glasilo delovne organizacije Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Vid Fajdiga, Vanja Kastelic, Miha Srebrnjak, Franci Redek, Igor Slak, Bojan Bencik, Tatjana Perući. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3100 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije oproščeno temeljnega prometnega davka. Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto. Poštnina plačana na pošti 68561 Straža pri Novem mestu. straža pri novem mestu, leto XXVII, 20. april 1990 številka 4 Ali smo na pragu prenove? Tako kot mnoga podjetja v republiki Sloveniji in v Jugoslaviji - še posebej lesna -smo se znašli tudi mi v težavah. Vzroki za nastale težave so kompleksni in sodijo v seznam takih, s kakršnimi se ubadajo tudi drugi. Najpomembnejši med njimi so: denarna izčrpanost, prezaposlenost, ukinjanje sivega trga plasmaja deviz, težave izvoznikov in prehuda organizacijska decentralizacija glede na krizne razmere v gospodarstvu. Nam sorodne pohištvene industrije so se lotile reševanja težav različno: nekateri so se odločili za prestrukturiranje (Brest npr.), drugi za stečaje (Marles npr.), mi smo se -kot nam je povedal v. d. gener. direktorja Jakob Andoljšek - odločili za tretjo pot, to je, za očuvanje delovnih mest povsod tam, kjer lahko preživimo in se razvijamo. To bomo dosegli predvsem z lastnimi silami, tako da bomo racionalizirali proizvodnjo, tudi za ceno začasnih zaustavitev posameznih obratov, da se med tem programsko in kadrovsko (prekvalifikacije) prečistijo. Nadaljnji korak bo omogočane predčasnih upokojitev, za kar pa bomo morali angažirati znatna sredstva; posebno možnost prezaposlitev pa predstavlja projekt ustanavljanja lastnega invalidskega podjetja ERGO, ki ga že intenzivno pripravljamo skupaj z Brestom oz. Brestinom in bo zaposloval od 50 do 60 delavcev. Več podrobnosti o tem projektu si preberite v članku Prenova kadrov, ki ga objavljamo v tej številki. Posebno skrb posvečamo t. i. intenzivni selekciji izdelkov in trgov. Pri tem imamo veliko podporo pri mednarodnem podjetju Slovenijales. Naš cilj je prodor predvsem na evropski trg. Pri tem se poslužujemo tudi firme Fischer, ki nam opravlja prepotrebne analize trga in načine vezave na ta trg. Možnosti so različne, najbolj ugodne so tiste, ki potekajo preko ustanavljanja mešanih podjetij. Na tem področju imamo že nekatere izkušnje; ravnokar potekajo priprave za ustanovitev mešanega podjetja TVP z italijansko firmo DILLA, pri čemer gre za razširitev in posodobitev obrata TVP. Za ustanovitev takega mešanega podjetja potekajo priprave tudi v obratu OPREMALES (OMP) v Gotni vasi. Za uresničevanje načrta intenzivnega vključevanja v Evropo, predvsem nam gre za to, da ne izgubimo stika z bodočo Združeno Evropo, so potrebne tudi investicije. Le-te v nekaterih sredinah že izvajamo (TKO), druge so še na vrsti (TPE, TVP itd.). Enega naj večjih problemov predstavljajo trajna obratna sredstva, ki nam omogočajo nemoteno poslovanje. V ta namen smo oblikovali poseben projekt, ki mora zagotoviti iz različnih virov trajna in predvsem kvalitetna sredstva. Nosilci opisanih prizadevanj so seveda kadri. Brez dobrih, prizadevnih kadrov zbledijo še tako dobro zastavljeni cilji in opredeljene poti za njihovo uresničitev. V programu je projekt kadrovske konsolidacije, katerega namen je sproščanje ustvarjalnih sil slehernega posameznika. Pri tem gre tudi za prečiščevanje preobsežne režije in za pripravo nove organizacije, ki jo terja tako zakon o podjetjih kot tudi nove gospodarske razmere doma in v svetu. Zgornji bežen opis ukrepov in programov daje slutiti, da so Novoles delno že zajele velike spremembe, še večje pa že v kratkem (maj, junij) pričakujemo. Hkrati nam to vliva veliko optimizma v prihodnosti. A. Š. Revitalizacija obrata Stoli II Dvor Obrat Stoli 2 na Dvoru. INFORMACIJA Prvo: Kaj je to revitalizacija? To je proizvodna, tehnološka, programska, tržna in kadrovska prenovitev obrata. Začasni kolektivni organ na Finali je analiziral ekonomsko in finančno situacijo v TOZD in ugotovil, da v obratu Stoli II na Dvoru nastaja večja izguba in da se tudi v tem letu ne dosegajo začrtani cilji plana. Ob ugotovitvi, da sanacija obrata v hodu ni možna, je sprejel odločitev, da se začasno proizvodnja na obratu ustavi in obrat v celoti revitalizira. To NI ZAPIRANJE, kot nekateri neuki razlagajo. Izdelan je bil projekt in je v fazi realizacije. Projekt vodi ing. Andrej Bajt. Z 9. aprilom 1990 se je redna proizvodnja ustavila. Na obratu je sedaj zaposlenih 19 delavcev, ki dokončujejo dela na enem tipu stola, izdelali bodo del rezervnih delov, čistili obrat, ga tehnološko oz. v celoti usposobili za ponovni zagon do srede meseca maja. Od zaposlenih 104 delavcev bo v prihodnje le ca 40 delavcev. Pojavil se je presežek delavcev že v tej fazi. Kako smo ga reševali? a) 32 delavcev je začasno razporejenih na delo v obrat Stoli I. b) 8 delavcev je v postopku upokojitve. S tremi od teh smo sklenili sporazum za predčasno upokojitev, po katerem se je temeljna organizacija obvezala plačevati razliko v pokojnini zaradi predčasne upokojitve. c) pripravljen je bil postop za prezaposlitev ca 30 delavcev v drugi DO. Z delavci je kadrovska služba IMV opravila razgovor, pripravila ogled proizvodnje. Ta trenutek je sprejelo delo v IMV 10 delavcev, 5 jih je še v postopku. Ostali so bili odklonjeni iz različnih razlogov ali pa niso želeli nove zaposlitve. d) Na čakanju na delo doma je sedaj 25 delavcev. Večina jih ima še lanski dopust ali imajo zdravstvene težave. Postopoma kot se bodo pojavile potrebe po delu, bodo klicani na delo. Kot sem pojasnil, bo po revitalizaciji na obratu ca 40 zaposlenih, torej vsi ne bodo več imeli dela v obratu. V decembru je bila izdelana analiza in program reševanja presežkov delavcev za takratno reorganizacijo vodenja obrata. Vsi zaposleni na obratu so bili takrat ocenjeni po kriterijih za reševanje presežkov (izobrazba, delovna doba, delovna uspešnost). Na delo v obrat bodo sprejeti tisti, ki imajo po zahtevani organizaciji boljše ocene in ki se ne smejo obravnavati kot presežki. Ostali delavci se bodo morali reševati po navedenem postopku. Odločitev ZKO je, da se bodo po enakem projektu reševali tudi še nekateri drugi obrati Finale, saj so v začetku navedeni problemi v ostalih obratih več ali manj podobni. Bojan Bencik -f„!,?