino, medtem ko nam pristno in priznano, nešte- tokrat nagrajeno vino ieži v sodih, po kleteh proizvajalcev, vzemimo po Bizeljskem, v Virštajnu. Ne da bi kaj poskusil je nenado- ma zatrdil, da imajo tu okusna je- dila. Celo več, da bi se, ko bo dru- gič za dalj časa prišel v Celje v tej gostilni aboniral. »Prijatelj, ne grej,« smo dejailiii. »Zaikaj ?« »Vse imajo zasedeno,« je bleknil »Tu ne sprejemajo več abonentov.« kolega. »Vse imajo zasedeno?« Človek tega preprosto ni razumel, da se ne bi mogel v Majolki abo- nirati. »Mi bi vam priporočili drug lo- kal,« smo rekli. »Kajti drži, da ima- mo gostišča, v katerih dobiš oku- sno in poceni hrano«. »Gospodu X« to ni bilo najpoglavitneje, kcjr težko ropoče s cvenkom. On je pač hotel v tem lokalu biti aboniran. »če je pa tako fajn, vse tako mir- no, umirjeno, lepo, staro. In te ta- pete. Enkrat po dolgem času vidiš nekaj prijetnega. Pri tem imajo pa natakarice tako kratka, moderna in nobel krila. V vsakem lokalu bo moralo biti več svetov, to kar želijo gostje. Eni so za to, drugi so za ono, jaz sem na primer za solnice, ki jih ni na.mizi. Sicer je bil to pri vas nekdaj običaj ali ne? Kruh in sol namreč Vsaj to, pa ne glede, da si v gostilni. Ko smo odhajali, se je »Gospod X« zmedel. Kolega je namreč pripe- ljal njegov ai^tomobil s parkirnega prostora. »Kako?« je zijal. »Pri nas je to širše mišljeno. Do- volj je namreč samo, da plačaš, ču- vaj potem takoj pozabi čigavo je katero vozilo ...« PRIHODNJIČ: GOSPOD X SE VSE BOLJ ZA- PLETA V MREŽE NAŠEGA TU- RIZMA. KOMPAS MU POMAGA iSlA IZLET. NENAVADNA SREČANJA IN PREDVIDENI SPODRSLJAJI. ZAŠČITENI MEDVEDI IN NEZA- ŠČITENI LOVCI. ŠOLANE RIBE IN MOLČEČI RIBIČI — PA šE KAJ! RAZGOVOR S PREDSEDNICO ODBORA ZA FILMSKO VZGOJO % SLAB FILMSKI OKGSi POSLEDICA REVNE IZBIRE FILMOV ^ Pri občinskem svetu zveze kulturno prosvetnih organizacij v Celju ' deluje tudi odbor za filmsko vzgojo, ikli je pred dnevi priredil uspelo ] posvetovanje o vplivu filma na otrokov in mladostnikov razvoj ter ; o pogojih filmske vzgoje na celjskem območju, Predsednica odbora je : tovarišica Milica Dimitrijevičeva, ki se s filmsko vzgojo, prav s peda- ; goškega stališča, bavi že več let. Zato smo ji zastavili nekaj vprašanj. \ »Glede na to, da z dosedanjo repertoarno politiko celjskih kine- .; matografov nikakor ne moremo biti zadovoljni in upoštevanje dejstev, i da je kinopodjetje gospodarska organizacija kot vsaka druga — da je ; torej finančno odvisno samo od izkupička od kinopredstav, nas zanima,. kakšna je sploh vloga in tudii moč odbora za filmsko vzgojo?« j »Najprej je treba vedeti, da odbor deluje šele dve leti in da ismo ; zato še na začetku poti. Njegova naloga pa je v tem, da na način, ki je * v danih pogojih najprimernejši in najučinkovitejši, vpliva na filmsko; vzgojo. Učinek tega dela je seveda odvisen tudi od sodelovanja s ikino- j podjetjem. To povezavo smo začeli zdaj utrjevati.« , »In kakšne so dosedanje ter predvidene oblike vašega dela?« j »Ker je med kinoobiskovaloi največ mladine, smo se v Celju odio- ; čili, da bomo začeli najprej vzgajati njo. Filmsko gledališče je prvi tak, poskus. V njem obiskovalcem prikažemo film, v komentarju pa jih ; opozorimo na njegove dobre in slabe strani. Zdaj bomo poskusili tudi ! s pionirskim kinom, vendar se bomo tu prav gotovo srečali s težavo^ pri,izbiri primernih filmov, ki jih močno primanjkuje.« : »Slišali smo, da si je odbor za filmsko vzgojo izgovoril pravico, da ■ sme nekatere filme, ki so mladini neprimerni, prepovedati. Zakaj ste' izbrali to rešitev?« . »Drži, da je v repertoarju kinematografov tudi nekaj takih ñlmov,] ki so mladini neprimerni, vendar ni predpisa, na podlagi katerega bi; lahko film prepovedali. Le »veto« pedagogov je možen in zanj smo sej tudi odločili. Je pa, če je sprejet, prav taiko močna obveznost kot pre- j poved.« i »In vendar ste v mladinskem filmskem gledališču že vrteli nekaj' »problematičnih« filmov — s solzavo, erotično in podobno vsebino, kd ' pa je mladim ljudem seveda blizu. Kako so to odločitev sprejeli istairši: in šole? Ali menite s tako prakso nadaljevati?« j »Komentarji ob uvrstitvi filma Mama, ,poslušaj mojo pesem lin ne- katerih iz žanra z erotično vsebino, so bili seveda različni. Osebno pa ' mislim, da bi si mladina take filme prav gotovo ogledala v sporedu ■ rednih kinematografov, ikjer pa nimamo možnositi, da bi oblikovali nji-l hovo mnenje o tem, kar so videli. Komentar v filmskem gledališču pa-, to omogoča, zato meniim, da bi bilo prav, če bi podobne filme uvrščali ' v spored filmskega gledališča še naprej. Če hočemo mladino naučiti* ločiti dobro od slabega, jiim moramo pokazati oboje.« : »Pred leti smo veliko govorili o fikndki vzgoji kot sestavnem delu' učnega programa. Kakšna so današnja stališča?« : »Enaka, le da jih zaradi pomanjkanja denarja ni mogoče izvesti.! Zato smo se ogreli za tesnejše sodelovanje med šolo in filmskim gleda-; liščem. Preusmerili se bomo namreč na to, da bomo posamezne pred-j stave dajali za zaključene kolektive šol. Taka rešitev bo omogočila, dal bodo učenci govorili o filmu tudi kasneje, morda celo s prosvetnim de- '* lavcem lin se torej razprave o filmu ne 'bodo končale že tedaj, ko bodo" zapustili kinodvorano.« »Kaj ipa filmska vzgoja odraslih? Mislite, da filmsko gledališče za: odrasle v Celju ne bi zdržalo?« j »Vzgajati že formirane ljudi je težko, čeprav je tudi to možno —: s kvalitetnejšimi filmi, primerno filmsko propagando in podobnim. To-; da, sodeč po Okusu celjske publike, ko so mnogi dobri filmi slabo obi-j skani, menim, da bi bila ustanovitev filmskega gledališča za odrasle, 1 preveč tvegana odločitev. S tem pa seveda nii rečeno, da ne bomo kdaj^ kasneje poskusili tudi s tem.« ' Odbor za filmsko vzgojo se je prav gotovo lotil obsežnih in odgo- vornih nalog. Zato bi bilo prav, če v svojih prizadevanjih ne bi ostal* osamljen. I. B. í Učenci organizirali proslavo Učenci četrte osnovne šole bodo danes pripravili svečano proslavo v počastitev 25-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Proslava bo ob 19. uri v Narodnem domu. Nastopili bodo reoitatorji in pio- nirski pevski zbor šole. Proslava bo z veznim tekstom, katerega ysebina zajema predvojno, vojno in povojno obdobje. Izven šolska dejavnost učencev četrte osnovne šole je iz- redno bogata, saj so že letos orga- nizirali tri samostojne nastope s kulturnim programom. Naslednji dan, to je v soboto, bo- do isti program ponovili na šoli za sošolce in njihove svojce. POSAVSKI JUBILEJ V proslavo 20. obletnice obnovit- ve kulturno prosvetne dejavnosti v Spodnjem Posavju je občinski svet kulturno prosvetnih organizacij Brežice pripravil v okviru »Posav- skega jubileja« v nedeljo v Globo- kem nastop domačih ansamblov. Nastopili so tamburaški zbor iz Ve- likega Obreza, mla^' kitaristi osnovne šole Bratov Ribarjev iz Brežic, vojaki gamizije Cerklje in Abstinenti iz Veline Doline. Nad 350 poslušalcev je navdušeno pozdravi- lo nastopajoče, kar jim bo dalo ne- dvomno tudi nove volje za nadalj- nje delo. D. V. ZBOR KOROŠKIH BORCEV POGLED V ORGANIZACIJO ZKB Pred dnevi je bil širši sestanek biv- ših prostovoljcev — koroških in Mai- strovih borcev. Izbran je bil ožji ini- ciativni odbor ter izvoljeni delegati za Ljubljano, kjer bo prihodnji mesec ustanovni občni zbor ponovno ožive- le, svoj čas močne organizacije. Udeležba nad 80 navzočih iz raznih krajev je bila zadovoljiva spričo dej- stva, da so možje stari ob 66 do 80 in več let prišli na sestanek na oglas v Celjskem tedniku. Sestanek je vodil predsednik iniciativnega odbora Juro Lesjak. Udeležil se ga je tudi pred- sednik ObZB Jože Jost. Po kratkem molku v spomin pokojnega in nadvse zaslužnega predsednika republiškega iniciativnega odbora Slavka Amona so sledila poročila o dosedanjem delu ter razna pojasnila. Tako je Rudko Fa j gel j orisal novo organizacijo, Fran Roš pa zgodovinsko-političen pomen teh borb. Jože Jost je obljubil vso podporo ZB NOV tej organizaciji. Da bo v SRS prišlo do samostojne organizacije, je rezultat nenehnega prizadevanja Maistrovih borcev v Mariboru (Gačnik, dr. Pohar, idr.) ter koroških borcev v Ljubljani (Ude, Amon, Kristan, Staudekar, dr. Hella- cher idr.). Nemajhen delež pa imajo tudi sicer maloštevilni Celjani, ki so to organizacijo vodili in častno zasto- pali od njenega začetka vse do áanes. Uredili so tudi mali kotiček v muzeju. Za vse to je bilo potrebno ogromno požrtvovalno delo in materialne žr- tve. Jasno je, da je uspeh pripisati tudi splošnemu razumevanju politič- nih fonnnov, posebno v Mariboru, Ljubljani in Celju. Posebne zasluge ima predsedstvo RO ZB in njen pred- sednik Franc Leskošek-Luka, Celjan, ki je bil sam tudi med prvimi prosto- voljci-borci za severno mejo. Saj so prav Celjani, prostovoljci, prvi hiteli na pomoč v Maribor in potem dalje do Velikovca. Ta organizacija je do- segla med obema vojnama že nad 1.200 članov, tik pred II. svetovno vojno okrog 800, po drugi svetovni vojni pa približno 400 organiziranih članov, dokler ni prišla v sklop orga- nizacije ZB NOV kot posebna sekcija. Razumljivo je, da je članov vedno manj, ker umirajo, saj je najmlajši star nad 66 let. Pripomniti je še, da je bil kriterij za sprejem članov v ZKB in MB svojčas zelo strog. Omenjamo tudi, da so le redki in izjemni primeri, da se ti prosto vol j oi^borci niso med okupa- cijo vključevali v osvobodilno giba- nje, mnogi od njih. čeprav stari, so bili kot aktivni borci odlikovani. Okupator je med prvimi zaprl in iz- selil prav te. Tudi po osvoboditvi so bili prav ti borci-prostovoljci preda- ni graditelji nove socialistične domo- vine. Ob občutku, da vse do sedaj niso dobili nobenega moralnega, še manj pa materialnega priznanja, se je mno- gih lotevala apatičnost do vsega, pa seveda tudi do svoje organizacije. V bivši Jugoslaviji je trajalo nad 20 let, da so dobili obljubljena odlikovanja — spomenice — borci na rdečem, ne borci na modrem traku. Nato se je pripravljal več let zakon o nekem simboličnem materialnem priznanju, do katerega pa spričo razpada bivše Jugoslavije ni prišlo. Torej v 22 letih bivše Jugoslavije in 4 letih okupacije zadeva ni bila primerno rešena. Žal moramo omeniti, da je mala, poraže- na sosednja Avstrija vprašanje svojih borcev-prosto volj cev iz teh časov urejevala z veliko skrbjo. Kot prvi izmed političnih organov pa so imeli razumevanje za stvar prav oni v Ma- riboru. Tako okraj, okrajni komite in pričakovanja te organizacije moralno OO ZB NOV so upravičene težnje in in materialno podprli z dotacijami in celo z minimalnimi priznavalninami socialno potrebnim borcem-prosto- voljcem. Na pobudo Mariborčanov iso bile v letu 1959 razdeljene nove spo- menice borcem-prostovoljcem tudi v Celju. Zato je poskrbel OO ZB za ča- sa predsedstva narodnega heroja Iva- na Kovačiča-Efenke. Tudi CeljiSki OO ZB je moralno in materialno pomagal pri popisu še živečih prostovoljcev v letu 1965. Republiški odbor ZB pa je v veliki meri financiral začetna dela za obnovo organizacije, celo večje število teh je poslal na 10-dnevno okrevanje na morje. Kako bo organizacija v bodoče uspevala, je odvisno od množičnosti, osebnega ugleda in vpliva njenih čla- nov v družbi, od požrtvovalnosti čla- nov organizacije. Iluzorno je od orga- nizacije pričakovati samo koristi, ni- česar pa žrtvovati. To omenjamo, ker so posamezniki, ki so po 45 letih pr- vič hoteli vedeti za organizacijo, ne zaradi nje, pač pa zaradi morebitnih ugodnosti v zvezi z novim pokojnin- skim zakonom. Da ne bo zmotnega pričakovanja in razočaranja; slede prihodnjič še od- govori na vprašanja: 1. Kdo je lahko član organizacije prostovoljcev-borcev za severno me- jo? 2. Kdo šteje za prostovoljca? 3. Kakšna bo organizacijska struktura te organizacije? 4. Kakšne bodo dolžnosti in kakšne pravice članov? R. F. Da ne bî kdo rekel: glej jo, ribiško, objavíjamo fatografijo s per- foracijo, ki jamči za verodostojnost; ko so pred dnevi-člani celjskega ribiškega društva na Blagovni praznili ribnike, so med nekaj tisoč krapi zajeli tudi take, ki so tehtali več kot devet kilograinov. Krape so prenesli v ribnik, kjer je dovoljen turističen ribolov. Torej ribiči, letos se vam na Blagovni obeta zanimiv lov! Foto: J. Sever Kam po osemletki? IZ DELA ZMS v ŠMARSKI OBČINI Občinski komite ZMS Šmarje pri Jdlšah je za letos pripravil obsežen in kvaliteten program dela. V tem mesecu bodo predvsem skušali ugor toviti poklicne želje mladih, ki do- končujejo osemletko, izvedli pa bo- do tudi anketo o prostih delovnih mestih za učence v gospodarstvu. Te dni na občinsikem komiteju v Šmarju pripravljajo dvodnevni se- minar za predsednike in sekretarje mladinskih aiktivov. Seminar bo ko- nec tega meseca. Zelo skrbno, pa se pripravljajo na anketo o poklicnih željah učencev zadnjih razredov os- novnih šol. Anketo bodo izvedli ob sodelovanju zavoda za poklicno usmerjanje v Celju. Največjo praktično veljavo pa naj bi imela anketa, s katero žele ugo- toviti, kje bodo letos prosta delov- na mesta za učence v gospodarstvu. S posebno anketo bodo obiskali vse delovne organizacije in zasebne obrtnike v občini. Predvsem žele ugotoviti, koliko učencev bodo spre- jeli v uk letošnje leto, hkrati pa tu- di perspektivne potrebe po takem kadru. Upajo, da bo anketa v pre- cejšnjo pomoč pedagogom in st'ar- šem, katerih otroci bodo letos do- končali osemletko in žele v uk. Sproti pa bodo tekle priprave za praznovanje meseca mladosti, pri- prave na seminar za mentorje v ak- tivih na osemletkah in priprave za sprejem pionirjev v Zvezo mladine. KA KAJ BO S KOLESARSKIMI STEZAMI OB CESTI I. REDA? vedno VEC žrtev V ŽALSKI OBCINI je DOSLEJ REGISTRIRANIH 1.696 MOTORNIH VO- ZIL, POLEG TEGA PA SE NI REGISTRIRANIH 355 MOTORNIH VOZIL, 218 TRAKTORJEV, 322 PRIKOLIC. V ŠESTIH LETIH JE BILO NA POD^ ROC JU ŽALSKE OBČINE 1.040 PROMETNIH NESREČ, V KATERIH 44 OSEB IZGUBILO ŽIVLJENJE, 273 JIH JE BILO TEŽJE IN 162 LAŽJE RANJENIH. GMOTNE ŠKODE JE BILO ZA SKORAJ 117 MILIJONOV STARIH DINARJEV. Število motornih vozil.in motornih voznikov tudi v žalski občini iz leta v leto narašča. Zato so cestne povr^ šine izredno obremenjene, uporabniki pa izpostavljeni neštetim nevarno- stim. Vsekakor je najbolj obreme- njena cesta I. reda, ki povezuje Graz preko Maribora z Ljubljano in Pri- morjem. Ta cesta, ki ni bila grajena za tako intenziven promet, pa pome- ni tudi glavno prometno žilo z občin- skim središčem, saj v glavnem pove- zuje vso dolino. Ob konicah so našteti tudi po 25 ti- soč uporabniikov ceste v enem dnevu, kar vsekakor zgovorno priča o pre- obremenjenosti te ceste. Ce ob tem upoštevamo, da je cesta za večino občanov edina najkrajša zveza s sre- diščem, da se veliko število delav- cev vozi s kolesi v službo, nam posta- ne jasnejša upravičena zahteva, da bi ob cesti I. reda od Levca pa do Vran- skega dogradili kolesarske steze in obvozne poti.' ' г ' V občini je že sedaj 4.264 registri- ranih voznikov vseh kategorij, razen mopedistov. Predvidevajo, da bo ob letofšnji registraciji mopedov to šte- vilo mnogo večje. Hkrati s poveča- njem števila voznikov in vozil pa se je povečalo tudi število prekrškov. Največjo nevarnost pomenijo vinje- no vozniki, ki jih je iz leta v leto več kljub strogi ikaznovalni politiki. Tako je bilo v treh letih na področju obči- ne kaznovanih kar 234 voznikov z od- vzemom vozniškega dovoljenja za do- bo od enega meseca do enega leta. Ogromno voznikov pa je bilo kazno- vanih z mandatnimi in denarnimi kaznimi. Da bi pred tako intenzivnim pro- metom obvarovali tudi druge udele- žence ceste, pešce in kolesarje, je tu- di ustrezna občinska komisija predla- gala, da bi zgradili ob cesti prvega reda kolesarske steze. S tem bi ob- varovali predvsem kolesarje, ki so vse pogosteje žrtve prometnih nesreč. Zaradi pomanjkanja denarja in pre- našanja odgovornosti z enega na dru- gega se dela ne premaknejo z mrtve točke.; Dejstvo je, da po veljavnih predpisih za ureditev in financiranje teh del ni dolžna skrbeti občina, toda ob tem ostaja drugo, zaskrbljujoče dejstvo, da zaradi tega nerešenega problema plačujejo isvoj davek pred- vsem prebivalci žalske občine. Na zadnji seji žalske občinske skupščine so odborniki znova odložili rešitev tega vprašanja za nedoločen čas.__js OD VSEPOVSOD ZIDANI MOST: Pred dnevi so le- po proslavili dan železničarjev. Na sam praznik, 15. aprila, so imeli ko- memoracijo, koncert železničarske godbe, poleg tega pa še tekmovanje v streljanju, namiznem tenisu, šahu, odbojki in balinanju. Sindikat kuril- nice v Loki pa je nagradil upokojen- ce iz leta 1965. z zlatimi ročnimi lira- mi. CELJE: Na zadnjem rednem se- stanku upokojenih prosvetnih de- lavcev je predaval zvezni tolmač za poljski jezik profesor Anton Aškerc o poljski književnosti. Predavatelj je poslušalcem zavrtel tudi tri gra- mofonske plošče, s posnetki polj- skih narodnih pesmi. SLOV. KONJICE: Pretekli teden so v gospodarskih organizacijah ko- njiške občine izvolili polovico novih članov delavskih svetov. Večina de- lavskih svetov je že sklicala redne seje, na katerih bodo potrdili izvo- litev ter imenovali nove predsednike in člane upravnih odborov. Poseben odbor pri občinskem od- boru Socialistične zveze pa v teh dneh pripravlja še proslavo v poča- stitev Z5-ietnice ustanovitve usvo- bodilne fronte. Osrednja prireditev bo 26. aprila v domu kulture. Poleg ostalih prireditev bo predsednik ob- činske skupščine pripravil tudi spre- jem za člane kulturno prosvetnili in telesnovzgojnih organizacij. LOČE in VITANJE: Zdaj, ko je larv^^ lii ¿snovna^ láoia^ ^ečah začela« pile- i n važati učence iz podružniških šol v osrednjo šolo z lastnim avtobusom, bodo verjetno nabavili lastne kom- bije tudi v osnovni šoli v Ločah in Vitanju. Prva ga bo potrebovala za prevoz učencev iz šole pri Šentjer- neju, druga pa iz Rakovca. « 3.kongres kemikov v Celju DOSEDANJE NALOŽBE V SLOVENSKO KEMICNO INDUSTRIJO NISO BILE ZADOSTNE. KLJUB TEMU JE ZA SEDEMKRAT POVEČALA PROIZVODNJO IN IZŠOLALA POTREBNE KADRE. PREVEČ RAZ- DROBLJENIH SIL IN PO VEČINI LE PREDELOVALNA INDUSTRIJA. Udeleženci tretjega kongresa slo- venskih kemikov, ki je končal z de- lom minulo soboto v Celju, so bili mnenja, da so večje možnosti dela v združitvi slovenske kemične industri- je, kar pa doslej ni uspelo. To potrju- je tudi dejstvo, da se akumulacija za- držuje predvsem v predelovalni in- dustrija, zaradi razvejanosti pa bi bilo nujno potrebno najti razne oblike so- delovanja. Te oblike poslovnega so- delovanja ne bi smeli zapirati v ozek krog, temveč jih razširiti vjpkvrij' rj^-., publike in države. ' ^ Naša kemična industrija je bila v obdobju, ko smo v ostale industrije vlagali ogromna materialna sredstva, v pogledu investicij nekoliko zapo- stavljena. Zato so udeleženci kongre- sa naglasili nujnost večjih investicij- skih vlaganj, predvsem v moderniza- cijo proizvodnje in nove zmogljivosti. Med drugim so se v razpravah dotak- nili tudi vprašanj v zveza z izobraže- vanjem, ki zaradi izredno dinamične- ga napredka v svetovni kemični in- dustriji pri nas peša, predvsran pri ^{:.rofeovnjakih, ki so že pred leti od-, šli v p¥öizk)dnjÖ;' " obra™ KllVOFOTOAMATERJEV Pred dnevi je imel kino-fotoama- terski klub Celje svoj redni letni občni zbor, ki so se ga udeležili tudi zastopniki ljudske tehnike občinske- ga odbora Celje, fotoklub Kovino- tehne, mladinsika sekcija tabornikov in znani celjski alpinist Cic Debe- ljak, ki je na zaključku zbora go- voril o pohodu na Himalajo. Udeleženci zbora so ugotovili, da programa dela v minulem obdobju niso v celoti izpolnili — to pa predvsem zaradi pomanjkanja de- narja. Sicer ga so bili zadovoljni z dejstvom, da se je močno dvignilo število članstva in da se je podvo- jilo tudi delo. Organizirali so več tečajev, celo razstavo umetniške fo- tografije, ki bo odprta do konca aprila in podobne aikcije. Med letom ima društvo vsak četrtek od 18. do 20. ure sestanke s članstvom, na ka- terih predvajajo filme, berejo stro- kovno literaijturo in tudi delajo. K sprejemu pa vabijo tudi ostale lju- bitelje kiuo-fotoamaterskega dela. članarina znaša samo 240 starih di- narjev — letno! RAZŠIRITEV SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE PRIDOBITEV ZA OTOK Samopostrežna trgovina na Otoku v Celju postaja iz dneva v dan bolj tesna za tako številne prebivalce te- ?a naselja. Da bi ustregli potrošni- îom, je trgovsko, podjetje,. Center. ikJeniio razširiti tfgovino. Proti na- Srtu za razširitev, ki je bil javno raz- imjen, prebivalci náiso imeli bistve- lih pripomb, vendar bi o tem moral "azpravljati in sklepati še zbor obča- lov. S tem načrtom se strinja tudi svet ;a urbanizem pri celjski občini, toda Tgovino ne bi smeli širiti proti ploč- liku, ampak v prostore bifeja. Ta naj )i se preselil v nekdanje prostore )troškega vrtca. , Da bi izboljšali preskrbo na Otoku, so zainteresirani tudi KK Žalec, Agropromet in trgovsko podjetje To- bak, ki bii želeli urediti trgovske pro- store v tem predelu Celja. Ker pri- manjkuje tu tudi obrtnikov, bi kazalo urediti obrtno trgovski lokal morda v prostorih, kjer je sedaj pralnica in šivalnica, ki bi se naj preselila na Otok III. Vse te potrebe narekujejo, da bi razširitev samopostrežne trgovine re- šili skupaj z ureditvijo celotnega pro- blema preskrbe na Otoku. V ta na- men bo občinski svet za urbanizem naročil zazidalne skice. —ma— VAŠČANI GRADIJO Z LASTNIMI ROKAMI NJIHOVAi CESTA Daleč od »bele ceste«, od trga Šmarje pri Jelšah, se po čudno zgr- bančenem svetu razteguje prijazna \'as Brecljevo. Vse naokrog pozdrav- jjajo pešca sadovnjaki in lepo obde- lana polja. Vaščani so tu pridni in 'Шајо veliko želja. Ena največjih je, bi imeli cesto. Po blatnem kodo- ^'^zu, ki je bolj podoben mokri stru- gi kot cesti, je težko voziti. Dolgo ^ se mučili in razmišljali. Končno pa so skupaj z vasjo Predenco in ''^orpulami sklenili, da bodo zgradili Hoyo cesto. Nekateri so sicer govo- •^li, da bo voda prej tekla k svete-" Roku, kot pa, da bo cesta na 'brecljevo, vendar so se hudo zmo- tili, že lani so s pomočjo občine uredili traso in potem sami naredili in posipali slab kilometer ceste. Je-, seni se je delo ustavilo, vendar so pozimi spet zadonele v kamnolomu 'eksplozije. Zdaj je kamenja dovolj in ko bo konec setve, bodo z iz- gradnjo ceste nadaljevali. Posebno priznanje zaslužijo med mnogimi prizadevnimi kmeti: Ivan Strašek, Štefan Zidar, Franc Zidar in Štefan čuješ, ki ni štedil z zemljo in ka- menjem. Veščani so žrtvovali že na stotine prostovoljnih ur, zato želimo prebivalcem vseh treh vasi mnogo uspehov in — da bi cesto čimprej končali. S. J. Va zahodni predel Pohorja Sodeč po načrtih za izgradnjo cest na zahodnem predelu Pohorja, se bo v nekaj letih možno pripeljati z avtomobi'lom skoraj v vsak večji kraj tega območja. Po tem, ko so že pred leti zgradili cesto na Sko- marje in Resnik ter od tod proti Lukanji, so sedaj že končali z deli na cesti, ki vodi iz Vitanja proti Ra- kovcu. Zdaj pripravljajo še gradnjo ceste, ki bo povezovala, Rakovec s Skomarjem, kar bo omogočilo hit- rejše in cenejše spravilo lesa v doli- no. Seveda pa bodo s tem omogočili tudi turistom, da se bodo lahko pri- peljali v pohorske gozdove. Turi- zem je za ta dol Pohorja vsekakor lahko donosen. Gibanje prebivalstva Od 10. aprila do 16. aprila na območju občine Žalec primerov rojstev ni bilo. Zakon- sko zvezo so sklenili: Adolf Cokan, delavec iz Ložnice pri Žalcu in Darinka Škorjanc, de- lavka iz Vel. Pirešice; Pankrac Žgank, upo- kojenec in Ana Sirca, gospodinja, oba iz Pongraca; Danijel Diklič, elektromonter in Ivana Radanovič, otroška negovalka, oba iz Dobriše vasi; Franc Perger, delavec, Preserje in Anton Voh, delavka iz Dobrteše vasi; Albin- Rudolf Klovar, soboslikar in pleskar in Eli- zabeta Cokan, delavka iz Ložnice pri Žalcu; Maks Slander, strugar iz Liboj in Karolina Selčan, delavka iz Brega pri Polzeli; Stani- slav Kotnik, vulkanizer iz Levca in Ivana To- ča j, delavka iz Smartnega v Rožni dolini; Filip Polavder, delavec in Hilda Murko, de- lavka, oba iz Zabukovice. Umrli so: Franc Stropnik, star 73 let, upokojenec iz Celja, Ljubljanska 25; Jožef Tiršek, star 78 let, upokojenec iz Doberteše vasi 55; Ivan Urijašek, star 75 let, upokojenec iz Dobriše vasi 6; Franc Mastnak, star 83 let, kmet iz Šempetra v S d. 117; Anton Avberšek, star 56 let, upokojenec iz Lopatnika 19; Alojz Peč- nik, star 58 let, strojnik iz Griž 66; Pankrac Žgank, star 69 let, upokojenec iz Pongraca 84; Jakob Pušnik, star 53 let, vratar iz Celja, Zagrad 121. TV od 24. do 30.4. nedelja, 24. 4. 1966 ; ^•25 Poročila (Ljubljana); 9.30 Kaj j vabiš? — oddaja narodno-zabav- glasbe (Ljubljana); 10.00 Kmetij- oddcija (Zagreb); 10.45 Tisoč- Q^^t zakaj — oddaja za otroke (Be- P'àd); 11.30 Lassie — serijski film Hubljana); 14.00 Prenos športnega ¡^ÍJgodka (Beograd); 15.25 Nogomet- y "srečanje Avstrija : Sovjetska zve- f:..(Evrovizija do 17.10); 17.40 Po- ^^^Jla (Zagreb); 17.45 Otroci pojo f^J^stival mladinskih zborov (Zag- ђ"^ 19.00 Rezerviran čas (Ljublja- C'/= 19.40 TV biro (Zagreb); 19.54 mi J^ak (Ljubljana); 20.00 TV dnev- ^^^ograd); 20.45 Kako živi in se Poa Niš (Zagreb); 22.00 Veliki Žjj^igi — serijski film (Ljubljana); Zadnja poročila (Ljubljana). Ponedeljek, 25. 4. 1966 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 11.40 Televizija v šoli: Nihalo (Ljubljana); 17.35 Tečaj angleškega jezika (Beograd); 18.05 Madžarski lutkovni film (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Kuhar- ski nasveti (Ljubljana); 19.15 Teden- ski športni pregled (Beograd); 19.40 Kratki filmi Chariieja Chaplina (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Be- ograd); 20.30 Rebac — Ilič: Želja — TV drama (Zagreb); 21.40 Biseri glasbene literature (Skopje); 21.45 Kamen, les in fantazija — reporta- ža (Skopje); 22.10 šohavski komen- tar (Zagreb); 22.20 Poročila (Be- ograd). Torek, 26. 4. 1966 16.05 Avtomobilske dirke v Monzi — posnetek (Ljubljana); 18.15 Boj za obstanek — serijski poljudno- znan. film (Ljubljana); 18.45 Torkov večer (Ljubljana); 19.00 Svet na za- slonu (Ljubljana); 19.50 TV obzor- nik (Ljubljana); 20.00 Na svoji zem- lji — slov. celovečerni film (Ljub- ljana); 21.30 Za lahko noč (Ljublja- na); 21.40 Zadnja poročila (Ljublja- na). Sreda, 27. 