<„^Kadrovske vesti za mesec marec 1990 TOZD PPL: OBRAT TVP: odšla: Igor ŠPRAH in Tomislav BARBIČ - v JLA, OBRAT ŽAGA STRAŽA: prišel: Hajro HONSIĆ - iz JLA, odšli: Jože ŠPRINGER - upokojitev, Mijo MARTINOVIĆ — sporazum, Jože ŠAŠEK v JLA, OBRAT TPI: odšel: Anton ŠTUPAR — upokojitev OBART TES: odšli: Adolf ZUPANČIČ — upokojitev. TOZD FPL: OBRAT TPE TREBNJE: odšli: Branko KOTAR — disciplinska, Alojz BREZNIK - sporazum, Silva ZUPANČIČ - določen čas; OBRAT TDP: odšla: Nada BABIČ — sporazum, Alojzija PETAN — upokojitev; OBRAT TSP: odšli: Jožica MARTINČIČ - upokojitev, Dušan MOJSTROVIČ, Mojca SAJE, Slavka MIRTIČ, Jože KESTNAR -sporazum; OBRAT TPP: odšla: Zvonko KLEVIŠAR — sporazum, Anton KRALJ — upokojitev; OBRAT TG DVOR: odšel: Silvo PRIMC - JLA; SD FPL: odšel: Darko MARKOVIČ — sporazum. TOZD SIGMAT BRESTANICA: odšel: Samo MOŠKON — določen čas. TOZD TKO METLIKA: odšli: Branko KIKIČ — disciplinska, prišli: Zdravko VOVK in Sejdo GRUBAČEVIĆ — iz JLA, Stanko KRAMARIČ, Zdenka JAMBROŠIČ, Tanja TEŽAK, Mojca PLUT, Simona MALEŠIČ, Biserka KOS, Ivica GORUP, Nikola FURJANIĆ, Anton JAKLJIČ, Sanja BUKOVAC, Svetlana DEA-NOVIĆ, Janja GAVRIĆ-KOKALOVIĆ, Mirjana MATJAŠIČ, Brankica VUKŠINIĆ — za določen čas. DSSS: prišel: Jakob ANDOLJŠEK, dipl. eoc., odšli: Igor VIZJAK, Igor NOVAK, Milivoje MALEŠEVIĆ, Majda KLOBUČAR, Vesna VIDMAR — sporazum, Mira SLAPNIČAR — upokojitev. V TAP TREBNJE PA SO ODŠLI: Majda MEDVED, Damjana MERVAR, Barbara SKUŠEK, Marija KOTNIK, Ivanka ERHOV-NIC, Majda BRAJER, Lucija BARBARIČ, Jože KRESE, Aleš KAVŠČEK, Slavko BRUDAR, Jože BARTOLJ. Miran GAŠPER. TOZD Stanje dne 28. 2.1990 Stanje dne 31. 3.1990 M Ž Skupaj M Ž Skupaj IVI’ 115 150 265 113 150 263 ŽAGA 245 89 334 243 89 332 TPI 58 21 79 57 21 78 TES 107 8 115 106 8 114 SD PPL 12 1 13 12 1 13 SKUPAJ 537 269 806 531 269 800 BOR 70 48 118 70 48 118 IGK 55 41 98 53 40 93 TDP 98 98 196 98 96 194 TSP 129 126 255 127 123 250 TPP 69 39 108 67 39 106 LIPA 90 32 122 90 32 122 TGD 53 51 104 52 51 103 SALON 12 3 15 12 3 15 SD FPL 16 3 19 15 3 18 SKUPAJ 292 441 1033 584 435 1019 SIGMAT 104 38 142 103 38 141 TAP 82 60 142 102 68 -170 TKO 155 64 219 160 74 234 DSSS 222 206 428 200 194 394 SKUPAJ 563 68 931 565 374 939 1692 1078 2770 1680 1078 2758 -170 = 2588 Jože HROVAT, Tomislav HRELEC, Vedran HRENEK, Janko GUZINA, Stane GOREČ, Zdenka VAVRA, Ivo ŠEGOVIĆ, Mio-mir STANKOVIČ, Drago PROHASKA, Jože PRELOG, Drago MEDIC, Konrad MEHLE, Vasilije MANČlČ, Janez MARN, Anica GOLOB, Anton GOLOB, Janko KOVAČEC. Prenos funkcij DSSS na tozd in prerazporeditve delavcev V zadnji številki našega glasila smo vas seznanili s podatki o prerazporeditvah delavcev DSSS na posamezne TOZD. Ker smo bili z informacijo zelo skopi, se nam zdi prav, da vas širše seznanimo s to problematiko. Poslovanje v pogojih tržnega gospodarstva, kateremu se postopoma prilagaja tudi naša zakonodaja, zahteva drugačne načine dela, kot smo jih bili navajeni v dosedanjem sistemu dogovorne ekonomije. Zahteva predvsem hitre odzive na zahteve trga, kar pogojuje obvladovanje vseh razpoložljivih proizvodnih resursov. Tako obvladovanje pa je z oddaljenostjo posameznih funkcij in njihovo lokacijo v DSSS oteženo, ker so odzivi na potrebe proizvodnega procesa prepočasni oziroma prepozni, kar pomeni, da se tudi proizvodni proces prepočasi oziroma prepozno odziva na zahteve trga. Nobenega dvoma ni, da je vsa organizacijska nadgradnja proizvodnega procesa namenjena le njemu in ni sama sebi namen. Delo vseh delavcev kolektiva se rezultira v proizvodu, ki ga ponudimo na trgu, kjer ta proizvod dobi svojo vrednost. Vsi se strinjamo, da nas tare kriza, kateri se vpiramo na vse mogoče načine in iščemo rešitve, da bi nam bilo jutri boljše, če nam že danes ne more biti. Zelo hitro pa se čutimo prizadete, če nas lovka krize oplazi bolj kot naše sodelavce. Vendar moramo biti realni in moramo vedeti, da nihče ne bo mogel ostati neprizadet, če bomo čakali križem rok in se bomo zadovoljili s sedanjim stanjem. Organizacija (DO, TOZD, podjetje) je živ organizem, sestavljen iz neštetih celic, ki se stalno podzavestno ali zavestno spreminjajo in so v vskem tenutku v drugačnem medsebojnem odnosu. Čimveč je zavestnega spreminjanja teh notranjih odnosov, več je možnosti, da bo organizacija dobro funkcionirala. Ker smo zavestno spoznali, da moramo obstoječe organizacij- ske odnose znotraj naše DO spremeniti, če hočemo zagotoviti boljše funkcioniranje in kot posledico v perspektivi tudi boljši kos kruha, moramo to nalogo prevzeti na pleča in jo z vso odgovornostjo in mogočimi žrtvami tudi rešiti. Z objavljeno razporeditvijo delavcev v prejšnji številki našega časopisa smo naredili le prvi korak in prenesli tiste funkcije v pristojnost TOZD, za katere je najbolj nujno'.' Ta proces se bo takoj nadaljeval in je v povezavi z: - organizacijskimi spremembami DO, - revitalizacijo proizvodnih enot, — zmanjševanja deleža režijskega kadra, — celovito sanacijo kadrov v DO Novoles. Tone Kralj, upokojenec OPP V tem mesecu se je od nas poslovil naš dolgoletni sodelavec Tone Kralj. Ker je živel skromno in tiho, a vendar zelo delavno, ga širša Novole-sova skupnost ne pozna, prav pa je, da ga vsaj sedaj spoznamo. Tone namreč spada med t. i. »ustanovitelje« Novolesa. Svojo zaposlitveno pot je začel že v prvih povojnih časih, ko se je kot tapetnik zaposlil pri Mestnem mizarstvu v Novem mestu. V takratnem podjetju, ki je postalo temelj poznejšega obrata Opremales, so delali vsemogoče: mizarstvo, kolarstvo, sodarstvo, tapeciranje in celo dekoraterstvo. V razgovoru nam je Tone svojo zaposlitveno pot opisal in ker gre za zanimivo, rekli bi, »zgodovinsko« pričevanje, vam ga posredujemo: »Ko sem se zaposlil, je imelo naše podjetje delovne prostore na več mestih; naš tapetniški oddelek je imel delovne prostore v nekdanjemu hotelu Koklič. Delali smo različne stvari: otomane, kavče, fotelje, vzmetnice, žimnice, zavese in ostalo dekoracijo. Svoje izdelke smo prodajali različnim kupcem oz. naročnikom. Iz tega obdobja bi bilo morda zanimivo to, da smo opremljali tudi avtomobile. V tistem času se je ustanovilo podjetje Motomontaža, iz katerega je pozneje nastal sedanji IMV, ki je proizvajalo ali bolje rečeno sestavljalo nemške avtomobile, znamke DKW. Leta 1953 smo se pre- Glede na to, da preostali delavci iz organizacijskih enot DSSS, iz katerih so bile funkcije prenešene na TOZD, sprašujejo, kakšen je sedaj njihov status sporočamo, da normalno opravljajo svoje