4. 1966 16.35 Poročila (Zagreb); 16.40 Tečaj 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); ruskega jezika (Zagreb); 17.00 Te- čaj angleškega jezika (Zagreb); 17.40 Tik tak: Dimka (Ljubljana); 17.55 Slike sveta (Beograd); 18.25 TV ob- zornik (Ljubljana); 18.45 Ob oblet- nici OF Slovenije (Ljubljana); 19.15 Mozaik kratkega filma: Dvanajst iz Papradnika — dokumentarni film (Ljubljana); 19.40 Cik cak (Ljublja- na); 19.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.20 Slavnostna seja glavnega odbora SZDL (Ljubljana); 20.40 Saša Vuga: Requiem za heroji — TV drama (Ljubljana); 21.40 Kulturna panora- ma (Ljubljana); 22.40 Zadnja poro- čila (Ljubljana). Četrtek, 28. 4. 1%6 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 11.00 Tečaj angleškega jezika (Be- osrad); 16.10 Televizija v šoli: Niha- lo (Ljubljana); 17.05 Poročila (Be- ograd); 17.10 Rdeči signal — oddaja o prometu (Beograd); 17.40 Združe- nje radovednežev — oddaja za otro- ke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Reportaža (Skop- je); 19.10 Uvertura za diskoteko (Be- ograd); 19.40 TV pošta (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.20 Aktualni razgovori (Beograd); 21.10 Oddaja narodne glasbe — studia Sa- rajevo (Zagreb); 21.20 Ekran na ek- ranu (Zagreb); 22.20 Poezija Tina Ujeviča (Zagreb); 22.30 Poročila (Beograd). Petek, 29. 4. 1966 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.35 Poročila (Zagreb); 16.40 Tele- vizija v šoli (Zagreb); 17.00 Tečaj angleškega jezika (Zagreb); 17.30 Pogovori o slovenščini (Ljubljana); 18.00 25 minut z ... — oddaja za otroke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljalna); 18.45 Rezervirani čas (Ljubljana); 19.15 S kamero po sve- tu (Ljubljana); 19.40 Črna tabla (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Be- ograd); 20.30 Polnočni sestanek — francoski celovečerni fUm (LjubiJa- na); 22.15 Zlata vrtnica — prenos telcmovanja TV zabavno-glasbenih oddaj v Monterauxu (Evrovizija); 22.45 Zadnja poročila (Ljubljana). Sobota, 30. 4. 1966 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.10 Poročila (Ljubljana); 16.15 Prenos športnega dogodka (Ljublja- na); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Srečno pot, Zoki — mladinska igrica (Skropje); 19.10 Vsako sobo- to (Ljubljana); 19.25 Poje Miralem Krušlcič — oddaja Studia Sarajevo (Beograd); 19.40 Cik cak (Ljublja- na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Sprehod skozi čas (Ljubljana); 21.10 Budimpešta : Beograd — za- bavno-glasbena oddaja (Beograd); 22.00 Film (Ljubljana); 22.45 Zadnja poročila (Ljuibljana). KDO BO RAZREŠIL ALTERNATIVO ZGODOVINSKI ARHIV DA ALI NE Nadaljevanje s 1. strani Tolikšno zmanjšanje je obrazlože- no s tem, da bo zavod v tekočem poslovnem letu prešel na medobčin- sko financiranje, ker je po zakonu pač vsaka občina dolžna, da organi- zira arhivsko službo in jo po delov- nem programu arhiva in sklenitvi pogodbe z njim tudi financira. Zavod je, upoštevajoč nastali po- ložaj, 'izdelal podrobne programe dela za vsako občino posebej ter iz- računal tudi stroške za svoje storit- ve. Oboje je predložil vsem občin- skim skupščinam. In rezultat: le ena občina je zagotovila vsa pred- lagana sredstva, dve samo del, dve odgovarjata, da ne moreta sprejeti nobenih obveznosti, od petih pa do- slej še ni glasu. Za izvršitev minimalnega progra- ma dela bi zavod potreboval 12^ mi- lijona starih dinarjev. Pri tem so u- poštevane realne potrebe razsirje« ne dejavnosti in skladno s tem tudi najbolj potrebna zasedba delovnih mest. Popolnoma jasno, da bi zavod svoj delovni program lahko izvršil le ob pogoju, če bi vse občine nje- gov predlog v celoti osvojile. Ilu- zorno je drugače misliti na kakršne- koli rezultate. Trenutno lahko zavod računa, da ima na razpolago 4,6 milijone din. V najboljšem primeru mu je s tem zagotovljen obstoj do sredine leta. Kje so vzroki, da je zavod zašel v tak položaj? Skupščina občine Celje je kot u- stanoviteljica zavoda zmanjšala lan- ska sredstva na eno samo tretjino prej, preden je dobila zagotovilo o- stalih, da bodo to službo sofinanci- rale. Očitno so razgovori predsed- nikov občinskih skupščin o financi- ranju medobčinskih služb ostali le pri načelnih sporazumih, vsaj kar zadeva arhivsko službo. Ko se je predstavnik arhiva osebno oglasil pri njih ali drugih odgovornih lju- deh, če je bil predsednik odsoten, niso ponekod o teh razgovorih vede- li ničesar. Zakonodajalec pa je verjetno dob- ro vedel, čemu je potrebno z zako- nom urediti vprašanje arhivske služ- be. Zelo precizno je začrtal naloge arhivskih zavodov, prav tako pa tu- di obveznosti družbeno-političnih skupnosti do njih in te službe na- sploh. Sodeč po dosedanjih izkuš- njah pa bo zakon ostal le predpis, ki ga bo težko izvajati vse dotlej, dokler ne bo živa potreba po arhiv- ski dejavnosti prešla tudi v zavest ljudi. Ali naj pričakujemo pravilno vrednotenje našega dela le od red- kih privržencev in tistih posamezni- kov, ki imajo od naših stciritev ne- posredno korist?- čeprav je teh vse več, je to premalo. Dilema: Zgodovinski arhiv — da ali ne torej ostaja in to v vsej svoji aktualnosti. Rešitev, ki je glede na družbene potrebe in splošno korist edino možna, je ta, da zagotovimo zavodu osnovne pogoje тл njegovo delo. Lahko pa seveda tudi dopusti- mo, da zavod preneha in se prosla- vimo s herostratskim dejanjem... Potem ostaja samo še vprašanje, kaj bomo napravili s 1.500 metri ar- hivskih fondov. T. K. Razstava Marka Sušteršiča Po končam ljubljanski akademiji so mladi umetniki razstavljali 1953 prvič pod geslom Sedmerica mla- dih. Med njimi je bil tudi naš moj- ster. Zavračali so malomeščansko miselnost, zavračali vse stare šole z impresionizmom vred. Novih sme- ri se niso vsi dosledno enako opri- jemali, šuštaršič ustvarja v sferi poetične brezčasnosti, včasih s pre- prostimi formalnimi prijemi presta- vi gledalca v odmaknjen svet figu- rin. Njegova likovna simbolika je doživetje realnega in imaginarnega. Na celjski razstavi je tonsko dogna- no platno Črna miza. Na okrogli mi- zi je sestavil skupino predmetov v prikupno tihožitje. V tem delu se srečuje z Gabrielom Stupico, po so- rodnosti gledanja na slikarski svet in po pikturalni izčiščenosti si po- dajata roke. Pred leti je slikal Šu- štaršič Rdečo mizo. Komparacija obeh del bi bila interesantna, nema- ra bi analiza prikazala to ali ono stran njegove umetnosti in prodrli bi globlje v njegov svet, zlasti psi- hološko. V Šuštaršičevem ateljeju se delo odvija v tišini, posamezni koncepti se porajajo v daljših presledkih, saj zadeva na probleme, ki jih drugi prezrejo ali pa negirajo. Na celjski razstavi je zbrana kolekcija olj in grafik, skrbno in resno, skrbno in dobro aranžirana je tudi razstava. Šuštaršičeva umetnost ne bo prite- govala široke množice, saj le-te gre- do mi^o drobnih majcenih stvari;' ki domala utonejo v btičnosti zu- nanjega sveta. Tihi občudovalec Su- štaršičevih del pa bo odkrival mi- kavnosti podob, ki jih nekajkrat imenuje kar razglednice. Oljem so povsem enakovredne grafike, teh- nično so dovršene. Šuštaršič je razstavljal po vsem svetu. Prejel je tudi več domačih nagrad in nagrado za slikarstvo na »Bienalu mladih« v Parizu. A. S. V ŽALSKI OBCINI LETOS ZA ŠOLSTVO 480 MILIJONOV KVALITETEN PREMIK LANI SO INVESTIRALI LE MANJSA ADAPTACIJSKA DELA NA ŠTI- RIH ŠOLAH, PO REBALANSU PRORAČUNA PA NI BILO SREDSTEV ZA IZDELAVO NACRTOV ZALSKE Ш GRISKE SOLE. IZ LOK BODO BREZPLAČNO PREVAŽALI OTROKE NA TABOR. V INDUSTRIJSKIH KRAJIH SE VEDNO PERECE VPRAŠANJE CELODNEVNEGA OTRO- SKEGA VARSTVA. ŠOLSTVO LANI NI DOBILO NITI ENEGA STA-j NOVANJA. 1 Več denarja, ki ga je šolstvo dobilo lani, je bilç namenjeno predvsem za uskladitev osebnih dohodkov prosvet- nih delavcev z enakimi аИ sorodnimi profili delavcev v drugih delovnih or- ganizacijah. Zato lani niso mogli re- ševati vprašanje prepotrebnih učil, pač pa so šole v okviru isvojih finanč- nih možnosti v glavnem nabavljale le "ìTvajA^ek^VóapòPméa'i nim študentom so dosegali, da se je strokovnost dela izboljšala in to pred- vsem v višjih razredih osemletk. Kljub temu bi morali organi uprav- ljanja na šolah še v bodoče skrbeti, da bi se prosvetni delavci dodatno izobraževali, ker na šolah še vedno primanjkuje kadrov za predmetni po- uk. Letos bodo verjetno morali prešo- lati učence osnovne šole na Taboru v višjih razredih, ker šola nima na višji stopnji paralelk in ne potrebne- ga učnega kadra. Preučujejo možno- sti, da bi te učence brezplačno preva- žali na Vransko. Poleg tega «so mož- nçetL,d,^;bi iprešolali učence iz kom- bmiraHegá oddelka v Lokah, ká bi se šolali pozneje na Taboru. Lani šolstvo ni dobilo niti enega stanovanja, kljub temu, da so potre- be velike. Predvidevajo, da bi letos zgradili v Žalcu več stanovanj, poleg tega pa bi z adaptacijskimi deli uspo- sobili učiteljsko hišo na Taboru ter tako za silo rešili stanovanjske pro- bleme prosvetnih delavcev v Žalcu in na Taboru. Spričo zaposlenosti staršev, pred- vsem v tistih družinah, kjer sta za- poslena oba roditelja, se porajajo problemi v zvezi z varstvom otrok. Na nekaterih šolah bi naj organizirali celodnevno varstvo. To bi zajelo predvsem večje industrijske centre, kot Žalec, Prebold, Polzelo in Šem- peter. —ez Tudi učenci četrte osnovne šole na Dečkovi cesti v Celju so izkoristili sončno popoldne za urejevanje šolske okolice. Tako biodo v teh dneh doslej neurejeno okolico šole lepo uredili. (Foto J. Sever) VSE SLABŠI REZULTATI Člani komisije za šolstvo, izobra- ževanje in nekatera kulturna vpra- šanja Ob ZKM so v prejšnjem me- secu pripravili razgovore v 12 šolah v naši komuni. Namen razgovorov je bil: analizirati problematiko uč- nc-vzgojnih rezultatov in ugotoviti, kje so vzroki za upadanje ali stag- nacijo teh rezultatov. Na oisnovi zbranega gradiva je ObK ZM sklical posvet, na katerem so udeleženci razpravljali o teh problemih. Kaj so pokazali rezultati ankete? V primerjavi z letom 1961/62 so v lanskem šolskem letu padlli učni uspehi skoraj v vseh šolah: v eko- nomski šoli na primer za 4,82 o o, na učiteljišču za 5,25 ''o. zelo je padel učni uspeh tudi v šoli za zdravstve- ne delavce in drugod. Prav gotovo je da ti rezultati niso objektivna slika, vendar pa nam tudi t^ ne- znanstvena in enostranska anketa lahko služi za ilustracijo mnogih upravičenih trditev — namreč, da postaja vprašanje učno-vzgojnih rezultatov vse bolj aktualno in za- skrbljujoče. Saj so na primer na tehniški šoli zabeležili v prvem pol- letju 44% učni uspjeh, v dveh če- trtih letnikih pa 20 % oziroma 28 %. Podatki, da v Sloveniji 40 % otrok ne konča uspešno osemletke (v Ce- lju smo nekaj nad povprečjem), da nadalje 15,1 % dijakov srednjih šol ponavlja letnike in samo 38 o o vpi- sane generacije konča študij na uni- verzi v predvidenem roku, prav go- tovo niso malenkostni. Za vso to množico zelo realnih dejstev so an- ketiranci navedli mnogo pomemb- nih vzrokov: kvaliteta dela preda- vateljskih zborov, različna stopnja zmogljivosti učencev, relativna enot- nost obvezne šole, problemi družine ni otroškega varstva, preskromna prizadevnost otrok, pomanjkanje uč- benikov (zllasti za strokovne šole), neizčiščeni učni načrti, mateiialni in kadrovski problemi šol, zakon o osnovnih šolah, ki je omogočil na- predovanje učencev z nezadostno oceno, preobsežni predmetniki, otro- ci nimajo delovnih navad, odnosi na relaciji učenec — pedagog itd. Trditev, da je za slabe učne re- zultate otrok v precejšnji meri od- govorna družina, je umestna, hkrati pa je vredna temeljitega razmišlja- nja. Zakaj? Zaposlenost obeh star- šev in ob tem nerazvitost otroškega varstva povzročata vse bolj samo- rastnišiko oblikovanje mlade gene- racije. Kakor bi morali sedaj vse bolj zahtevati stalno in perspöktiv- no intervencijo družbe pri iskanju možnosti za hitrejši razvoj otroš- kega varstva, za celodnevno bivanje otrok v šoli — zelo upravičena je misel o gradnji V. osnovne šole v Celju, prav tako bi ne smeli kar ta- ko opravičevati zaskrbljujoč raz- kroj naše družine. Kadar je zapo- slenost obeh staršev življenjska nuj- nost, ker se postavlja vprašanje ek- sistence, je to razumljivo, če gre pa pri tej obojestranski zaposlenosti za neutemeljeno hlastanje po večjem nerealnem standardu (hiša, avtomo- bil ipd.) na škodo vzgoje in razvoja otrok, bi se pač moraili vprašati aH je to prav? ^ Prav tako ne bi smeli razpraiv o kvaliteti dela predavateljskih zbo- rov kar tako zavj-eči. O tem vpraša- nju je težko govoriti, ker je lahko vsaka ocena subjektivna — je pa nekaj resnice, da bo nekdo (?!) mo- ral izdelati kriterije za nagrajevanje po delu. Zanimiv je tudi podatek, da bo na osnovi predvidevanj letos končalo osemletno šolanje 2.500 otrok (v ob- činah bivšega okraja), a je zanje zagotovljenih v srednjih šolah le dkrog 645 mest, okrog 25 odstotkov. Za 75 odstotkov otrok pa danes, dva ali tri mesece pred koncem šolske- ga leta nihče ne ve, kam se bodo usmerili. Najmanj vedo to otroci sa- mi — in to je najslabše. Nujno bo poiskati možnosti — naslednje leto stanje ne bo boljše. V. J. S polic Študijske knjižnice Timoshemko S. P.: Istorija otpor- nosti materiala. Beograd 1965. S. 27916. Dokumenti Slovenskega gledali- škega muzeja. I. Ljubljana 1964. S. 27917. Simpozij jugoslovenskih oceano- grafa. Split 1964. S. 27919/11. Lahtov V.: Problem trebeniške kulture. Ohrid 1965. S. 27921. Ivanović Z., L. Berdon, R. Maroje- vič: Proizvodnja nafte i gasa. Novi Sad 1964. S. 27922. Janjić M.: Prinudna licenca u ma- teriji patenata u uporaibnom i me- đunarodnom pravu. Beograd 1962. S. 27870/5. Vi lus J.: Tipski ugovori o među- narodnoj kupoprodaji. Beograd 1963. S. 27870/9. Jože Horvat—Jaki. Monografija. Murska Sobota 1965. S. 27875. Richter v.: Sinturbanizam. Zagreb 1964. S. 27867. Stojanovič D.: Pozitivno-pravna o- graničenja privatne svojine. Be- ograd 1963. S. 27870/12. Sand P., G., PratL, J. Lyon: Isto- rijski razvoj vazduhoplovnog prava. Beograd 1963. S. 27871/1. Cok v.: Pravni položaj žene i Uje- dinjene nacije. Beograd 1963. S. 27870/10. Bertoncclj T.: Izobraževanje v de- lovnih organizacijah. V Ljubljani 1965. S. 27888. Tarman K.: živi svet prsti. V Ljubljani 1965. S. 27890. Supek L: Moderna fizika i struk- tura materije. 