delo in da so še vedno delavci DSSS. Za vse nadaljnje spremembe bomo tako organizacijske enote, v katerih bo prišlo do sprememb, kot tudi posameznike, katerih status se bo tako ali drugače spremenil, pravočasno obvestili. Vsem delavcem lahko jamčimo, da bomo v okviru zakonskih in materialnih možnosti zagotovili socialno varnost. Prosimo pa vse zaposlene v DO Novoles, da rešujemo kadrovsko problematiko na strpen in človeški način! Vid Fajdiga selili v nove prostore v Kandi-ji. Med vojno bombardirano Zorčevo hišo smo z udarniškim delom adaptirali in usposobili za našo delavnico. Tu smo bili nekje do leta 1965, ko smo se združili v podjetje OPREMALES, ki je našel svoje domovanje v Gotni vasi, kjer je še danes. V novem podjetju sem opravljal različna dela: delal sem v tapetništvu, v odpremi, v kontroli in na koncu zopet v odpremi. Naš OPREMALES je bil vedno solidno podjetje. Čeprav smo delali v izredno slabih delovnih pogojih — zlasti v lakirnici — nam je uspevalo proizvajati zelo zahtevne in kakovostne programe. Pripomniti pa moram, da je bilo vedno preveč režije in da smo večkrat močno komplicirali, premalo pozornosti pa smo namenjali proizvodnji. Premalo smo vzgajali čut odgovornosti do dela pri slehernem posamezniku. Kaj več ne bi povedal. Morda še to: vedno smo se trudili in želim, da naj ne bi bil ta trud v sedanji krizi izničen. Novo-lesu želim zato skorajšnje okrevanje in lepo prihodnost. « Poročilo dela disciplinske komisije za leto 1989 Disciplinska komisija oz. disciplinski senati delovne organizacije NOVOLES so skozi obdobje leta 1989 vodili redne disciplinske postopke in opravili 69 javnih obravnav, na katerih je bilo obravnavano 277 delavcev, zoper katere je bila podana zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, zaradi ene ali več očitanih kršitev delovnih obveznosti. Skupno število očitanih kršitev je doseglo število 273. TOZD PPL je podala 71 zahtev za uvedbo disciplinskega postopka, TOZD FPL 114 zahtev, TOZD KO Metlika 3 zahteve, TOZD Sigmat 8 zahtev, TOZD Polimeri 24 zahtev in DSSS 7 zahtev. Če zgoraj navedene podatke primerjamo s podatki iz predhodnega leta 1988, le-ti kažejo na občutno povečanje števila kršiteljev delovnih obveznosti kot tudi na povečanje števila očitanih kršitev, kajti v letu 1988 je bilo opravljenih 33 javnih obravnav, na katerih je bilo obravnavanih 130 kršiteljev, katerim je bilo očitanih 157 kršitev. 200 - — Diagram števila kršiteljev in postopkov po posameznih letih (od 1984. do 1989. leta) OPOZORILO: Diagram ne vsebuje podatke za leto 1987, ker ni bila izdelana analiza. Disciplinski senat je kršiteljem delovnih obveznosti v 106 primerih izrekel disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, s POGOJNO ODLOŽITVIJO izrečenega ukrepa, v 38 primerih je izrekel ukrep javni opomin, 12 delavcem je bil izrečen najhujši ukrep — prenehanje delovnega razmerja, 18 delavcem je bil izrečen opomin, najmanj pa je bilo izrečenih prerazporeditev na druga dela in naloge (7. kršiteljem) in denarna kazen, ki je bila izrečena dvema kršiteljema. DISCIPLINSKI UKREPI IZREČENI V LETU 1989 TOZD vrste izrečenih ukrepov PPL FPL kopal oprema Sigmat DSSS Polimeri X opomin 6 7 1 4 8 javni oporni n 14 16 1 6 38 denarna kazen 1 1 2 prerazporeditev na druga dela 2 3 1 1 7 prenehanje dela v. razmerja, ki se odloži 39 45 1 5 4 12 106 prenehanje delavnega razmerja 2 9 1 12 umik} us tavi tevj oprostitev 7 33 1 1 2 44 I 71 114 3 8 7 24 227 TABELA: disciplinski ukrepi — izrečeni v letu 1989 V ostalih 44 primerih je bil: a) zahtevek umaknjen, b) ustavljen postopek zaradi pomanjkanja dokazov ali pa je bil c) delavec oproščen. Pri izbiri oz. pri izreku disciplinskega ukrepa delavcu je disciplinski senat upošteval olajševalne in oteževalne okoliščine, težo kršitve delovne obveznosti (lažja ali hujša kršitev), stopnjo delavčeve odgovornosti in okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena ter na podlagi ugotovljenega stanja izrekla ukrep, ki naj bi v prvi vrsti vzgojno deloval na kršitelja in ostale delavce tako, da v bodoče do kršitev ne bi prišlo. Že v letu 1988 je bil opažen porast izrečenega ukrepa: prenehanja delovnega razmerja, ki se pogojno odloži za določeno dobo, pod pogojem, da delavec v tej dobi ponovno huje ne krši delovnih obveznosti. Porast seje nadaljeval tudi v letu 1989, s hkratno rastjo izreka najhujšega ukrepa: prenehanja delovnega razmerja. V zadnjih primerih so kršitelji pogostokrat sami zaprosili za prekinitev delovnega razmerja, še predno je bil izrečen ukrep izvršliv. Pri izrekih drugih ukrepov se leto 1989 bistveno ne razlikuje od leta 1988, kajti drugi najpogosteje izrečeni ukrep je javni opomin, ki mu sledi opomin in prerazporeditev na druga dela in naloge ter v manjšem številu denarna kazen. Disciplinski senat je pri svojem delu uporabil vse ukrepe, ki so zakonsko dani na razpolago. ANALIZA KRŠITEV DELOVNIH OBVEZNOSTI: Analiziranje ugotovljenih kršitev kaže naslednji vrstni red najbolj pogostih kršitev: 1. Odklonitev nadurnega dela je storilo 69 kršiteljev ali 24,9 odstotkov, 2. Neopravičeni izostanki z dela: 60 kršiteljev ali 21, 6 odstotkov, 3. Malomarno in nepravilno izpolnjevanje delovnih dolžnosti: 33 kršiteljev ali 11,9 odstotkov, 4. Alkoholiziranost na delu, prinašanje alkohola: 20 delavcev ali 7,2 odstotka, 5. Neprimeren odnos do sodelavcev, grožnje, pretep: 9 delavcev ali 3,2 odstotka, 6. Nespoštovanje navodil zdravnika: 9 delavcev ali 3,2 odstotka. VRSTE KRŠITEV IZREČENE V LETU 1989 DSSS TOZD PPL TOZD FPL roza TOZD TOZD VRSTE KRŠITEV OPL OVL OŽL TES Lipa OPE Stoli 1 S/D/, 2 OMK OPP OMP kop. opre Sig — mat Fbh- meri z neopravičeni izostanki 1 6 2 5 1 7 5 9 9 1 2 2 4 7 60 odklonitev nadimegi dela 35 2 7 15 1 2 2 4 69 malomarno izpolne-zart je delavnih dolžnosti 3 1 3 14 5 1 6 33 neprimerni odnosi do sodelav grožnje pretepi 2 1 1 1 4 9 alkoholiziranost na delu 4 1 1 1 2 1 2 1 2 1 2 2 20\ neupoštevanje navodil zdravnika 1 1 1 4 2 9 druge oblike kršitev 2 3 3 1 2 2 7 3 1 2 1 27 1 7 51 7 9 4 10 12 28 36 H 6 8 3 8 24 222 7 71 114 3 8 24 |Z77j TABELA: VRSTE KRŠITEV - IZREČENE V LETU 1989 Najpogostejša kršitev, ki se je pojavljala, je bila odklonitev nadurnega dela, ki je novost v letu 1989, kajti v prejšnjih obdobjih je ni bilo opaziti, ali pa je zavzemala le neznaten procent in je bila vključena pod ostale kršitve. Takoj za njo ji sledi kršitev — neopravičeni izostanki z