2. pros. izd. Beograd 1965. S. 27900. Priručnik za istoriju međunarod- nog radničkog pokreta. Beograd 1964. S. 27903. Okrnjen program Oböinski svet zveze kulturno pro- svetnih organizacij v Celju je i>red dnevi usklajeval program svojega dola s predvidenimi dohodki. Glede na to, da so iz občinskega proraču- na dobili znatno manj sredstev, kot so prosili, bodo seveda odpadle ne- katere akcije, ki so jüi v zares ob- sežnem programu predvideli. Občin- ski svet je namreč prevzel vrsto novih obveznosti, toda dodatnih sredstev ni. Za Delavski oder, kon- certno poslovailnico, komorni zbor, likovni salon, pevski festival in knjižnico Svobode v Gaber ju, ki zdaj sodijo v njegovo okrilje, je iz občinskega proračuna sicer name- njeno nekaj denarja, za vse ostale obveznosti pa ga še zdaleč ne bo dovolj. To stanje bodo prav gotovo najbolj občutila drušitva, ki bodo od 10 milijonov 341 tisoč dinarjev — kolikor znaša dotacija za vse ob- veznosti občinskega sveta — dobila štiri milijone dinarjev (predvidevali so šest milijonov). Za dolo odboroa'^ (organizacija se- minarjev, udeležba na republiških seminarjih, posvetovanja in podob- no) bodo v letošnjem letu smeli po- rabiti samo dva milijona, čeprav bi jih potrebovali vsaj šest, za nabavo novih knjig naj bi odločili 350 tisoč dinarjev — od predvidenih 950, čr- tali so vse morebitne nagrade naj- delavnejšim članom, razpravljajo o krčitvi umika v glasbeni šoli in o znatno večjem prispevku staršev itd. Skratka, glede na težko finanč- no situacijo v letošnjem letu verjet- no ne bo amaterizem doživel svoje- ga ponovnega rojstva. VEČJI SKLAD Glede na to, da bo letos v skladu za šolstvo občine Slovenske Konji- ce nekoliko več denarja kot lani, bodo tudi šole dobile od 10 do 15 odstotkov več sredstev kot v letu 1965. Del tega bodo porabili za po- večanje osebnih dohodkov, ostalo pa za materialne in druge izdatke. Letos bo sklad ra2i>olagal z okoli 280 milijoni starih dinarjev. »od žalca do celja...« Ne, te pesmi niso zapeli, pač pa so se odločili za osemnajst drugih domačih in tujih skladb ter sklad- bic. Lepo jih je bilo poslušati, lepo in prijetno. Človek se v takem zav- zetju sprosti in srce se kar samo predaja ugodju. No, pa k stvari! V ponedeljek enajstega aprila. Nekateri prizadevni člani DPD »SVOBODA« 2ALEC so prirediü pevski in glasbeni program. Seveda ne v 2alcu, zakaj tam nimajo pri- merne dvorane. V Grižah so izva- jali ta program, Grižani pa se lahko ponašajo z imenitno grajeno dvo- rano. Zunaj je lilo kot iz škafa, mi pa smo sedeli v dvorani in poslušali ubrano petje. Bilo nas je precej, moglo pa bi jih priti še več. Ne vem, zakaj je bilo še toliko praznih sede- žev?! Morda niso bili seznanjeni s programom? Ali pa jih je premotilo slabo vreme? Mogoče pa ne pozna- jo verza, ki pravi: »Mladost brez pesmi mlada ni, starost ob njej se pomladi...« Mi, kar nas je bilo — bilo pa nas je precej — smo bili s programom zadovoljni. Same domače viže, lepo ubrane in disciplinirano jKxiane. Vse točke so bile skrbno naštudirane, kar so ipotrdili aplavzi, ki jih ni bilo malo. Da, aplavz je edino plačilo za toliko žrtvovanih ur, ki so jih izva- jalci porabili pri vajah. Pri tem pa vodilnih nikar ne sme- mo pozabiti. Pevovodja je bil Fra- njo Rizmal, vodja instrumentalnega ansambla Zoran Kovač in prav spre- ten napovedovalec Jože Aubreht' Predsednik »SVOBODE«, Miro Gori- šak pa je poskrbel za red v dvorani' Največkrat je nastopil moški vo- kalni oktet »RISTO SAVIN«, poteri} ženski zbor, mešani, solisti, nastopa je instrumentalni ansambel, mladp pianistka, mladi violinist. Vse je bi- lo v pravšnem tonu podano, ko so kot zadnjo točko izvajali še »veH' ček narodnih«, je sledil krep^!' aplavz in moški je na ves gilais kJ^' čal iz dvorane: — Franjo, še enkrat, pa ne od sredine, od začetka! željo so nam izpolnili in znov^ smo prisluhnili čudovitemu »vencU* spletenem iz pristnih slovenskih vi2; Med nami je bil tudi predsednï'^ občinske skupščine Joško Rozmaini med samo prireditvijo pa je vno^^ vokalni oktet dobil svoje pravo i'^^ »OKTET RISTA SAVINA«. Lep spo- min na tako pomembnega skJaä^' telja. Fantje, želimo vam inno^^ uspeha! 4ik- VX01MO VAS NA IZLETBi 1. sdnevno potovanje ob AŽURNI OBAU FRANCOSKIH ALPAH. Prljave do IS. 5. 1966. 2. 14-dnevno kombinirano potovanje z vla- kom In avtobusom na DANSKO, NORVEŠKO 5, ŠVEDSKO. Prijave do 30. Junija 196«. 3. 8-dnevno potovanje v času o4 28. 6. do 5 7, 1966 v LONDON. Prijave do 3. junija 1966. 4. 8-dnevno potovanje z letalom v SOV- JETSKO ZVEZO v septembru 1966. 5. 8-dnevno potovanje z vlakom In avtobu- jom PO DOLINI LOIRE V NORMANDIJO In PARIS. Prljave do 25. maja 1966. é. 6-dnevno avtobusno potovanje na evrop- sko razstavo učil 8 »DIDACTA« v BASEL-u. fÇlJave do 10. maja 1966. 7.4-dnevno avtobusno potovanje v juniju v DOLOMITE. Prijave do 25. maja 1966. g. Za prvomaj^e praznike in 8. in 9. ma- ja v PLITVICE. Prijave do 27. aprila 1966. , 9. 3 dni po ISTRI za praznik dela. Prijave S do 26. aprila 1966. i 10. 5-dnevno potovanje na ogled mlekarske razstave v MÜNCHEN-u. Prijave do 7. maja 1966. 11. 13-dnevno potovanje PO VZHODNI EV- ROPI. Prijave do 30. junija 1966. 12. 10-dnevni avtobusni izlet v CARIGRAD m SOFIJO. Prijave do 30. aprila 1966. 13. 2-dnevni avtobusni izlet na GROSS- GLOCKNER. 14. 2 ali 3-dnevni izleti v BUDIMPEŠTO. 15. 2 ali 3-dnevni izleti na DUNAJ. KOLEKTIVI! Za vaá 1. majski Izlet po do- movini in tujini Vam KOMPAS CELJE izde- la brezobvezno po vaši želji program poto- vanja. Pevozi bodo izvrSenl z avtobusi tipa Mercedes. KOLEKTIVI! Poslužujte se naSih kvaUtet- aih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo mižanih cenah v najsodobneje opremljenih avtobusih tipa »MERCEDES«. ŠOLE! ORGANIZACIJE ZVEZE MLADINE! POSLUŽUJTE SE NAŠIH IZLETOV PO DO- MOVINI! NUDIMO 75 % POPUST! PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE .KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. MALI OGLASI PRODAM NOVO motorno gred za Fiat 600 prodam. Vprašati pri »Petrol« Šempeter. OSEBNI avtomobil Renold Dophine, dobro ohranjen proda: Jože Lorbek, Drešinja vas, Petrovce. DELE za Primo prodam. Zakošek, Pilštanj, Lesično. MANJŠE število specialnih betonskih stebrov za brajde (z rokami) proda: Jakob Pilih, Trnovi je 203. OLIMPIO — Record 1953 prodam ugodno. Naslov v upravi lista. MOTORNO kolo PUCH 250 ccm — 1953 letnik proda: Vili Jelenko, Laško 315. ÄSKO Та, SD 1 kaä za zelje, desni štedil- nît iGorlnjO-TirodaiiiC^-^iiaslt«^ V upravi li- sta. OPREMO za dnevno sobo, skoraj novo proda ugodno: Delakorda, Celje, Ulica Mose Pi- jade 22. KUHINJSKO kredenco prodam ugodno. God- nik, Celje, Pohorska 19 (Nova vas). VSELJIVO hišo, vrt, sadonosnik (cena 3,500.000) in prešo na sleme proda: Tone Springer, Celje, Stari grad. MANJŠE posestvo 30 minut iz Štor prodam. Naslov v upravi lista. KOZO z mladičem prodam. Jože Kosec, Šmi- klavž 28, Škofja vas. ZAJKE »ORJAKE« breje prodam. Naslov v upravi lista. MOPED TMZ in skoraj nov električni kuhal- nik na 3 plošče prodam. Naslov v upravi lista. SKORAJ nove gume za Fiat 750 prodam. Na- slov v upravi lista. Mlin za žito, kravo brejo 8 mesecev in kotel za svinjsko hrano prodam. Prevolnik, Cesta v Laško 9 (Polulc). Novo stanovanjsko hišo z gospodarskim po- slopjem in nekaj zemlje ob glavni cesti prodam. Naslov v upravi lista. Hišo z gostilno v obmorskem prometnem kraju prodam proti zamenjavi za hišo blizu Celja, primerno za preureditev v lokal. In- formacije Kari Mlakar, Celje, Titov trg 8/II v ponedeljek in torek, 25. in 26. apri- la od 16—19. ure. ŽENSKO kolo, harmoniko »HOHNER« in di- van proda poceni: Marija Petrič, Aškerčeva 18. fRESO kompletno prodam. Celje, Polule 59 (Cesta v Laško). •^KVV letnik 57 s 4 vrati prodam ugodno za- fadi odhoda v tujino. Ogled: Ložnica 5, Žalec. MOPED T-12 prodam. Naslov v upravi lista. '^ARCELO prodam. Informacije dopoldne: Li- Povšek, Dobrova 52. •^UPIM Џ ELEKTROMOTOR 7 KW 1500 obratov kupi: (Jože Velenšek, Ostrožno 59 Celje. ^STILNO ali hišo primemo za preureditev ^ gostilno na prometni točki v bližini Celja ^upim. Ponudbe pod šifro: »Gostinc«. STANOVANJE USLUŽBENKA nujno išče sobo. Naslov v u- ^Jravi lista. 'ANOVANJE: 2 sobi s kuhinjo, zamenjam ijä 1 sobo s kuhinjo in kletnimi prostori. SqJ^?1ov v upravi lista. "O, kuhinjo zamenjam za večjo, lahko '•idi izven mesta. Ivan Hercigonja, Celje, s/idanškova 2. /^REJSI moški išče opremljeno sobo s po- JfDnim vhodom. Celje, Zidanškova 25 pri \j^"Snik. SKEMU oddam opremljeno sobo. Naslov ^ upravi lista. (j.EM žensko (lahko tudi upokojenka), ki .'varovala otroka v popoldanskem času. ^RFiu^ Vengust, Celje, Prežihova 6 i. '-a gospodinjsko poniočnico. Naslov v Do ' Pi'iučeno modistinjo in trgovsko ^^močnico do 25 let, sprejmemo takoj v ht^^ mestu izven Celja. Stanovanje in ^SLi^g^''eskrbljena. Ponudbe pod »ŽAPO- lioll?^*'^^-^^ nudim mlajšemu upo- sestv^"^",,'^ opravljanje manjših del na po- ji Z^- .Vzamem tudi delavca, ki bi po svo- Pospc, ' zaposlitvi bil voljen pomagati na Vgp^ivu. Ponudbe pošljite pod šifro »LE- 4tQiç ^^i^sko za varstvo eno m pol letnega itiacii ^ dopoldanskem času iačem. Infor- (^'Je dopoldne pri: dr. Cetina, Bolnica ^'J^;. Ginekološki oddelek. Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 22. aprila ob 20. url: Miloš Mikeln INVENTURA 65. Gostovanje v Velenju. Sobota, 23. aprila ob 17. In 20. uri: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Gostovanje v 2alcu. Nedelja, 24. aprila ob 10. url: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. II. nedelj- ski dopoldanski abonma in izven. Nedelja, 24^ aprila ob 16. uri: Miloš .Vlikeln: INVENTURA 65. Gostovanje v Gornjem gradu. Nedelja, 24. aprila ob 20. url: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Gostovanje v Mozirju. Torek, 26. aprila ob 19.30 url: KAJUHOV VEČER. Ob 25-letnlcl ustano- vitve OF. Sreda, 27. aprila ob 20. url: Shaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. Gostovanje v Vojniku. Četrtek, 28. aprila ob 19. url: Sartre: UMAZANE -ROKE» Gostovanje v Štorah. Petek, 29. aprila ob 20. url: F. Schiller: DON CARLOS. Gostovanje v Šoštanju. Sobota, 30. aprila ob 19.30 uri: F. Schiller: DON CARLOS. Gostovanje v Ravnah na Koroškem. KINO KINO POHORJE SLOV. KONJICE Dne 23. in 24. aprila 1966 »PREZIR« francoski barvni film Dne 27. in 28. aprila 1966 »DAN ZA LEVE« italijanski film KINO PARTIZAN SEVNICA Dne 23. in 24. aprila 1966 »ALAMO« II del ameriški film Dne 27. aorila 1966 »BANDÄ GROZE« nemški film KINO BOHOR KOZJE Dne 23. in 24. aprila 1966 »LAŽNI ZAKON« špansko-italijanski film KINO DOM GORNJI GRAD Dne 23. in 24.- aprila 1966 »KARTAGINA V PLAMENIH« KINO ROG. SLATINA Dne 22. aprila 1966 »SREČEN DAN« sovjetski film Dne 23. in 24. aprüa 1966 »SAMBA« španski film Dne 25. aprila 1966 »TUDI TO SE DOGAJA« '< ■ ameriški barvni film , Dne 26. aprila 1966 i »NEVARNA POZNANSTVA« | francoski film Dne 27. aprila 1966 »SOBA 13« nemški film Dne 28. aprila 1966 »MRTVIM VSTOP PREPOVEDAN« jugoslovanski film i ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti najinega dragega moža in očeta Ч JAKOBA PUŠNIKA mu podarili toliko lepega cvetja in vence, iskrena hvala. Posebna hva- la tovarni AERO in kolektivu Ve- ležitar. Žalujoča žena Marija in sin Vinko z družino Celje—Zagrad, 20. aprila 1966. Osnovna šola — Žalec razpisuje delovno mesto HIŠNIKA Poseben pogoj: Zamenjava sta- novanja z dosedanjim hišnilcom. Prijave sprejema uprava šole do 1. julija 1966. ZAPOSLITEV CELEIA COMERCE, Celje Gledališka 2 Razglaša prosto delovno mesto komerciali- sta za prodajo avtomobilov. Pogoji: VKš ali 10-letna komercialna praksa. Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 5. maja 1966. RAZNO GARAŽO v bližini Kersnikove ulice iščem. Naslov v upravi lista. HIŠO, po želji z zemljo na sončni legi, 20 mmut od avto ceste, dam v najem ali po želji prodam. Primerno za čebelarje. Na- slov v upravi lista. Poročne prstane po zadnji modi izdeluje zla- tar v Gosposki 5 — Ljubljana (poleg uni- verze). SKLADIŠČNI PROSTOR 20—40 m' v bližini centra Celja iščemo. Ponudbe na naslov Peko H Prešernova 8 Celje. GARAŽO oddam v najem v Trubarjevi ulici. Žav5ki Niko, Trubarjeva 8, Celje. Razpisna komisija Strojne mizarske delavnice Bočna razpisuje sklatino s temeijnim zakonom o volitvah DS in organov samoupravljanja (Ur. list SFRJ, št. 15/64) delovno mesto UPRAVNIKA Po členu 81 statuta podjetja mora kandidat izpolnjevati nasled- nje pogoje: 1. da je visoko kvalificirani delavec mizainske stroke s 5 (pet) let prakse; 2. da je kvalificirani mizarski delavec z 10 (deset) let prakse. Kandidati morajo oddati prošnje z ustreznima prilogami in do- kazili o kvalifikaciji in praksi 15 dni po objavi v listu Celjski tednik na naslov: Strojna mizarska delavnica Bočna — komisija za razpis, pošta Šmartno ob Dreti. Komisija za razpis delovnih mest v upravi Skupščine občine Šmarje pri Jelšah razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. GRADBENEGA, URBANISTIČNEGA IN CESTNEGA INŠPEKTORJA 2. REFERENTA ZA ANAUTIKO Pogoji: pod 1 — visoka ali višja izobrazba gradbene stroke, ipod 2 — diplomirani ekonomist ali ekonomist z daljšo prakso. Prijave sprejema komisija za razpis delovnih mest pri Skupščini občine Šmarje pri Jelšah do 14. maja 1966. Komisija bo prijave ob- ravnavala 18. maja 1966 ob 12. гдг1 v isejni sobi skupščine občine Šmarje pri Jelšah. OPOZORILO Opozarjamo vse prebivalstvo, da smo v mesecih ko se hitro za- netijo gozdni požari. Zaradi te nevarnosti je posebno v teh mesecih strogo prepovedano netiti ogenj in metati cigaretne ogorke v gozdn, oziroma v bližini gozda^ Vsak prebivalec je po zakonu o gozdovih dolžan tekoj prijaviti gozdni požar najbližji postaji milice, gozdnemu obratu, ali pa ài- rektno po telefonu Zavodu za požarno varnost Celje, telefon 93. Enako so prebivalci dolžni pomagati pri gašenju požarov. Zavedajmo se, da so gozdovi naše skupno bogatstvo. Gozdno gospodarstvo Celje ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 23. do 30. aprila 1966 CIRIL UMEK, veterinar, Celje, Kersnikova ul. 37 vogal Kersnikove in Dečkove ceste Obrtno podjetje ►►KLJUČAVNIČAR« Celje ra23pisuje prosto delovno mesto ENEGA KV KLEPARJA Pogoj : Kvalificiran klepar z od- služenim vojaškim rokom. Rajîpis velja do zasedbe delov- nega mesta. IZLETNIK CELJE ^ v sodelovanju i >Putmk«-lfinalu premagal Kranjčana Mo- drijana z 2:0 nato pa v finalu po razburljivi igri podlegel v treh setih Kranjčanu Rebolju. IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA SLOVENIJALESA Posebna komisija, sestavljena iz zastop- nikov občinske skupščine ter seveda tudi kupcev je v Slovenijalesu izžrebala tele nagrade in nagrajence: 1. Spalnica Mari — Martin Vrečer, šml- klavž pri Ljubečni; 2. Jogi vložek — Ivan Zvar, Orožnova 3, Celje; 3. Rex garnitura — Dermol, Celje, Tru- barjeva 26; 4. Gugalnik — kupec neznan, št. prod. bloka 32032186; 5. Tapeciran stol — Tatjana Lužnik, Ve- lenje, Šaleška 18. V treh dneh 5 mrtvih Minula sobota je na ožjem celj- skem območju zahtevala kar tri človeške žrtve, ki so preminile v tragičnih okoliščinah. V popoldan- skem času se je pri delu smrtno po- nesrečil MILAN BUTOLE doma iz Žetal, ki je skupaj z dvema sode- lavcema v Straži nailagal ogorke. Med delom se je vlil dež, zato so vsi trije zlezli v jame, ki so jih med nalaganjem izkopali v ogorke. Med nalivom se je plast ogorkov zaradi vode utrgala in zasula komaj pet- najstletnega Butoleta. Ostala dva sta k sreči odskočila. Ko so pone- srečenca izkopali je bil že mrtev. V večernih urah okrog, 21,30 ure je tragčno preminil 26-letni ANTON TOMAŽIC gozdni delavec doma iz Strmeča, Dol pri Litiji .Popoldne je namreč skupaj s tovariši popival. Proti večeru je bil v družbi z 26- iletnim Cerovškom in bratoma Go- renc v gostilni pri Ježi v Jagnjenici. Malo pred odhodom domov so se sprli. Ko so lokal zapustili so se na cesti proti Počakovi kregali naprej. Med prepirom je Cerovšek poteg- nil žepni nož in sunil Tomažiča v prsa. Tomažič se je smrtno ranjen zgrudil. Cerovšek pa je odšel domov spat, kjer so ga naslednje jutro skupno z bratoma Gorenc varnostni usluž- benci aretirali. Tudi v Cankarjevi ulici v Celju je bil vzrok tragične smrti alkohol in prepir. V gostišču pri pošti sta se isporekla 56-'letni ANTON JERMOL in 48-letni FRANC GREGL. Ko sta zapustila lokal je Gregle udaril Jermola, tako da je ta padel in obležal v nezavesti. Med prevozom v bolnišnico je umrl. Kaže da je najprej Jermol udaril Gregla in da mu je ta zatem udarec vrnil. V nedeljo so iz Potoka na Lavi potegnili utopljenko NAHBERGER- JEVO. Pred dnevi je ponesrečenki zgorel kozolec in kaže, da je zaradi požara in razprtij v družini Nah- bergerjeva naredila samomor. V sredo zjutraj pa so občani našli pri pomožnem igrišču na Glaziji mrtvo 64-letno MARIJO GRUM. Po- kojna je bolehala za astmo in je verjetno med p>otjo domov že v ve- černih urah dobila napad. Ker ni bilo nikogar v bližini, ki bi ji nudil pomoč je Grumova izdihnila. Največ nesreč se pripeti ob srečanju ali prehitevanju vozil. Vozniki pr^' malo upoštevajo cestne pogoje, zato podobni posnetki niso redkost naših cestah. ŽRTVE PROMETA PREVELIKA HITiROST Prometna nesreča se je zgodila na cesti III. reda na Lopati pri Celju, ko je iz Smartnega v Rožni dolinj vozil proti Celju voznik osebnega avtomobila CE 105-09 Ivan Rančigaj. Zaradi prevelike hitrosti ga je nà blagem desnem ovinku zaneslo na levo, nato pa na desno stran ceste kjer se je prevrnil. Na avtomobilu je škode za 8.000 novih dinarjev, voznika pa so s poškodbo nad leviirí ušesom odpeljali v bolnišnico. MOTORIST V JAREK Iz Gornjega grada je proti Novi Štifti vozil voznik neregistriranega motornega kolesa Janez Suhoveršnik iz Miklavža. Iz neznanega vzroka je zavozil na skrajno desno in se. je prevrnil v jarek. S pretresom mož- ganov in z močnimi odfgninami po obrazu so ga odpeljali v celjsko bol- nišnico, škoda na motornem kolesu pa je minimalna. NEPAZLJIV PEŠEC Voznik osebnega avtomobila MB 83-99 dr. Konrad Piko je peljal iz Celja proti Ljubljani. V Žalcu je šel poleg mopeda upokojenec Vinko Narberger in prečkal cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Voznik kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče in je trčil v Narbergerja, za- vil na levo in zavozil v vrtno žično ograjo. Vinko Narberger je dobil pretres možganov, zlom reber in po- škodbe prsne kosti. Na avtomobilu in mopedu so ocenili škodo na 1000 novih dinarjev. MOPEDIST V OSEBNI AVTOMOBIL Prometna nesreča se je pripetila na cesti III. reda v Libnem pri Kr- škem. Voznik poltovomega avtomo- bila CE 91-8Г Karl Prešiček je za- ustavil na desni strani cestišča, medtem pa ga je prehiteval voznik osebnega avtomobila NM 11-79 Ivan Lah iz Brežic. V tem trenutku je pripeljal iz nasprotne smeri mope- di st Pavel Molan in se zaletel v av- tomobil. Odpeljali so ga v bolniš- nico, škode je za 5.000 novih dinar- jev. I NEPREVIDEN KOLESAR . 1 Voznik osebnega avtomobila CE' 73-03 Alojz Pire je vozil iz Sevnice proti Šmarju ko mu je nenadoma z desne strani na levo stran ceste zavil pred avtomobil kolesar Martin Mlinaric, star 74 let, iz Sevnice. Vr- glo ga je na sprednji del avtomobi- la, od tu pa na cesto. Dobil je pre- tres možganov ter udarec in rano na desnem očesu in levi nogi. DVk POŠKODOVANA Voznik kombija CE 124-06 Jože Koprivšek je vozil iz Celja proti Vranskem. Pri stari pošti v Žalcu je hotel zaviti v levo na enosmerno cesto. V pravem času je prižgal sme- rokaz in zapeljal na sredino cesti- šča. V tem trenutku pa je za njim pripeljal voznik motornega kolesa Rudolf Jakhel s sopotnico Olgo Der- ganc in hotel prehiteti kombi. Ven- dar je pri tem trčil v sprednja vra- ta avtomobila. Pri padcu je sopot- nica dobila pretres možganov in odrgnine po nogi, voznik pa odrg- nine po nogah in rokah. PRISEBEN VOZNIK Iz Sopóte proti Radečam je vozU voznik avtobusa CE 2449 Janez Gosnik. Avtobus, ki je last celjskega podjetja Izletnik, se je med vožnjo zlomila prednja leva os, tako da je odletelo prednje levo kolo. Zaradi prisebnosti voznika, kateremu je uspelo pravočasno ustaviti vozilo, ni bil nihče od potnikov poškodovan, škoda znaša približno 2.000 novih dinarjev. KJE BODO LETOS LETOVALI OTROCI SAMO NA MORJU DELOVNI KOLEKTIVI PRIPRAVLJENI POMAGATI Program lelošnjih otroških leto- vanj jc zaradi pomanjkanja denarja precej skromnejši, kot je bil prej- šnje leto. V proračunu centra za so- cialno delo je v te namene odmer- jenih samo dvanajst milijonov di- narjev, kar ne zadošča niti za kritje letovanj najbolj socialno ogroženih otrok celjskega območja. Zavoljo istega razloga je moral conter letos opustiti tudi srednjevišinsko letova- nje, pa čeprav je potreb veliiko in tudi možnosti za ureditev takega le- tovišča, dovolj. Lani so s tem na- menom kupili celo nedograjen ga- silski dom v Radmirju, ki bi po po- trebnih preureditvah lahko postal primerno zavetišče za tiste otroke, ki bi jih srednjeviišinsko letovanje močno koristilo. Toda stavba je še zmeraj nedograjen gasilski dom in letos ne bo denarja za njegovo pre- ureditev. Tako bodo celjski otroci letos letovali samo v Baski na otoku Krku. Pa še tu bodo samo polovico kapacitet oddali za socialno ogrože- ne in zdravstveno šibke. Za ostali del zmogljivosti doma pa so bili pre- cej časa močno v skrbeh. Zdaj so se delavci centra za socialno delo do- govorili z nekaterimi delovnimi or- ganizacijami, da bodo v Baško po- slali tudi otroke članov svojih ko- lektivov. Ponekod so se odločili celo za to, da bodo stroške letovanja v celoti krili iz svojih sredstev, dru- god pa bodo doplačali samo razliko med prispevkom staršev in dejan- skimi stroški, kar pa je seveda tudi dovolj. V Baško bodo sprejemali tu- di samoplačnike. Le-ti bodo za 18 dni letovanja, kolikor bo trajala vsaka izmena, plačali 18 tisoč dinar- jev. Zanimivo je, da so se na centru za socialno delo odločili za lestvico prispevka staršev. Sestavili so jo na podlagi povprečnega dohodka na enega družinskega člapa in tako za kategorije z nižjimi dohodki določili tudi najnižje zneske. Za razliko od lanskega leta bodo otroke vozili v Baško z avtobusom, kar je nedvom- no mnogo ugodneje kot prevažanje z vlakom in ladjo. Izmen pa bo pet — od teh ena za predšolske otroke. V sedanjem času komercializacije in borbe za višjimi osebnimi dohod- ki pa prav presenetljivo učinkujejo prijave mnogih prosvetnih delav- cev in učiteljiščnikov, da bi zastonj vodili in palili na letujoče otroke. Center bo s to spremembo prihra- nil približno dva milijona dinarjev, za kar bodo lahko omogočili letova- nje še za okrog sto otrok. Otroci našega območja bodo leto- vali tudi v Rovinju, kjer je medob- činska počitniška baza, zdravstveno potrebni pa na Debelem rtiču. PRI SLOVENÖEVIH Brankov dom je lepa, skoraj nova hiša na robu mesta. Ima lep vrt, utico, na dvorišču gugalnico, okrog vse te prikupnosti pa — ograjo. Ta ograja je meja med domom in zunanjim svetom. Ko je bil Branko še majhen deček, je večkrat visel na njej in z velikimi poželjivimi očkami gledal otroke, ki so se igrali nekaj metrov dalje — popacani od vode in peska, razgreti in glasni. »Naj pride Branko malo k nam,« so večkrat prosili mamico ali staro mamo, ki sta fant- ka na silo odtrgali od ograje. Toda — Branko ima vendar nove hlač- ke in popolnoma čisto srajčko! In tištale dökliea tam nima čistih rok! ^,Pa — sosedov fantek kašlja in njegovemu bratcu visi svečka iz nosu'; »Branko ne more,« sta govorili mami. »Obisk imamo«, ali »Branko mora malicat« — temu podobni so bili izgovori, da malemu fantku ni bilo treba v družbo. On pa je jokal, prosil in cepetal. Ko je Branko prvič sedel v šolski klopi in nenadoma začutil, da pravzaprav ni edini, ki mu velja tovarišičina pozornost, je bil pre- senečen. Kasneje jo je poskusil izsiliti, do sošolcev je bil vse prej kot ljubezniv in kot nalašč je na vso moč razkazoval okusno malico, ki mu jo je skrbna mamična roka zavila v bel prtiček. Veliko težav je imela učiteljica z njim in tudi dečko kmalu ni več z veseljem hodil v šolo. Doma pa so ga pomilovali, ljubkovali in mu še bolj stregli. Otroci, ki so nekaj časa Branka vabili v svojo družbo, so se spreme- nili. Zaprli so se, kadar bi lahko z njim govorili in če se je dečko le želel z njimi poigrati, so drug za drugim odšli svojo pot in pustili Branka sredi, lopat, žog in drugih igračk. Ko je že ne vem kolikič prijokal domov, se je mamici le posvetilo. Pretirana skrb za sinovo zdravje in bojazen, da bi se v otroški družbi naučil česa slabega, je fantka oropala za najlepše darove otroštva, za tisto tako lepo, zani- mivo otroško igro, ki otroka razvija in bogati. Ni se naučil deliti, ne darovati in tudi ne — delati. Celo igrač ni sam pospravil, kaj šele šolske potrebščine. Ko je mamica vsa zaskrbljena obiskala Brankovo učiteljico, nista imeH lahke naloge. Veliko volje in truda sta morali vložiti v to, da sta fantu razložili, da mnogo tistega, kar je doslej smel, ni lepo in dobro. Odrasli niso primerna družba za otroka — pa če se še tako tru- dijo. Otroci sodijo skupaj in — nič zato, če so kdaj