dela, ki je v letu 1988 zavzemala prvo mesto. Nadaljnja primerjava z letom 1988 tudi pokaže, da se je močno povečalo število kršitve — malomarnosti pri delu, medtem ko je kršitev prihod na delo pod vplivom alkohola oz. alkoholiziranost na delu padla iz tretjega na četrto mesto. Največ kršitev je bilo ugotovljenih v: — obratu priprava lesa (51) TOZD PPL, — obratu Stoli II, Dvor (36) TOZD FPL, — obratu Stoli I, Straža (28) TOZD FPL, — TOZD Proizvodnja in predelava Polimerov (24). Disciplinski senat je kar v 44 primerih ugotavljal, da so zahteve za uvedbo postopka neutemeljene, nepopolne in preuranjene, kajti med postopkom je pogostokrat prišlo do umika zahteve s strani predlagatelja, v drugih primerih pa se je ugotovilo, da delavec dejansko kršitve ni storil in je bil na IZRAČUNI-DISCIPLINSKI UKREPI PO POSAMEZNIH LETIH V %. ______________________ opomin javni opomin denarna kazen razpored ite\ pogojno pre neha del.rca prenehanje del raz me. 1985/ 281 kršiteljev 2Q2 20,6 1 28, A 17 1986 / 206 kršiteljev 28,1 25,6 0 26,2 11,6 1983 /190 kršiteljev 16,1 21,5 'P 'P 36,1 7,6 1989/ 277 kršiteljev 6/ 13,7 0,72 2p 38,2 V predlog take ugotovitve oproščen ali pa se delavcu ni mogla dokazati očitana kršitev (pomanjkanje dokazov) in je bil zato postopek ustavljen. Premišljena ocenitev in kritičnost, z objektivno oceno bi vsekakor pripomogla k boljšemu delu disciplinskega senata in k učinkovitejšemu delovanju ukrepa, ki mora delovati vzgojno na kršitelja. Mojca Pureber dipl. iur. Projekt prenove kadrov 1. Delovna organizacija novoles že 4 leta izkazuje po zaključnih računih izgubo. Poleg številnih zunanjih vzrokov za težko gospodasko situacijo je tudi precej notranjih vzrokov, med njimi tudi na kadrovskem področju. Ob neusmiljenem delovanju tržnih zakonitosti, bo gospodarjenje čedalje težje in preživeli bodo le najboljši. V takih razmerah so ključni resurs kadri. V Novolesu kronično primanjkuje kadrov na nekaterih ključnih področjih, kot so nabava, prodaja in operativno vodenje proizvodnje. Zato smo v sektorju kadrovskih, pravnih in splošnih zadev pripravili Projekt prenove kadrov, ki naj bi v obdobju do leta 1994—95 zadevo revita-liziral. Projekt je razdelan na več področij, celotna vrednost projekta pa je ca 9.000.000 DEM. 2. Gibanje zaposlenih in kvalifikacijska struktura v obdobju 1984—1989 (glej tabelo) Št. izobr. 31.12.84 % 31.12.85 % 31.12.86 % 31.12.87 % 31.12.88 % 31.12.89 % DR 1 1 VSI 44 1,4 50 1,7 56 1,8 54 1,8 73 2,5 80 2,9 VŠ 64 2,1 65 2,2 62 1,9 60 2,0 79 2,7 86 3,1 SR 316 10,4 322 10,9 346 10,9 342 11,4 350 12,0 342 12,0 VKV 28 0,9 27 0,9 20 0,6 18 0,6 13 0,4 10 0,3 KV 548 18,0 579 19,5 614 19,3 619 20,7 652 22,3 621 22,3 PK 263 8,6 259 8,7 235 7,4 242 8,1 195 6,7 176 6,3 NK 1782 58,5 1660 56,0 1855 58,2 1662 55,5 1565 53,5 1474 52,8 Skupaj 2789 zaposl. 3046 2963 3188 2997 2927 Tabela kaže, da smo bili na področju zaposlovanja in izboljševanja kadrovske strukture uspešni. V tem obdobju smo število zaposlenih z visoko izobrazbo povečali od 44 na 80, kar je indeks 182, z višjo od 64 na 86, kar je indeks 134, s srednjo od 316 na 342, kar je indeks 108, poklicna stopnja od 548 na 621, kar je indeks 113 in zmanjšali delež NK delavcev od 1782 na 1474, kar je indeks 82. 3. Odstopanja glede zahtevane in dejanske izobrazbe Kljub opisnim zadevam glede izboljšanja kvalifikacijske strukture je ugotovljeno, da so odstopanja po izobrazbi med zahtevano in dejansko še vedno ogromna. V strokovni službi smo izdelali pregled na vsak obrat, TOZD in DSSS posebej, vendar bomo v tem članku dali pregled samo zbirno za celotno delovno organizacijo. Ustreza Ne ustreza VII. st. 41,7% 58,3 % VI. st. 24,8 % 75,2% V. st. 43,9 % 56,1 % Skupaj 39,5 % 60,5 % Kot vidimo, je samo na področju V. do Vil. stopnje zahtevane strokovne izobrazbe delavcev z Ustrezno strokovno izobrazbo 39,5 odstotkov z neustrezno strokovno izobrazbo pa 60,5 odstotkov. Takšno stanje se odraža seveda v celotnem poslovnem procesu. Novoles seveda želi biti kvalitetna firma, vendar moramo vedeti, da se poslovni proces začne v marketingu, konča pri kupcu in da moramo ves ciklus obvladovati na kvalitetni ravni. Zahodne Evropa nam je s t. i. belo knjigo, ki je stopila v veljavo 1. julija 1987, sprejeta pa je bila junija 1985, postavila nekaj visokih ovir, ki jih bomo morali obvladati, če bomo hoteli z njimi poslovati. Te ovire pa so na področju: a) fizične ovire (carine oz. meje). b) tehnične ovire (standardi), c) fisikalne ovire (davki, itd.) Za nas, Jugoslovane, bodo še osebno zahtevne tehnične ovire, ker v Evropsko skupnost kot država še zlepa ne bomo prišli, da bi s tem odpravili ovire pod a) in c). Tehnične ovire pa so rzalični standardi, ki veljajo za posamezne izdelke oz. celoten sistem. Osnovno načelo skupnosti je, da potem ko je izdelek narejen in dan na trg posamezne članice skupnosti, ni razloga, zakaj se ne bi prosto prodajal po vseh državah skupnosti. Da pa bi posamezen proizvajalec sploh lahko prišel s svojim proizvodom ali storitvijo na tako zahteven trg, mora biti celoten poslovni sistem na kvalitetnem nivoju. Tako npr. standardi mednarodne organizacije za standardizacijo ISO/D1S 9004, ki smo jih prevzeli tudi v Jugoslaviji pod JUS A. K. 1.011 itd., točno definira principe sistema kvalitete in to zelo podrobno za vsa področja oz. vse faze poslovnega procesa, in sicer: a) marketing in rziskovanje trga, b) konstruiranje, izdelava specifikacij in razvoj proizvoda, c) nabava, d) planiranje in razvoj procesa, e) proizvodnja, f) kontroliranje, raziskovanje in preverjanje, g) pokrivanje in skladiščenje, h) prodaja in distribucija, i) vgradnja in sprovajanje v pogon, j) servisiranje in vzdrževanje, k) odstranjevanje neuporabnih proizvodov. Ob tolikih kritikah, ki jih naslavljamo na službo kontrole kakovosti in naš projekt uvajanja integralnega upravljanja kakovosti, se vprašujem za katere točke od a) do k) lahko rečemo, da smo na nivoju, ki ga zahtevajo mednarodni standardi, da bi se Novoles kot sistem lahko po letu 1992 brez težav vključeval v te procese in nemoteno plasiral svoje proizvode. Osebno menim, da niti na eni točki, čeprav so narejeni pomembni premiki pod točko e), f), j) in delno b), za vsa ostala zelo pomembna področja pa niti začeli nismo, čeprav so naloge dane vsem nosilcem že dalj časa. Ti predpisi zahtevajo ustrezne ukrepe in aktivnosti tudi na področju kadrov, tu sta izpostavljena zlasti dva področja: a) izobraževanje in b) motiviranje. 4. Izobraževanje Zato smo v sektorju v okviru projekta prenove kadrov pripravili tudi program izobraževanja za obdobje do leta 1994, in sicer na treh področjih: a) redno izobraževanje (štipendiranje), b) študij ob delu in iz dela, c) funkcionalno izobraževanje. Ovrednoteno to pomeni ca 800.000 DEM, s tem sta točki b) in c) ovrednoteni samo za leto 1990, točka a) pa do leta 1994. Program funkcionalnega izo-baževanja za leto 1990 je izdelan zelo podrobno in je ovrednoten na ca 300.000 DEM. Posebej skrbno smo poskušali pripraviti program funkcionalnega izobraževanja s področja kvalitete. Program je izdelan in razdeljen za naslednje nivoje: a) vodenje DO, TOZD, b) vodenje proizvodnega procesa, c) razvojni in tehnološki kadri, d) kadri v marketingu, trženju in nabavi, e) področje vzdrževanja, f) delavci v neposredni proizvodnji. Program vsebuje naslednje vsebinske sklope: a) Splošni del - filozofija kakovosti, b) organizacija proizvodnje, c) tehnološko področje, d) področje marketinga in trženja, e) področje informatike, f) področje organizacije kontrole, g) pravno področje, h) področje nagrajevanja in motivacije. V januarju 1990 smo začeli s predavanji za nivo — vodje obratov, — tehnični vodje, — vodje tehnoloških pripav dela. Žal smo po 3 predavanjih začasno zaključili s tem, ker je bil odziv delavcev, ki delajo na teh delih in nalogah mizeren, razen nekaj svetlih izjem. Prepričan sem, da bi na testna vprašanja, ki smo jih pripravili za ta nivo, bili odgovori enako mizerni, kot je udeležba in da jim ZNANJA še kako manjka, vendar zaenkrat je tako, in upam, da bomo zadeve spremenili in premaknili naprej. Dokler te skupine ne damo skozi, se ostalih ne bomo lotili. V tem delu programa za leto 1990 pa je še vrsto drugih zadev, ki so organizirane izven DO. Zanimivo je, da se takih oblik pa ti isti ljudje radi udeležujejo. 5. Nadomeščanje vodilnih kadrov, ki odhajajo iz DO oz. v pokoj in potencialno fluktuabilni kadri na VI. in VII. stopnji zahtevnosti Izdelan je pregled odhoda in možnosti nadomeščanja vodilnih kadrov za vse TOZD in DSSS. Tu so predvsem odprta vprašanja v TOZD PPL, Sigmat, DSSS in tudi FPL ter TKO. Gre za nivoje dir. TOZD. dir. sektorjev, vodje služb in še nekatere druge. V tem momentu je zelo pomembno oz. bistveno, da se ne ponovi val odhodov strokovnjakov kot v letu 1987, saj je nadomeščanje in uvajanje novih dolgotrajen, večletni proces. Tu želimo, da se obdržijo zlasti vsi tehnični kadri ter kadri na ostalih ključnih področjih, kot so finance, trženje, razvoj itd. Tudi nadaljnji osip poslovodnih kadrov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, bi imelo zelo težke posledice, zato je blatenje in nadaljnje neutemeljeno obtoževanje po časopisih brez vsakega smisla. 6. Kadrovski potenciali V nadaljevanju projekta smo opredelili nekaj čez 20 mladih strokovnjakov Novolesa, ki bodo z nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem prevzeli pomembne funkcije na strokovnem in vodstvenem področju. Predvidena so izobraževanja doma in v tujini, zlasti za področje jezikovnega usposabljanja in specializacij. Zajeta so vsa področja od tehničnih profilov do ekonomistov in pravnikov. Ocenjujemo, da je zato potrebno letno ca 60—100.000 DEM. 7. Reševanje presežkov delavcev Ob nadaljnjem zaostrovanju gospodarskih razmer in ukrepih za socialno poslovanje ocenjujemo, da bo potrebno reševati ca 500 delavcev. Reševanje tega problema načrtujemo v naslednjih smereh: a) prezaposlitve v druge DO (ca 50 delavcev) b) dokup del. dobe — ca 130 delavcev, c) prenehanje delovnega razmerja in odpravnine — tekoče po dogovoru, d) čakanje na delo (dokvalifikacije, prekvalifikacije itd.) — ca 250 delavcev. Možni so še nekateri drugi ukrepi, ki jih proučujemo. Za ta del ocenjujemo stroške v višini ca 6.200.000 DEM. 8. Stanovanjsko področje Vodimo aktivnosti za odprodajo 155 stanovanj v okvirni vrednosti 5.000.000 DEM. Žal so sredstva DPS že aktivirana za potrebe DO Novoteks, naši delavci pa se težko odločajo za nakup v tako negotovih razmerah. Za pridobivanje novih kadrov načrtujemo letno nakup ca 3—5 stanovanj v skupni vredosti ca 450.000 DEM. 9. Invalidska problematika V Novolesu je 99 delavcev invalidov in delavcev z zmanjšano in spremenjeno delovno sposobnostjo. Le-te ni moč enostavno rešiti z upokojitvijo, temveč jih je treba ustrezno zaposliti. Zato je izdelan idejni projekt posebnih delavnic, v katerih bomo skušali reševati to problematiko. Groba ocena stroškov za to je ca 1.200.000 DEM. Celoten projekt je torej ovrednoten na ca 9.000.000 DEM. Projekt je »na papirju«, sedaj ga bo treba uresničevati. Za to bo potrebno veliko naporov, sodelovanja vseh struktur v Novolesu, veliko odpiranja vrat zunanjih institucij, kjer želimo pridobiti sredstva (sklad rezerv, sklad za zaposlovanje itd.). V sektorju bo potrebno nemudoma rešiti vodenja sektorja, saj tako pomemben sektor ne more biti brez vodje, morda bodo potrebne tudi kadrovske okrepitve sektorja itd. S tem prikazom smo želeli tudi z naše strani osvetliti prizadevanja za izboljšanje stanja v DO, saj nam nekorektna blatenja po časopisih nič ne koristijo, ampak samo kvalitetno in odgovorno delo na vseh nivojih, zlasti tudi izven neposredne proizvodnje. Želimo, da nam posredujete vaša mnenja in pripombe, ki jih bomo z veseljem upoštevali, če bodo strokovne in dobronamerne. Marjan Grabnar Slovenije Potrjevanje članstva oziroma včlanjevanje v sindikate dejavnosti Slovenije in v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije Zveza svobodnih sindikatov Slovenije IZJAVA Podpisani(a) ..................................................... rojen(a) ......................................................... zaposlen(a) v .................................................... (ime in kraj podjetja, organizacije, ustanove) izjavljam, da želim (p)ostati član(ica) sindikata: (obkroži samo eno zaporedno številko) 1. dejavnosti družbenih in državnih organov Slovenije 2. dejavnosti energetike Slovenije 3. dejavnosti finančnih organizacij Slovenije 4. delavcev gostinstva in turizma Slovenije 5. gozdarstva Slovenije 6. delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije 7. delavcev kemične, gumarske in nekovinske industrije Slovenije 8. kmetijstva in živilske industrije Slovenije 9. komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije 10. delavcev kovinske in elektro industrije Slovenije 11. delavcev v kulturi Slovenije 12. lesarstva Slovenije 13. obrtnih delavcev Slovenije 14. papirne, grafične in časopisno informativne, založniške in novinarske dejavnosti Slovenije 15. delavcev prometa in zvez Slovenije 16. tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije 17. delavcev trgovine Slovenije 18. delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije 19. zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije 20. delavcev železniške dejavnosti Slovenije 21. drugo: ...................................................... Sprejemam statut in progam sindikata, v katerega se včlanjujem, in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. V.............................. dne .............................. Podpis Članu z izkaznico zagotavljamo: * varstvo pravic iz kolektivne pogodbe * brezplačno pravno pomoč in varstvo * dodatno izobraževanje in usposabljanje * posredovanje in pomoč v posredovalnicah dela * pomoč v sindikalnih hranilnicah in posojilnicah * solidarno pomoč iz solidarnostnih skladov * pomoč iz stavkovnega sklada * počitnice v objektih sindikalnega turizma in podporo za preventivno zdravljenje, okrevanje in oddih * organizirano ugodno nabavo v trgovinskih organizacijah ali sindikalnih zadrugah Prvi kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je bil 6. in 7. aprila 1990 v Ljubljani, je po sprejemu programskih dokumentov in statuta sprejel poseben sklep, da sindikati dejavnosti in druge oblike organiziranja vsem dosedanjim članom ZSS in drugim zaposlenim takoj ponudijo pristopne izjave za prostovoljno vključitev v sindikat dejavnosti in s tem v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. S to akcijo začenjamo takoj. Republiški odbori sindikatov dejavnosti Slovenije so koordinatorji akcije. Njihov sedež je v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana. Republiški odbori dejavnosti naj se z občinskimi sveti dogovorijo zlasti glede pridobivanja članov v večjih podjetjih, ki imajo svoje dele v več občinah. Prav tako je poseben dogovor potreben v družbenih dejavnostih. Priporočamo, da akcijo v posameznih okoljih izpeljejo predstavniki tistih sindikalnih organizacij, ki imajo z delavci najtesnejše stike. Občinski sveti skupaj z odbori dejanvosti (občinskimi, medobčinskimi, mestnimi) neposredno organizirajo včlanjevanje, zbirajo naročila o potrebnem številu pristopnih izjav iz podjetij, neposredno vročajo sindikatom v podjetjih potrebno število izjav in izpolnjene izjave prevzamejo. Vse zbrane podpisane pristopne izjave dnevno pošiljajo na naslov: Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Pristopne izjave, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. Občinski sveti neposredno vodijo aktivnosti v zvezi z včlanjevanjem v sindikat med delavci samostojnih poklicev, upokojenci in med nezaposlenimi - zlasti med odpuščenimi v stečajih. V ta namen organizirajo stalna vpisna mesta, kjer se zainteresirani lahko včlanijo in pridobijo potrebne informacije. Stalno vpisno mesto bo organizirano tudi v Domu sindikatov v Ljubljani. Občinski sveti skupaj z odbori sindikatov dejavnosti naj vse svoje moči usmerijo v pomoč sindikatom v podjetjih (vsebinsko, organizacijsko, tehnično), še posebej pa v tistih okoljih, kjer pričakujejo odpore tej akciji. V teh primerih morajo občinski sveti prej uskladiti akcijo z republiškimi odbori sindikatov dejavnosti, zlasti o tem, kako si zamišljajo vsebino postopka. Sindikat v podjetju oziroma v organizaciji neposredno izvaja vse postopke v zvezi z včlanjevanjem. Član sindikata je lahko vsakdo, ki je zaposlen - tudi direktor, ki pa skladno s statutom ne more biti izvoljen v sindikalne organe. Za uspeh pri pridobivanju članov je odločilnega pomena oseben stik z vsakim posameznim delavcem. To naj opravijo sindikalni zaupniki oziroma člani organov sindikata v podjetju in drugi sindikalni aktivisti. Način vročanja pristopnih izjav naj bo izbran glede na posebnosti delovnega procesa in dela sindikata. Ob tej priložnosti je treba, kjer je mogoče in najbolj potrebno, zagotoviti prisotnost predstavnika občinskih, ali medobčinskih svetov ali odborov dejavnosti, ki naj delavce seznanijo z vlogo in nalogami Svobodnih sindikatov Slovenije ter s pravicami in ugodnostmi člana. Sindikat v podjetju oziroma organizaciji naj delavce opozori na akcijo tudi z razobešenjem lepaka, ki bo objavljen v naslednji številki Delavske enotnosti. Sindikati podjetij naj se pri izpeljavi te akcije obračajo po pomoč predvsem na občinske svete in odbore sindikatov dejavnosti. Zbrane pristopne izjave je treba sproti oddajati občinskim svetom. Na podlagi podpisanih pristopnih izjav bodo v nekaj dneh izdelane članske izkaznice, s katerimi bodo člani uveljavljali svoje pravice in ugodnosti. Članske izkaznice naj bodo izročene na slovesen način, pri čemer je mogoče izročitev izkaznice pa tudi akcijo zbiranja pristopnih izjav povezati s praznovanjem 100 letnice praznika dela - 1. maja. Vse pristopne izjave, članske izkaznice in sezname članov po podjetjih bo zagotovil Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Seznami članov po podjetjih bodo posredovani sindikatom v podjetjih, odborom sindikatov dejavnosti in občinskim svetom. Akcija včlanjevanja v sindikate dejavnosti in s tem hkrati v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije časovno sicer ni omejena, vendar je v našem skupnem interesu, da včlanjevanje izvedemo že aprila letos. Borimo se za vsakega člana! Sindikalni pozdrav! Predsednik Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Miha Ravnik Nič ne občutim vonja, kaj je to? zctj&čzna S CU TjJLtC a ClpCL fčLTTa- 'spakuium ^ Kaj se iz ust prenaša preko nosu v organ za vonj. Od tam gredo impulzi v možgane po traktu za vonj. Pri vas je nosna sluznica zatečena. Verjetno zaradi dolgotrajne uporabe kap Ijic za nos. Nehajte uporabljati kapljice za nos in spet boste dobili občutek za vonj. ZAHVALE Ob izgubi moje mame Amalije Krese se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TV P in sodelavcem za denarno pomoč. Anica Šenica, TOZD TVP Ob smrti drage mame Frančiške Kumelj se iskreno zahvaljujem OOS obrata Stoli II Dvor za podarjeno cvetje, sodelavcem za denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Hčerka Pavla Nahtigal z družino 'wvwwyvwvw'✓y'vwww^v^(^r✓>vwwwvwv^A,'WV'/v\ Ob težki izgubi dragega moža Jožeta Šenica se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD PPL, Obrata vezanega in slojastega lesa za podarjeno cvetje ter sodelavcem za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu v njegov zadnji dom. Žena Silva Rada bi hodila v drugačno šolo POJASNILA Na objavljeni članek z naslovom VSAK PO SVOJE V ODREŠITEV v Dol. listu z dne 15. 