umazani in po- praskani. To je še zmeraj manj nevarno kot sebičnost, trma in ne- samostojnost. POJDIMO V GORE BISTRICA OB SOTLI z motornim vlakom, ki ima potniško tarifo, se odp>eljemo zjutraj iz Celja v Kumrovec, rojstni kraj našega maršala. Od postaje Kumrovec bomo šli po asfaltirani cesti 2 km do Kum- rovca in si tu ogledali rojstno hišo predsednika Tita. Vpisali se bomo v knjigo in dobili tudi tam 1. žig za začetek Zasavske pla- ninske poti Kumrovec — Kum, ki jo je uvedlo PD Trbovlje za vne- te planince. Precešnje število Celjanov nas je to pot končalo že pred leti. Ta planinska pot pelje iz Kum- голса preko Svetih gora na Bo- hor, dalje preko Lisce, Lovrenca —Veliko Kozje, Kopitnika, Gor, Kala, Mrzlice, Partizanskega vrha, Cemšeniške planine, Zasav- ske gore, Jančja na Kum, kjer dobimo zadnji 14. žig in s tem -poseben planinski znak za pre- hojeno Zasavsko transverzalo. Ne po asfaltirani cesti nazaj, temveč iz Kumrovca po bližnjici gremo kar po travniški poti čez Šotlo, da pridemo v Bistrico ob Sotli. Ta kraj je čedna slovenska vas in za letno bivanje prav pri- meren. Znamenitost tega kraja so Sv. gore z romarsko cerkvijo, ki je bila zgrajena že v XIII. stoletju in je pK)zneje obnovljena, odko-, der je lep razgled daleč okrog vi dolino in na obronke naših gora. j K vrhu gore pelje markirana' pešpot skozi gozd in smo v slabi uri na gorskem vrhu pri Gor- skem domu (618 m). Lična stav- ba, v kateri se lahko tudi preno- čuje, vabi poleti in pozimi števil- ne goste ne le iz Slovenije, tem- več tudi iz sosednje Hrvatske. Cez Sv. gore gre cesta na Bi- zeljsko, ob Soth navzogr pa v Podčetrtek. Iz Bistrice ob Sotli pejle dobro vzdrževana avtomobilska cesta v serpentinah h Gorskemu do- mu. ЦЦТЏ ^ Bistrica ob Sotli ima tudi svo- jo zgodovino. Na bistriškem po- lju so čete fevdalcev za časa velikega kmečkega upora potok- le vojsko Ilije Gregoriča. V dobi zadnje svetovne vojne so ta kraj, kakor tudi sosednji kraji, mnogo trpeli. Veliko ljudi je bilo izseljenih, pregnanih v taborišča in ubitih, vasi ob Soth južno od Imena so ok upat rji iz- selili, slovenske domove pa so zasedli Kočevci in Besarabci. Leta 1942. pa so se v teh krajih pojavili prvi partizani. Močnejše je postalo partizansko gibanje "leta 1944. po pohodu XIV. divi- zije. Na tem izletu bomo videli za- nimivosti in imeli dovolj raz- vedrila. Dr. Ervin Mejak ABC NEGE (NE)BLAGODEJNI VPLIV SONCA Prvo aprilsko sonce je marsikoga spomnilo na to, da niso več daleč dnevi, ko bo mogoče odložiti oble- ko in se prepustiti blagodejnim vpli- vom sončnih žarkov. Toda tak vpliv sonca občutimo le, če si ga zmer- no in pametno privoščimo. Vedeti namreč moramo, da je treba vsako pomlad kožo znova privaditi na sonce. Zato v začetku daljšega son- čenja ne moremo prenesti brez tež- jih posledic. Posebno previdni naj bodo pri prvem sončenju starejši ljudje in seveda otroci. Toda tudi §e tako zmernega sončenja si ne m.orejo privoščiti vsi. V prvo skupi- no teh sodijo ljudje ki jim je priro- jeno, da sonca ne prenašajo, v dru- go pa bolni in slabotni, ki bi jim ipnčenje že tako šibko telo še bolj oslepilo. Sončenja ne priporočajo rdečela- sim ljudem. Le-ti ponavadi postane- jo po sončenju močno pegavi. Taka koža je ned\'omno manj lepa kot bela in neosončena. Tudi nekateri isvetlolasci bi se morali sončenja izogibati, saj je poleg takih, ki lepo porjavijo tudi nekaj driigih, ki jim koža pod vplivom sončnih žarkm^ samo pordeči in se prične luščiti. Ko se olušči, je ravno tako bela kot pred sončenjem, le da se včasih na njej pojavijo pege. V skupino ljudi, ki se ne bi smeli pretirano sončiti, sodijo tudi tisti, ki imajo mnogo prirojenih kožnih znamenj črnikaste barA^e. Znamenja se lahko spremene v bolne, včasih celo raka- ste tvorbe. V skupino bolnih, ki ne bi smeli na sonce, pa sodijo vsi nervozni, slabokrvni, bolni na pljučih, prav majhni, slabotni otroci in stari ljud- je, ki imajo okvare srca in ožilja. Sončiti se ne bi smeli tudi ljudje z visokim krvnim pritiskom ali z rakasto tvorbo na koži. Ljudem s kožno tuberkulozo pa sončenje ce- lo priporočajo. Vsaj dve leti se ne bi smeli sončiti tudi otroci, ki so preboleli meningitis in ljudje, ki so bili zdravljeni z rentgenskim obse- vanjem. Za ženske pa še tole — zmerno zagorela polt je neprimerno lepša od temnorjave, trde in razpokane kože. Prvi model za izpopolnitev poletne garderobe je obleka, ukrojena iz ne- koliko toplejšega blaga. Linija je princes, rokavov nima, edini okras pa sta prikupna žepka pod dekorativnim prsnim šivom. Pri drugem modelu pa je zlasti zanimiva jopica, ki jo poživlja pospula okrog ovrat- nika roba jopice in rokavov ter tenak pasek, sešit iz istega blaga. HIADIIMK Bližajo se poletni meseci in ver- jetno se bodo v marsikateri družini odločiM za nakup hladilnika. Hla- dilnik je v majhnih stanovanjih, ki ponavadi tudi shrambe nimajo, po- leti tako nujno potreben, da se raz- meroma velik izdatek prav kmalu splača, že pri nakupu se bomo sre- čali z odločitvijo o vrsti hladilnika. Poznamo namreč dve — kompresor- 'Ske in absorpcijske. Imata različne prednosti in pomanjkljivosti. Kom- presorski je manjši potrošnik elek- trične energije, se pa hitreje pokva- ri in ne deluje neslišno. Absorpcij- ski hladilniki pa porabijo več elek- trične energije, imajo majhen naj- hladnejši del — kajti tudi v hladil- niku je temperatura na različnih mestih različna — in ne delujejo, če ne stojijo popolnoma na vodoravni podlagi. Pri nameščanju hladilnika rnora- mo paziti na to, da ni v bližini šte- dilnika, da nanj ne sije sonce in drugi vplivi, ki bi lahko z\aševaU temperaturo v hladilniku. Meso hranimo v najhladnejšem dilu hladilnika — v izparjevalni- ku ali njegovi bližini. Meso najprej očistimo in ga zavijemo v celofan- ski papir, medtem ko ga operemo šele tik pred uporabo. Včasih lahko hranimo meso v hladilniku tudi do pet dni. Le ribe moramo porabiti čim prej. Delikatese zavijemo v ce- lofanski papir in jih hranimo v srednjem delu hladilnika, kjer je tudi temperatura na meji med naj- višjo in najnižjo. V srednjem delu hiadilnika spravljamo tudii razno testo, sladice, solate in kuhane ali na pol pripravljene jedi. Vse to mo- ramo prej ohladiti in naložiti v za- prte steklene ali porcelanaste poso- de, ki so za te namene najprimer- nejše. Jajc praviloma v hladilniku ne bi smeli shranjevati. To pa zato, ker so jajčne lupine polne bakterij, ki lahko okužijo še druga živila. Mleko — vstekleničeno — postavi- mo v prostor na vratih hladilnika, v najspodnejši del pa zelenjavo in sadje, živila z močnim vonjem hra- nimo v hladilniku v zaprtih poso- dali in pri tem še posebej pazimo na tista, ki se rada navzamejo dru- gega vonja (surovo maslo, smetana itd.). Hladilnik vklopimo z regulator- jem. Najprej ga uravnamo na naj- višjo temperaturo in ga na tej pu- stimo tako dolgo, da se na steni le- denjaka nabere komaj opazna plast ledu. Nato regulator uravnamo na najprimernejšo temperaturo. Redno — vsak teden ali največ na deset dni ga moramo čistiti. To storimo z blago milnico, še prej ga pa izklo- pimo in pustimo, da se led, ki se je nabral v njem, stali. Ledu ne sme- mo odstranjevati na silo! Paziti mo- ramo, da ne poškodujemo tesnilne gume na vratih. Tudi to je treba umivati, zbrisati do suhega in jo nato natreti z glicerinom. Ce hladil- nika ne čistimo, se kaj hitro navza- me neprijetnega vonja, ki ga zelo težko odpravimo. POMOČ PARALIZIRANIM v Združenih državah Amerike so izdelali elektronsko napravo, s pomočjo katere se lahko premikajo tudi paralizirani ljudje — pa čeprav je paralitičnost take stopnje, da telesa sploh ne morejo premakniti. Ta na- prava jim celo omogoča, da pišejo z elek- tričnim pisalnim strojem, uporabljajo magne- tofon, radijski sprejemnik, vključujejo tele- vizor in aparat za čitanje mikrofilmov. S po- močjo nove naprave lahko pacienti brez tuje pomoči prižigajo in uga.šajo sobne svetilke^ telefonirajo, listajo po knjigah itd. Vsa ta opravila omogoča naprava, ki jo pacient, »upravlja« z jezikom. Na glavi ima par slu- šalk — podobno kot tefofonistke v centralah — toda s to razliko, da takrat mikrofon rea- gira na dotik jezika. Takrat naprava pošlje električne impulze v ojačevalnik. Od tam se impulzi prenesejo na aparat, podoben sodob- nim računskim strojem. Z jezikom torej pa- cient najprej izbere tisto napravo, priklju- čeno na elektronski aparat, ki jo želi upo- rabiti, potem pa — s ponovnim premikotn jezika — napravo tudi uporabi. Nov aparat sta izdelala dva osemnajstlet- letna študenta medicinske tehnike PtMiteh- ničnega instituta v Broockiynu. MA LASTNO ŽELJO Wiliam Wihaans je bil načel- nik oddelka za kadre. V vsakem pogledu pošten in principialen delavec. Ker je podedoval hišo po očetu, se je pač moral preseliti v drugo mesto. V delovno knjiži- co mu je direktor osebno zapisal: »Odpuščen na lastno željo.« V novem okolju je Wiliam ta- koj stopil v najbližje podjetje, ki je potrebovalo načelnika oddelka za kadre. — Zdravo! je rekel Wiliam di- rektorju. — Jaz sem ta in ta, od tam in tam, po poklicu načelnik oddelka za kadre. Tu so moji do- kumenti. Direktor bi ga bil od veselja skoraj objel, saj mu je bil tak načelnik bolj potreben kot sklad za rezervne dele. — E, dragi moj, je rekel direk- tor in ga prijateljsko potrepljal po rami. — Takoj se loti dela. Nudili ti bomo vse ugodnosti z vilo. Si zadovoljen ? Wiliam je bil seveda nadvse za- dovoljen, toda kot poslovni člo- vek je zaradi večje prepričeval- nosti in učinka pomolel direktor- ju svojo delovno kiijižico. Direk- tor je ni hotel niti pogledati, to- da Wiliam je vztrajal. Direktor je listal po knjigi in nenadoma sedel. Snel si je naočnike, jih ob- risal in preplašeno pogledal no- vega načelnika. — Kaj pa to pomeni? — »Odpuščen na lastno željo«, je mimo rekel Wiliam. — Raje lepo povejte, zakaj so vas odpustili! Ste sprejemali pod- kupnino ali zaradi moralnih raz- logov ,ali...? Pomenljivo je pogledal Wilia- ma v oči in rekel: — Seveda, vi ste vendar pija- nec! Wiliam je prebledel. — Tovariš direktor, prosim vas, da se ne šalite. Imam gastri- tis in že deset let nisem posku- sil niti kapljice alkohola. — Tak prosim vas! je vzklik- nil direktor. — Jaz da se šalim? V njegovi delovni knjižici je črno na belem, da so ga odpustili na lastno željo, a jaz se šalim! Da ne misliš morda, da sem se vče- raj rodil? Na lastno željo?! Raje pošteno priznajte, zakaj so vas odpustili! Da ne zaradi slabosti do ženskega spola ali kaj dru- gega? Wiliama je pričelo malone du- šiti v grlu. In kar je najhujše, se je zelo dobro spominjal, kako je mirne vesti zapisoval v delovne knjižice, da je ta ali oni delavec zapustil delovno mesto na lastno željo. — Naj kar gredo, mu je govo- ril neposredni starešina, — ne boš jim vendar zaradi malenkosti kvaril delovnih knjižic! Najvaž- nejše je, da se jih čimprej zne- bimo ... Wiliam je vzel svojo delovno knjižico in odšel, kajti tu ni imel več kaj iskati. Skozi steno je sli- šal: i — In ta bi me rad prelisičiir! Menda nisem padel z Marsa? j Zadeva se je vse bolj zapletala., Kamorkoli je prišel, povsod so* hoteli vedeti, zakaj je bil odpuš-1 čen »na lastno željo«. Na koncu je Wiliam prodal hišo in se vrnil v mesto, kjer je poprej delal. »Тш bom najlaže našel zaposlitev«, je mislil. Pričakali so ga kot stare- ga prijatelja. V času njegove od- sotnosti je v podjetje, kjer je de- lal, prišel novi direktor, in tudi on, da bi ga vrag, je hotel vedeti, zakaj so ga odpustili. — Povejte odkrito, zakaj so vam tole napisali v delovno knji- žico? Wiliam je dalj časa razmišljal, potem pa rekel: — Bil sem birokrat! — To je sijajno! se je razvese- lil direktor. — Takšnega človeka potrebujemo! Birokrata! MLINARJEV JANEZ FERDO KOCEVAR — 21 — gMl-wi-e n* Grof Urh je umolknil, nato pa nadaljeval: — Za povod, da vas povzdignem v plemiča, se bom skli- ceval na vašo pomoč v turških bojih, ki jih nameravamo pri- četi prav kmalu ob ogrski in turški meji. Do volitev pa mi obljubite, da boste molčali o nocojšnjem dogodku, da ne boste omadeževali mojega imena, do česar mi je, priznam, zelo veli- ko. Če ne bi držal svoje besede, to je, če vas jutri ne bi po- vzdignil v plemiča, me lahko vsak izmed vas obrekuje povsod kot največjega cigana, kar jih je pod soncem in za takšnega me lahko tudi javno razglasite. — To bomo tudi storili, in gorje vam, grof, če bi ljudstvo, ki vas zaradi vaših hudodelstev mrzi in svoraži, izvedelo, kaj se je pripetilo nocoj! Tedaj vam gotovo ne bi prav nič več pomagalo — ne vaše trdno zidovje ne oklepi ne vitezi ne biriči. Ne bi se mogli odkupiti ne s srebrom ne zlatom in še manj s svojo viteško desnico! Za zdaj pa vas bomo izpustili. Janez mu je odvezal roke. — Bodite zdravi! je rekel, — in če vam smemo svetovati, pojdite naravnost domov in prosite boga in angela varuha, da nam nikoli več ne pridete tako v roke kakor nocoj. Ne verja- memo, da bi se vse tako srečno končalo kot nocoj. Zapomnite si tudi, kakšne korenine so teharski fantje! — čast mi bo...velika čast...je zajecljal pretkano grof, — imeti tako pogumno plemstvo. — Lahko noč! — Lahko noč! je odvrnil grof z zamolklim glasom, kakor bi bil trnje požiral. Nepričakovani dogodek ga je močno ¿>retresel; kaj takega se mu še ni nikoli zgodilo. Ko je prišel zopet k sebi, se ga je lotila jeza, da je škripal z zobmi. Odhitel je proti Celju, fantje pa so se popevaje vrnili domov. 