2. 1990 in večkratna vprašanja, kaj je resnica, dajemo naslednje pojasnilo: 1. Zaradi neustreznih klimatskih pogojev v skladišču v Podhosti je res nastala škoda na posameznih elementih LOVSKE SOBE, ki se izdeluje v obratu OMP. Posebna komisija iz obrata je zaloge v tem skladišču pregledala in 30. 3. 1990 pripravila pisno poročilo, iz katerega je razvidno, da so se določeni elementi, ki so izdelani iz masivnega lesa (vrata, okvirji), zaradi prevelike vlažnosti razlepili in da je nastala določena škoda. Po popravilu se bo ocenila realna vrednost izdelkov in izvršila prodajna akcija. Taki izdelki se ne bodo več skladiščili v Podhosti. Stopnja odgovornosti posameznikov za nastalo škodo se bo ugotavljala. 2. V Mirni Peči so bili skurjeni elementi stolov - ne celi stoli ki so bili nepravilno izdelani v obratu Stoli I. v letu 1988 in niso bili več uporabni. Ne gre za čudne manipulacije, saj obstaja o tem pisno poročilo vodje obrata Josipa Kolariča. 3. Pohištvo - spalnice so legalno kupili trije bivši »vodilni« TDP. Ker je to raziskovala in zaključila zadevo UNZ, je ta zadeva brezpredmetna. B. B. Kdo je potopil Novoles?! Vsako jutro, ko je treba ob zgodnji uri vstati, se ti kot nož zareže v možgane: ŠOLA! Kakšen bes te prevzame, ko bi ti še tako rad podaljšal sanje za pol urice. Za te pol urice bi storil marsikaj. So pa tudi jutra, ko ti je čisto vseeno in si slepo vdan v usodo. Včasih pa se treseš kot šiba na vodi. Odrasli se sprašujejo: Mar je šola res takšen zmaj s sedmimi glavami? Mi, učenci, to vemo. In jaz bom zdajle skušala tega zmaja pregnati. Kaj ne bi bilo lepo, ko bi zjutraj vstali in se veselili, da je pred nami lep dan? Za kontrolne naloge ne bi bilo nobenega strahu. Uro za začetek pouka bi malo premaknili nazaj in mi bi imeli več časa za zajtrk. Kajti, če verjamete ali ne, tiste pol ure podaljšanega spanja odvzame čas za zajtrk. Zelo zoprno je v šoli pri predmetih sedeti čisto pri miru in molčati kot riba. Če pa je predmet celo dolgočasen, si upaš tudi zazehati. Raje bi videla, da klopi ne bi bile v vrstah. To učinkuje strogo. Boljše bi bilo, če bi jih postavili v krog. Oziroma bi imeli za to ustrezne mize. Ura bi bila zabavna, saj je dokazano, da se učenci tako zapomnijo veliko več. Torej z igro do uspeha. Tako bi delali predvsem v nižjih razredih, tako bi učenca prilagajali na višje razrede. Otroci bi šli v šolo stari 6— 7 let. Torej tako kot zdaj. V višjih razredih pa bi bilo veliko samostojnega dela. Učenci bi med seboj sodelovali, se pogovarjali. Učitelji pa bi bili primerni temu načinu učenja. Bili bi pri- pravljeni, da odgovorijo na vsa vprašanja. Predmeti bi ostali isti, vendar bi se spremenili načini učenja. Pri težjih predmetih, npr. matematiki, bi nalogo naredili v šoli, učitelj pa bi jo razložil. Več bi moralo biti učenja v naravi ali pa šola v naravi. Bolj bi morali obravnavati ekološke probleme, saj so ti postali naš vsakdan. Več bi morali imeti delovnih akcij in to predvsem z ekološkega vidika. Učenca bi morali navajati na samostojnost, vendar ne tako, kot to delajo sedaj. Med urami bi bilo več razgibavanja. Tako bi si učenci odpočili oči, se sprostili in naskakali. Ure bi bile malo daljše. Mogoče za petnajst minut, saj se s takim delom, kakršnega sem opisala zgoraj, v 45 minutah ne da veliko narediti. Mislim, da bi bilo dobro, če bi bilo na šoli dosti več aktivnosti. Tako bi spoznali, za kaj imamo sposobnosti in za kaj ne. Učitelji bi se morali ukvarjati z vsakim posebej in ne samo z enim, kar se nekje še dogaja. Še beseda o ocenjevanju. Bilo bi popolnoma odveč. Učitelji bi ocenjevali po tem, kako je bil kdo aktiven, kako je pri urah sodeloval. Upam, da bodo to šolo čim-prej spremenili v modernejšo. Pa ima tudi tukaj prste vmes politika? Res neverjetno, kako veliko roko ima. Seže prav povsod. Pa pustimo zdaj to. Naj se šola spremeni v cvetoč kraj, ki ga bodo učenci z veseljem obiskovali in se ga ne bi bali kot, oprostite, »hudič križa.« Lucija Kulovec, 8. a Taka in podobna vprašanja si zastavlja mariborski časopis tabloid KAJ. Omenjeni časopis je namreč v štirinajsti številki (3. april 1990) objavil ponatis Maistrovega članka, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 15. 3. 1990. V tem prispevku nepodpisani avtor zelo izzivalno ponovno dreza v Novolesove interne razmere in na vsak način skuša priti do senzacij. Nepodpisani avtor kar ne more prenesti, da se Novoles ne spušča v senzacionalistično, rekli bi že prostaško in obrekljivo polemiko v časopisih, ki kar ne sodijo v resno družbeno-gospodarsko področje. Nepodpisani avtor zato na primer postavlja retorično vprašanje »Ali molk novoiesovcev pomeni priznanje?« in nadalje trdi: »Napovedali so tudi oster odgovor, namesto njega (ponovno op. p.) so se ogrnili z molkom. Neuradno je bilo slišati, da je vodstvo Novolesa sicer domala ves dopoldan sestavljalo odgovor na očitke, toda na koncu so se odločili, da na takšne pamflete ne bodo odgovarjali...« Ta trditev gotovo ne drži! Odgovor je bil podan in to v novolesovem glasilu št. 3, 3. april 1990. Odgovor je bil podan tisti sredini, kamor tudi sodi, to je, novolesovim delavcem. Omenjeno vodstvo so postavili ti delavci in ne neka imaginarna populacija bralcev nekega časopisa. Zato naj sodijo o svojem vodstvu le lastni delavci, le tem delavcem je dolžno »polagati račune« njegovo vodstvo! Ti delavci so preko svojih legitimnih organov svoje že rekli in še bodo. Kot člani tega kolektiva, ki nam zagotavlja eksistenco, pa prav gotovo ne bomo urejali svojih razmer preko časopisov, še najmanj preko senzacionalističnih ne, ki nam gotovo ne bodo prinesli kruha! Kdo se torej bolj zavija v molk: nepodpisani avtor v KAJ-ju ali novolesovo vodstvo? Novolesov časopis je na razpolago vsem, torej je vsaka polemika možna. Za nas v Novolesu pa ne bi bilo smotrno, da bi se šli senzacij preko časopisov, edino smotrno je, da delamo na tem, da si ustvarimo boljšo bodočnost, ki je sedaj -pa ne samo pri nas - ogrožena. Prepričani smo, da smo si to pot z novimi ukrepi že začrtali! Podpiramo pa vsak konstruktiven dialog, ki bo koristil tako nam v Novolesu kot tudi našemu okolju! A. Šterbenc Športna rekreacija v pomladi 1990 Vabimo vse, ki se preko zimske sezone rekreirajo, in vse, ki bi se želeli udeleževati športno-rekreacijskih tekmovanj v okviru DŠI občine Novo mesto, da pokličejo službo za družbeni standard, Gorazda Kosmino, tel. int. 382. APRIL Badminton — dne 26. aprila s pričetkom ob 16. uri v ŠD Marof. Prijave do 23. 