3. PAPEŽEV ODPOSLANEC Drugo jutro je bilo sonce že visoko na temnomodrem ne- bu, od koder je z zlatim.i žarki obsipalo visoke in temne stolpe gomjeceljskega gradu. Videti je bilo, ko da se še vse ziba v sladkem snu. Sončni žarki so plesali po pisanih steklih dolgih ozkih oken in se odbijali od njih, kakor da ne bi hoteli gledati v notranjost tega gradu, obdanega z grofovskim samodrštvom, ki je zatiralo in trpinčilo ljudi. Nad Savinjsko dolino je ležala gosta megla, ki se je zdaj pričela dvigati. V tišino se je oglasil le zvon cerkve, ki je stala na holmu. Nad gradom sta v velikih krogih letala dva jastreba in si med perjadjo iskala zajtrk. - 22 - Tudi v gradu je bilo vse mimo. Vzdolž širokih zidov so kora- kale le straže in njih težki koraki so bobneče odmevali po gradu. Toda v eni izmed prostornih grajskih soban vendarle ni bilo vse tako mimo. čeprav je bilo sonce že visoko na nebu, je še vedno gorela luč. Pri mizi je slonel grof Urh. Bil je bled in razmršen; njegove plahe oči so begale sem in tja. Nenadoma je udaril s pestjo po mizi, planil kvišku in naredil nekaj ko- rakov po sobi gor in dol. Nato je obstal. »Prekleto so mi pod- kurili sinoči,« je zamrmral, »toda pogum, le pogum, ni še vse izgubljeno. Res da sem v škripcih, toda vse bo treba urediti, kakor bo meni ugajalo... ne vem, kako bi preprečil, da se novica o tistem prekletem dogodku ne bi raznesla med ljudi in prišla na cesarski dvor. To bi bilo še posebej neprijetno. Naposled mi po tolikih hudodelstvih, ki mi jih pripisujejo, gotovo ne bi prizanesli. Poznam vas, predobro vas poznam, Slovence! To je čisto poseben narod, in srečen je lahko, kdor mu zna vladati. V peklo bi šli z njim, če bi od njih zahteval! Ni junaka, ki bi Slovenca prekosil, kadar se ta res bojuje, kakor ga tudi ni gospodarja, trgovca in ne poljedelca, ki bi svojega slovenskega vrstnika prekosil.« Grof je spet naredil nekaj korakov in obstal. »Obljubo, ki sem jo dal, hm, bo treba izpolniti«, je po- mislil. »Dobro, saj ni nič lažjega kakor udariti na pismo pe- čat ... to storim stokrat rajši, kakor da bi se dotaknil enega samega zlatnika. Ampak gorje ti potem, gnezdo teharsko! Ma- ščeval se bom, krvavo maščeval za sinočnjo predrznost tvojih predrznih lopovov! Posebno nad onimi štirimi predrzneži, ki so me bili napadli! Napadli, mene, grofa Urha! Prijel vas bom, kakor s kleščami! Vi ste davili mene, jaz bom davil vas! Rabelj naj si oskrune roke nad vami! Ko se bo vaše srce krčilo pod njegovo roko, bo moje vriskalo od veselja... to bo zadoščenje za sramoto in moje oskrunjeno viteštvo. Danes vas bom povzdignil v plemiče, ker je tako najboljše, toda pri- šla bo ura, ko vas bom mučil in tedaj se boste, plemenitaši, spremenili v moje sužnje! Da pa tb dosežem, bom moral predvsem novega načelnika spraviti na svojo stran. Nič laž- jega. Potem pa pridete vi štirje na vrsto, ki ste sinoči prežali name! Da bi vas dal podaviti — prelahka kazen, pač pa vas bom dal prikovati ob sivo skalo v najglobljih ječah tega gradu, kamor še nikdar ni posijalo sonce. Tu boste lahko našli kupe človeških kosti. Lakota vas bo davila in videli boste, kaj se pravi predrzno segati v moje naklepe! Tedaj boste šele spo- znali, kakšne korenine ste vi, in kakšna korenina sem jaz! O, ni še pretekla zadnja kaplja Savinje tod mimo!« - 23 - Grof Urh je seveda razmišljal o tem, kako bo dobil v svoje kremplje tudi Marjetko. Če bi se mu skrila pod zemljo, bi jo njegovi ogleduhi odkrili! Njim nič ne uide. čeprav po- stavi vse na kocko, mora doseči kar hoče, naj ga stane, kolikor stane! Grof je obstal pred oknom in se zagledal v meglo, ki se je dvigala nad dolino. Razgled na Celje je bil lep in iz cerkve Sv^ Daniela je vemike vabil zvon k jutranji službi božji. Urh se ni zmenil zanj; trdo je odmeril svoje korake po sobi, tako da se je grofica Katarina zbudila in prišla gledat, kako to, da grof tako zgodaj rogovih. Ko je stopila v sobo, se je zasmejala na ves glas; dolgo ni mogla spregovoriti niti besede. — No, no, Katarina, ali se vam je nocoj pamet zmešala? Le glejte, da vas smeh ne bo zadušil! je rekel grof nekoliko razdražen, ne da bi jo pogledal. Ko smehu le ni bilo konca, se je hočeš nočeš moral obrniti. — Z vami danes menda res ne bo mogoče spregovoriti resne besede? Ali je maj morda vzrok te vaše veselosti, čestita grofica? Se vam zato meša? — Najbrž se je vam zmešalo ponoči, moj grof, ha, ha, ha! — Kako to mislite? — Kako le? Mar mislite iti v samostan za »kozla«, da ste si dali napraviti za poskušnjo že obleko? Do pusta je še ven- dar predaleč, da ste tako našemljeni! šele zdaj je grof videl, da se je bil pozabil spreobleči. Jezno je ošinil grofico. — Kaj vas briga, kaj nameravam! Jaz delam po svoji glavi in ta glava ukazuje tudi tebi! Zato ti ukazujem, da se mi takoj pobereš izpred oči! Sploh ne maram, da me nadleguješ, kadar te nihče ne kliče. Zapomni si to! Grofica je umolknila, se priklonila in odšla. — Kakor da me je obsedlo danes, je rekel sam sebi. Vse mi spodleti, česar se lotim, če bi prijel suho zlato, bi se najbrž spremontlo v črno oglje, če ne še v kaj drugega. Pri moji veri, če še do danes ni nihče boga preklel, ga bom jaz, čc se do večera vse ne spreobrne. Urh je slekel haljo in se leno vrgel v rezljan z zlatom okovan naslonjač. Hitro ga je premagal spanec. Zadremal je za kake pol ure, ko ga je prebudil čuvajev rog s stolpa. Tri- krat je zatrobil, kar je bilo znamenje, da prihajajo tuji gosti. Urh je planil kvišku, si pomel oči in se oblekel. — Gotovo kakšni »lačenpergarji« spet tukaj, je rekel. — Človek res nima miru ne podnevi ne ponoči. Komaj se je ne- koliko uredil, je vstopil sluga. — Presvitli grof, je rekel, — prišel je papežev odposlanec. — 24 — — Papežev odposlance? se je začudil Urh. — Kaj pa spet hoče? Doslej so prihajali le cesarjevi in kraljevi odposlanci, danes pa celo papežev odposlanec? Aha, že vem, le naj vstopi! Sluga je hotel oditi, a grof ga je zadržal. — Ali ima odposlanec orožje pri sebi? je vprašal. — Ima ga, presvitli grof, in konja arabca, — Vzemite mu orožje; če bi se obotavljal, mu kratko po- vej, da drugače ne more k meni. Konja spravite v konjušnico; potegnite kvišku mostove. Brez mojega dovoljenja ne sme nihče v grad in ne iz njega. Si razumel? Sluga je prikimal, se priklonil in oašel. Grof je sedel, da bi počakal napovedanega odposlanca. Ve- del jc, da se je v tistem času cesar Friderik IV. mudil v Rimu in zdaj je pomislil, da ga je nemara založil pri papežu. Bržko- ne prihaja odposlanec zaradi tega. V tistem trenutku so se od- prla vrata, sluga je vstopil in obstal, za njim je bil odposlanec. — Hvaljen bodi Jezus Kristus na vekov veke! je pozdravil dostojanstvenik. — Hvaljeno in slavljeno bodi gospodovo ime od sončnega vzhoda do zahoda. Mir in pokoj, čast in poštenost vsem vernim na zemlji, ki so čistega srca in dobrih misli. — Ne čenčaj predolgo! je zarezal grof. — Prav nič se mi danes ne ljubi poslušati pridig in litanij! Za to imam duhov- nika v gradu. Daj mi sporočilo in počakaj na odgovor! Na ta nepričakovan in surov pozdrav grofa Urha je pape- žev odposlanec segel v žep .svojega širokega oblačila, izvlekel veliko pismo, zapečateno s črnim papeževim pečatom in rekel: — Ste vi Urh, celjski grof, na katerega je naslovjeno to pismo? — če bi te hotel prepričati, da sem res jaz grof Urh, bi te moral dati menda obesiti na tistile stolp, kaj? je rekel grof osomo. — če je torej pismo namenjeno grofu Urhu celjskemu, ga daj sem, da vidim, kaj hoče rimski papež od mene! Pri teh besedah je segel grof po pismu in ga hotel iztrgati odposlancu iz rok. — Čakajte, grof! je rekel ta in se umaknil proti vratom. — Prej vam pisma ne izročim, proden mi ne vrnete orožja in kbnja, ki so mi ga vzeli po vašem ukazu, šele pri vratih vam smem izročiti pismo, tako je rečeno v sporočilu sv. rimskega očeta. Ko bi bil vedel, da ste danes tako slabe volje, bi bil gotovo še nekaj dni počakal in šele potem stopil pred vas. Grof se je zakrohotal. — Tako ošabno se že dolgo ni nihče drznil govoriti z menoj. Potegnil je za vrvico in nekje spodaj je zazvonilo. — Za boga, kaj vendar nameravate? je prestrašeno vzklik- nil odposlanec. — Nič drugega, kakor pismo ti bom dal s silo vzeti! ípORTNIKI IN PISATELJI. UMETNOST DAIQUIRI PIJAČ . TRI ZENE IZ ENEGA MESTA V BRLOGU MLADIH LEVOV KAKO POSTANETE CLAN KRALJEVEGA REDA JEDCEV MORSKIH RAKOV? jiemingway se je sprostil. Stopil jg proti ostanku nekega zidu in se- ¿gl nanj. Stal sem pred njim in ču- jjl^ da moram vprašati naravnost: ,papa, zakaj se hočeš končati?« Samo trenutek je okleval, potem pa je spregovoril z običajnim, pre- lomljenim glasom: »Kaj misliš, da ^ dogaja v moškem, ki se bliža ¿vainsestdesetemu letu, če si je na jasnem, da ne bo več mogel napisa- ti knjig in zgodb, ki jih je zapisoval? pa sploh ne bo mogel napraviti nič tistega, kar je v svojih dobrih dneh obljubil?« »Zakaj pa ne bi opustil pisanja? Spočij se. Saj si si zaslužil!« »In kaj naj počnem?« »Vse, kar ti je ljubo, kar ti ugaja. Sekoč si govoril o jadrnici, ki bi bila dovolj velika, da bi z njo jadral okoli sveta in ribaril v vseh vodah, Ü jih še nisi preskusil. Pa tvoj na- črt za rezervat divjadi v Keniji? Go- voril si o lovu na tigre v Indiji. In pekoč sva se pogovarjala, da bi za- čel z Antoniom Ordonezom gojiti bike. ТоИко tega je na svetu ... « »Da bi opustil pisanje? Kako za \Taga pa se naj pisatelj spočije? Igralec baseballa kot Joe DiMaggio aii boksar kot Rocky Marciano, ta imata svoje rekorde in ob pravem času sta lahko obesila čevlje na Idin. Tako se naj umakne zmagova- lec. Kot Antonio Ordonez. Zmago- valci ne gredo v pokoj kakor drugi ljudje.« »Ti imaš nekaj knjig na policah ... « »Točno. Imam šest knjig, ki ne- kaj veljajo in še vedno lahko sto- jim. Toda v nasprotju z zmagovalci, kako gre pisatelj v pokoj? Nihče ne razume, da bi lahko omagal in zgu- bil občutek za odtenke. Kamorkoli tudi pride, povsod ga sprašujejo, bj zdaj ustvarja!« »Kaj bi se zdaj zmenil za takšna i|ffašanja, ko ti jih nikoli ni bilo 1иг. Zakaj ne dovoliš, da bi ti po- nigali. Mary bi šla povsod s teboj, fibrila, bi vse, kar želiš. Nikar jo ne zključuj, to jo prizadeva.« »Mery je čudovita. Bila je in je e. Tako prekleto hrabra je bila in lobra. Ona je vse, česar se še lahko eselim. Ljubim jo. Zares jo Iju- lim.« Solze, ki sem jih zadržaval, so ni stisnile grlo. Ernest me ni pp- Jedal. »Se spominjaš, nekoč sem ti iejal, da ne ve, kdaj prizadene ko- ta. Motil sem se. Dobro ve, kako ne prizadene in trpi, ko mi želi smagati. Rad bi ji to prihranil... iuj, Hotch, karkoli se bi že zgodilo, liobra in močna je, a spomni se, 'časih potrebujejo tudi najmočnej- ^ žene pomoč.« Še vedno nisem spregovoril. Sto- pil jc za mano in me potrcpljal po ramenu: »Ubogi moj Hotch! Za- res mi je žal.« Vrnila sva se v bolnišnico, govo- rila sva še o knjigah, športu in podobnem, a nič več osebnega. Poz- no popoldne sem se odpeljal in ni- sem ga več videl. NikoU ne bom pozabil prvega sre- čanja z Ernestom Hemingwayem. Bilo je pomladansko popoldne leta 1948 v Havani. Uredništvo newyor-' ške revije »Cosmopolitan« me je po- slalo na Kubo z naročilom, da za- prosim Hemingwaya, naj napiše člandc »Prihodnost književnosti«. Kakšen nesmisel! Telefonično sva se dogovorila za sestanek ob petih v njegovem stalnem hotelu »Flori- da-bar«. Bil sem zgoden in sem si lahko ogledal prostor. Bil je prije- ten, a največja znamenitost so bile Hemingwayeve slike na steni, kako uničuje najbolj proslavljeno pijačo »Florida-bara«, imenovano »Heming- way-Daiquiri« ali »Papa Doble«. Pi- jača, ki so jo mešali po receptu slavnega ameriškega pisatelja, je bi- la iz dveh in pol delov »Bacardi White Label« ruma, soka dveh li- mon in šestih kapljic maraskina, zmešano z električnim mikserjem in v ledu, da se je iz nje kadilo od mraza, ko so jo točili v velike ko- zarce. Hemingway je prišel. Bil je v kratkih kaki hlačah s starim nem- škim vojaškim pasom, ki se je na njem še vedno bralo »Goot mit uns«, v platneni srajci in z usnje- nimi opankami na golüi nogah. V temnih laseh so se mu že svetlikale sive lise, nosil je široke brke, a golo brado. Videti je bil silak. Meril je 183 cm in tehtal okoh 100 kg. ВИ je širok čez pleča in s čvrstim prsnim košem. Kazal je malo tre- buščka, a še vedno ni bilo moč go- voriti o zalitosti, o čemer so pri- čale tudi močne mišičaste roke. Iz njega je kar izžarevala veselost in zadovoljstvo. Najprej je pozdravil godbenike, zatem točaje, nazadnje je pristopil k meni, mi stisnil roko in dejal: »Dobrodošli v brlogu mla- dih levov!« Točaj je postavil pred naju dva velika kozarca z daiquiri- jem. »To je zadnji uspeh mešalcev daiquiri pijač,« je dejal Heming- way. »Nekoč sem jih v enem večeru uničil šestnajst!« »Te velikosti?« »To je rekord lokala,« je pojasnil eden izmed točaj ev. Hemingway je okusil pijačo, jo strokovnjaško povaljal v ustih in potem počasi pogoltnil, čez hip me je pogledal: »Hotchner! Ime je ne- kam sumljivo. Od kod pa ste?« »Iz St. Louisa. Ga poznate?« »Moje prve tri žene so bile iz St. Louisa.« Žalostno je odkimal z gla- vo. »V tem mestu je samo en dober človek, ki ni moral iz mesta. Mati moje druge žene.« Točaj je postavil pred naju na to- čilno mizo krožnik z morskimi raki. »Pred leti,« je začel Hemingway, »sem ustanovil kraljevi red jedcev morskih rakov. Hočete pristopiti?« »Rad. Kaj moram storiti?« »Člani radi jedo tudi glave in re- pe.« Odgriznil je raku, ki ga je dr- žal med prsti, glavo in jo z užitkom hrustal. Pogumno sem ga posne- mal, odgriznil glavo, a hrustal je ni- sem prav nič z Užitkom. »Polago- ma se boste privadih,« me je tola- žil Hemingway, »in potem ne boste mogli več tega opustiti.« Točaj je prinesel dva polna kozarca daiquiri- ja in pismo za Hemingwaya, ki je pogledal samo naslov pisca in vtak- nil pismo v žep: »Neki prijatelj, Basik,« je pojasnil. »Zelo pogosto piše, a vsako pismo konča s stav- kom: pošlji mi denar!« Godbeniki so zaigrali živahno po- pevko. Dva kitarista, en visok in močan, drugi majhen in suh ter pe- vec so nenadoma popestrili razpolo- ženje. »To pesem sem napisal za- nje. Zdaj bi morala biti tu moja že- na. Mary jo zapoje najlepše.« Kar naprej so priliajali novi ko- zarci z daiquìrijem medtem ko smo govorili o filmih, jazzu, televiziji, nasvetih za lov na težke ribe, o Indi- jancih in jedilih, s katerimi poživ- ljamo ljubezensko slo in podobno. Nenadoma je bila ura osem in če- tudi še ni bil v nevarnosti Heming- wayev rekord, sem spoznal, da je ob njegovih kozarcih moja moč pri kraju. Hemingway je v slovo popil še eno čašo, potem pa je stopil v svoj avto z voznikom in hišnim slu- žiteljem Relejem. V megli, ki jo je izpareval v mojo glavo rum, sem še medlo razbral, da bo prišel nasled- nji dan Hemingway pome in me odpeljal s svojo barko na morje. O »Prihodnosti književnosti« nisva ves večer spregovorila niti besede. PRIHODNJIČ: »PILAR« — RIBO- LOV — OBLJUBE. Hemingway je užival v veselih družbah. Na sliki ga vidimo s španskimi prijatelji v mestu Pamplona, ki ga je nekoč uporabil za prizorišče roma- na »Fiesta«. Po dolgih letih je opravil spominsko romanje v to mesto, kar je z znanci veselo proslavil, a za zaključek je celo pobiral prispevke za neutrudnega kitarista. Govorili so in še vedno pripovedu- jejo, da so ga žen- ske občudovale. Ta glas ni samo posledica njego- vih štirih žena, temveč tudi dejst- vo, da so ga pogo- sto obkrožale naj- bolj znane žene svetovnega slove- sa. Njegove prve tri žene so bile iz istega mesta — St. Louisa. V dvaj- setem letu se je poročil s prvo — Hadiey Richard- son (na sliki levo zgoraj ). Druga (na sliki z njim) je bila Paulmc Pfeiffer, s katero je preživel vrsto lepih let mladost- nega Pariza, ko jc začel v njegovem krogu nastajati pojem »izgubljene generacije«. Zad- nja iz St. Louisa (na sliki desno zgoraj ) je bila časnikarka Mar- tha Gelhom. Za- njo je sodil, d» je preveč odlična. O zadnji — Mary — in še drugih bo- mo pisali prihod- njič. FINANČNI MINISTRI — ŽENE V Franciji so z anketo ugotovili, da v 62% odločajo o uporabi dru- žinskega proračuna žene, medtem o možje lahko soodločajo samo pri večjih nakupih (nov avtomobil, no- va hiša ipd.). Sicer-nič nenavadne- ga, a vseeno zanimivo, ker pravijo, da so vodilno kupno moč začele predstavljati žene v Franciji šele po zamenjavi frankov. STARŠI IN ŠOIA Pred dnevi so na polulski šoli v Celju ustanovili društvo prijateljev mladine. Ustanovnega razgovora se je udeležilo veliko staršev, ki so ob tej priložnosti govorili o šte^^ilnih problemih sodobne družine: o pred- šolskem in šolskem varstvu, o šol- ski prehrani v katero je na polulski šoli vključenih nad 90 odstotkov šo- loobiskujočih otrok, o učnovzgojnih uspehih, o poklicnem usmerjanju in podobno. Dogovorili so se, da bo- do jeseni začeli s predavanji o vzgo- ji, pouku in varstvu otrok. Glede slednjega pa so sklenili, da bodo — glede na to, da v šoli ni dovolj pro- stora — pošiljali otroke v varstve- no vzgojno ustanovo v Jurčičevo ulico. Izvolili so tudi sedemčlanski upravni in tričlanski nadzorni od- bor. Zakrinkana vojna ÏOHUNSKE ZGODBE IZ П. SVETOVNE VOJNE (21) L Ta nadaljnji člen je trdil zase, da je telo- ^ni učitelj. Zasliševalci so ga zato malo za- in kmalu jim je povedal marsikaj, kar 5 telovadbo ni imelo nobene zveze, a je '^^iskovalcem močno koristilo. . .Lov, ki sta ga opravljali skupaj vojaška in ,^ilna policija, je trajal nekaj mesecev in je bil ^'0 uspešen. \ Magisa so vrnili kanadskim vojaškim obla- in kasneje ga ni videl nihče več. Toda ^<^poIkovnik je živel stalno v prepričanju, da iic spremenil in verjetno dobro izkazal v bo- j'- Kar pa zadeva Strah Soha, je povsem svo- li^^no. Nekaj časa je še sodeloval s podpol- ^"^nikom, a ne s hrabrostjo in poštenjem. Po- 3 plačan ovaduh in je od časa do časa [p^f^aia/ koristna obvestila. Toda na pošteno ga ni bilo več mogoče spraviti. Kmalu se \ц ^Pet pregrešil proti zakonom in so ga znova ^Pali v zapor. STROKOVNI IZPIT VOHUNSTVA 'l y prvi svetovni vojni so povprečni držav- zasmehovali mlade moške v civilu, ker so (¡q^^e/i za bojazljivce, ki si ne upajo v boj za Prç^Y^no, a v drugi svetovni vojni je bilo že Hk^^i drugače, ker so mnogi vedeli, da je mar- l^oi^^^^i civil bolj odločilen za zmago kot deset j)g| ^ov. Razen tega je civilno prebivalstvo tr- \^ Ji^radi bombardiranja včasih še huje kot ^er/ ^ bojišču. Toda kljub temu se je pri- j^L^'O, da so — večinoma matere padlih vo- —• ozmerjale zdrave, krepke mladeniče, ki so se sprehajali v civilu v bogati četrti West End in na videz sploh niso vedeli, da je vojna. Toda večina teh mladih mož je opravljala čisto posebne naloge. Bili so vohuni. Kdorkoli je le nekoliko vedel o njihovih nalogah, jih je moral občudovati. Pravzaprav zasluži vsak vohun, za kogarkoli že dela, pri- znanje, če že ne drugače, vsaj za hrabrost. Drugače je, če je nekdo hraber med svojimi ljudmi in spet drugače je, biti hraber v popolni osamljenosti, ko lahko človeka izda ena sama nepremišljena poteza ali beseda, čisto navaden državljan, v trenutku, ko je potrebna nepre- kinjena previdnost — celo v spanju — da ne bi spregovoril v sanjah v materinem jeziku in se izdal. Nihče, ki ni preživel več časa med vohu- nu, ki inu ni bilo nikoli potrebìw bežati pred zasledovalci, ne inore razumeti, kaj pomeni, če mora biti nekdo nenehno previden, ko ne ve, če ga bo neznanec, ki se približuje od zadaj, pri- jateljsko potrepljal po ramenu ali pa ga bo su- nil s pištolo pod rebra in aretiral. Vohuni, ki so bili v službi britanske vlade, so morali biti predvsem mladi in zdravi. V ve- čini primerov so morali na sovražnikovo ozem- lje skočiti ponoči s padalom, a ko je človek prešel štirideseto leto, je običajno že preveč tog, da bi se znašel in premagal razne ovire na zemljišču, ki je bilo večinoma vse drugo kot prijetno sprehajališče. Mnogi vohuni so bili po rodu iz tujine. S padali so pristajali v do- movini, pogosto celo zelo blizu svojega rojst- nega kraja. Zato so morali mnogim pred odho- dom opraviti plastične operacije, da bi jih znanci in sorodniki ne spoznali. Britanski" vo- huni pa so morali dobro poznati Evropo in vsaj en evropski jezik, da bi lahko ravnali kakor domačini. V nekajmesečnem šolanju so se vsi izurili v skokih s padalom, naučili so se ravnati z raz- nimi eksplozivi in podobnimi veščinami, ki jih nujno potrebujejo vohuni. V vohunskih šolah so se učili tudi umetnosti spreminjanja zuna- njega videza, ubijanja odraslih ljudi, da ob tem ne povzročijo niti najmanjšega hrupa, ravnanje z vsemi vrstami hladnega in strelnega oroža, upravljanje z radio-telegrafskimi napravami, uporabljanje nevidnega črnila, fotografiranje in spominsko shranjevanje značilnosti okolja in objektov. Pouk je terjal ogromno telesnega in duševnega napora in zmogli so ga le nekateri. Opraviti so morali vrsto izpitov in preizkusov, a hkrati so morali dokazati izreden čut z.a vest- nost. Nihče ni smel popiti ni kapljice alkohola čez mero in nihče ni smel imeti dekleta ali žene. Kljub neverjetno doslednim pripravam je Velika Britanija nekaj časa izgubljala ogromno svojih vohunov. V operaciji, ki je znana pod imenom »England Spiel« (angleška igra) je gesta- po polovit večino nizozemskih vohimov. Angleži so sicer zvedeli, da je ta uspeh gestapa posledi- ca izdaje, ker se je kljub vsej pozornosti v sku- pino vrinil nemški obveščevalec. Toda nekatere^ napake so naredili tudi angleški obveščevalci po lastni krivdi in večina njih je morala ne- previdnost plačati s smrtjo. Vodstvo je že za- čelo dvomiti, če je takšno tveganje sploh še koristno, kajti desetodstotno tveganje še gre, nesmiselno pa je pošiljati sposobne Hudi v smrt, kadar je razmerje ena proti sto. Takrat se je nekdo domislil, da bi mogli pripravljenost angleških vohunov pred odhodom preskusiti an- gleški protiobveščevalci. Tako so uvedli v an- gleško vohunsko šolanje neke vrste strokovne izpite. Izdveh perspektiv CAST ANGLEŠKEGA NOGOMETA JE REŠENA. PO ZASLUGI IZOSTRENEGA PASJEGA VOHA SE PRIPRAVE ZA SVETOVNO PRVENSTVO V ANGLIJI NEMOTENO NADALJUJEJO. SKRIV- NOST O UKRADENI DRAGOCENI TROFEJI (POKAL NA SLIKI LEVO) JE NAMREČ RAZVOZLAL — POTEM KO SO JO VEC KO MESEC DNI RAZVOZLAVALI — CISTO NAVADEN CUCEK. PO- KAL JE NAMREČ »ODKRIL« V NEKEM GRMU. ZANIMIVO PRI VSEM TEM JE, DA PSA NISO NAGRADILI, KAJTI NAGRADO SI JE LASTIL NEK VISOK NOGOMETNI FUNKCIONAR, A SLEDNJIČ SO JO VENDARLE DODELILI LASTNIKU ZVEDAVEGA PSIČKA. KDO JE OČARLJIVA BLONDINA OB VOZNIKU? NE, NE, ZMO- TILI STE SE! TO NI NOBENA IZMED ZNANIH FILMSKIH ZVEZD, TEMVEČ JE PES eZARES MOŠKEGA SPOLA!) AFGANSKI BLON- DINEC, KI GA KLIČEJO BEEDEN, SE PONOSNO VOZI POLEG SVOJEGA GOSPODARJA IN SE NITI NE ZMENI, CE SE KDO ZA- ČUDENO OZIRA ZA NJIM. KAJ BI SE TUDI, SAJ NI RECENO, DA BI MORAL VSAK PES ŽIVETI PO PASJE! »LJUDJE SO LAHKO STRAŠ- NI«, PRAVI MAI KY, ŽENA JUŽNOVIETNAMSKEGA DIK- TATORJA, KI SO MU PO VSEJ VERJETNOSTI ŠTETI DNEVI. PRI TEM, KOT KAŽE, SAMA NI DOSTI BOLJŠA. ZATRJUJE NAMREČ, DA POTEGNE PIŠTO- LO IN USTRELI, ŠE PREDEN LAHKO KDO SPREGOVORI NJENO (ŽE TAKO KRATKO IME. NEKOČ JE BILA STE- WARDESA, ZATO BI IMELA RAJE, DA BI NJEN MOŽ (CE BI ŽE MORAL) UMRL KOT LE- TALEC KAKOR KOT POLITIK. DOMAČE GORE CVET: BEBA LONČAR, KI IGRA V NEKEM FILMU V RIMU SVOJO TRET- JO GLAVNO VLOGO. CE BI SO- DILI PO ZUNANJOSTI, BO MORDA USPELA. v STÍJDIU PINEWOOD BLIZU LONDO- NA SNEMA CHARLIE CHAPLIN »SVOJ« FILM »GROFICA IZ HONG KONGA«. SOPHIA LOREN IN MARLON BRANDO, KI JU JE IZBRAL ZA GLAVNI VLOGI, UMIRATA OD SMEHA, KO JIMA CHAR- LIE KAZE, KAKO NAJ ODIGRATA PO- SAMEZNE PRIZORE. BRANDO JE CELO DEJAL: »NAJVEČJA ŠKODA TEGA FIL- MA JE, DA CHARLIE NE MORE OD- IGRATI VSEH VLOG SAM!« TODA KLJUB VSEMU LE ODIGRA MAJHNO VLOGICO. NA SLIKI GA VIDIMO, KO RAZLAGA SOPHII PRIZOR Z MODRČ- KOM, KAJTI HONGKONGSKA GROFI- CA JE DOBILA MODERNO PERILO, PA NE VE, KAM BI S CIM. MEDTEM KO JI CHARLIE KAŽE, KAKO POMERJA MODRČEK ŽENSKA, KI GA SE NI NI- KOLI VIDELA, SEVEDA SOPHIA NE MORE ZADRŽATI SMEHA. TODA CHAR- LIE PRAVI, DA TA FILM NI KOMEDI- JA, TEMVEČ ROMANCA, ZABAVNA KO SAM HUDIČ! Neutrudljivi Charlie Mala križanka VODORAVNO: 1. gosta sladkorna raztopina; 6. kraj v južni Italiji; 8. udarec z nogo; 9. reka v Rusiji; 10. naziv za vrsto avtomobilov tovarne Tomos v Kopru; 11. kradljivce, ro- par; 12. vprašalnica; 13. vrsta zele- nih trajnic; 14. čisti kalcijev gline- nec; 16. ime filmskega igralca v fil- mu. Crni tulipan. NAVPIČNO: 1. strmost; 2. evrop ski narod; 3. egipčansko sončno bo- žanstvo (daljša oblika); 4. franco- ski nedoločni člen; 5. ferment- sline) 6. črta ali pas, kjer se dotikata kop- no in morje; 7. zbor osmih pevcev; 11*. francoski filmski komik; 13- zemeljska ožina na Malaki; 15. pi' jača starih Slovanov. PO IVANU BRATKU IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA 55. Na enem izmed sestankov so se dome- nili, da bodo pobegnili, ko bo rov segal približ- no petnajst metrov v koruzo. To je bilo potreb- no zaradi večje varnosti, pomenilo pa je hkrati še nekaj dni dela več. 56. V soboto, 21. avgusta, je eden izmed to- varišev sporočil ostalim razburljivo vest: Okrog taborišča so začeli žeti koruzo, ki je bila nujno potrebna za kritje. Brez nje bi begunci pomoli- li glave na čistino, naravnost pred sovražnikov mitraljez. 57. Kaj naj storijo? V nedeljo so dela na polju počivala, v ponedeljek pa bo prav gotovo padla koruza tudi na njivi, kjer naj bi se be- gunci prikopali na dan. O tem ni bilo niti naj- manjšega dvoma. Morali so se naglo ChdločitL ŒlISUl TEDNIK UREDNIŠTVO IX UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanov; okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot ^СеЧ ski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga UST.\NOVILE občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za i^^jo^ matlvno službo Celje. TISK IN KLIAEJI: »Celjski tisk«. — Cena: posamezna Številka 50 par (50din), letna naročnina 20 ( 2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 ( 4.000). — TEKOf RAČUN: 5Ü7-3-227. _ ___