4. - v mesecu maju začne rekreativno — badminton liga. Tekmovanja bodo v nedeljah v maju in začetku junija. Natančnejša obvestila sledijo. MAJ Odbojka - Športni dan 10. maja ob 16. uri v ŠD Marof. Prijavite se do 26. aprila. Pikado Streljanje Nam. tenis Mali nogomet — dne 17. maja s pričetkom ob 16. uri na igriščih na LOKI in ŠD Marof. Prijave do 7. maja Tenis — dne 29. in 31. maja s pričetkom ob 16. uri — igrišča TK Novo mesto. Prijave do 18. maja. JUNIJ Košarka — dne 7. junija s pričetkom ob 16. uri v ŠD Marof. Prijave do 26. maja. Šah — dne 7. junija s pričetkom ob 16. uri v Domu športov na Loki. Prijave do 25. maja. Poleg omenjenih športov bodo tekmovanja potekala še v BALINANJU, ATLETIKI, PLAVANJU in KROSU. O terminih vas bomo obvestili naknadno. Kajak — kanu sekcija Člani kajak — kanu sekcije ŠD Novoles že razmišljamo o prvih spustih po Krki. Vabimo vse, ki se s čolnarjenjem ukvarjate ali to še nameravate, da se udeležite sestanka sekcije, ki bo v torek, 8. maja 1990 ob 14.30 v sejni sobi DSSS. Planinska sekcija Bronasto značko za 6 izletov s sekcijo so prejeli: Planinci smo z letošnjo sezono že začeli. V marcu smo izvedli občni zbor sekcije, na katerem smo pregledali delo v preteklem letu, ga ocenili kot uspešno in se dogovorili o programu za letošnje leto. Izleti, predvideni za 1990: maj — Blegoš - Logarska dolina - Kamniško sedlo junij - Špik julij — Mangart avgust — Marmolata — osrednji izlet september - Triglav oktober — neznano — zaključni izlet Po občnem zboru smo podelili Novolesove planinske značke najuspešnejšim planincem v letu 1989. Judita Zajc, Dejan Vovk, Damjan Vovk, Bojan Stezinar, Tone Simonič, Martin Simonič, Branka Pureber, Slavko Poglavc, Radojka Milanovič, Milan Mikolič, Bojan Lukan, Brigita Kren, Jože Kregar, Ludvik Kocjančič, Jože Kastelic, Franc Kapš, Stojan Golob, Slavko Fink, Jože Fabjan, Bojan Bencik, Robi Bele, Janez Železnik, Janez Žagar. Srebrne značke za 15 izletov s PS Novoles: Tilka Vovk, Brane Vovk, Jožica Juršič, Jelka Pezdič, Stane Pezdič, Mojca Pureber, Igor Šenica, Anica Košmerl in Alojz Novoselič. Zlate značke za 30 izletov do letos še ni osvojil nihče. Planinski pozdrav! ŠAH - ŠAH - ŠAH Šahisti pripravljamo v sredo, 25. aprila 1990, prvomajski, hitropotezni šahovski turnir. Pričetek turnirja ob 15.30 v sejni sobi DSSS. Prijave pred pričetkom. Vabljeni! Letošnje volitve bodo pravgotovo pomemben mejnik v razvoju slovenskega naroda. Slovenija — moja dežela — kje in kako boš živela? Za nami so prve svobodne in demokratične volitve. To so volitve, po katerih bo Slovenija zaživela le malce drugače, kot živi sedaj. Imamo veliko strank in vsaka ima svoj program. Programi so različni in vsaka stranka ima o neki stvari svoje mišljenje. Njihove glavne točke v teh programih so: gospodarstvo in Slovenija — konfederacija ali samostojna država. Kar se odcepitve tiče, se mi zdi, da so stranke malce pretiravale s to mislijo, ker si na ta način hočejo pridobiti volilce. Odcepitev je zelo resna stvar, ki pa se je mnogi ne zavedajo čisto dovolj. Ne da bi odcepitev pomenila samostojno Slovenijo, nakopali bi si sovraštvo drugih republik. Če bi že prišlo do odcepitve, kako bi si potem razdelili dolgove, ki smo jih konec koncev le napravili skupaj. Kaj bi bilo s tistimi našimi tovarnami, ki imajo svoje obrate v drugih republikah, v katere so vložili veliko sredstev? Veliko je še takšnih in podobnih stvari, o katerih bi lahko razmišljali. Po mojem mnenju je za našo republiko veliko boljša konfederacija. Imeli bi večjo samostojnost in živeli bi v miru in slogi z drugimi narodi. S tem ne bi razdirali Jugoslavije, kajti Evropa hoče celo Jugoslavijo in ne samo njen del. Konec koncev pa smo z jugoslovanskimi narodi le dosegli svobodo. Kajti oni brez naše pomoči in mi brez njihove le ne bi mogli danes živeti svobodno. S konfederacijo mislim, da bo Slovenija oziroma Jugoslavija prišla v Evropo 1992. Lahko bomo živeli z odprtimi mejami. Seveda pa so tukaj nekateri pogoji. Eden, oziroma največji pogoj je demokracija na Kosovu. Srbska vlada se ne zaveda, kakšne bodo posledice zaradi tega in vse premalo razmišlja o tem. Novi predsednik Slovenije bo imel veliko težkih nalog, ko bo nastopil svojo dolžnost. Slovenci bi se morali zavedati, da mora biti predsednik mož, ki se spozna na politične in gospodarske težave. Kdo bo ta predsednik in katere stranke bodo v parlamentu bomo odločili sami. Končno bi lahko rekli, da se je le uresničila tista trditev, o kateri so mnogi trdili, da je veljala po vojni, in sicer, da je imel delavec vso čast in oblast. Da bomo po volitvah zaživeli vsaj malce drugače, to je gotovo, sami pa se bomo morali odločiti za konfederacijo ali za odcepitev, nikakor pa ne stranke namesto nas. No, dnevi nekdanji, za nekatere lepi, so in bodo kmalu preminuli. Tatjana Miklič, 8. b Razpis poletne sezone 1990 Kako bomo letovali letos? V letošnji poletni sezoni bo na razpolago 51 ležišč v Bohinjski Bistrici, 16 ležišč v Červarju pri Poreču, 13 ležišč v Nerezinah na Lošinju, 13 ležišč v naselju Gajac na otoku Pagu, 4 ležišča v Stini-cah, 5 ležišč v Martinščici na otoku Cresu, 2 apartmaja v Sukošanu in 10 kamp prikolic razvrščenih v avtokampih Njivice, Punat, FKK Bancluka in FKK Acapulco, vse na otoku Krku. Cene: Kljub podražitvam smo vključili le najnujnejše, seveda upoštevajoč finančne možnosti naše DO. Plačilo uporabe kapacitet bo potekalo pod naslednjimi pogoji: - akontacija v višini 10 odstotkov, vplačana po končanem razpisu. V primeru, da letovalec letovanje odpove, se mu akontacija ne vrača. - Plačilo razlike pa bo potekalo v treh zaporednih obrokih preko OD, po končanem letovanju. Cena letovanja je izražena v DEM, obračun pa bo potekal v dinarski protivrednosti na dan obračuna. 3. GAJAC - otok PAG (novo turistično naselje v bližini Novalje na Pagu) garsonjera A—10-6-4 ležišča 200 DEM garsonjera A - 10-49-4 ležišča 200 DEM garsonjera A— 10-84-5 ležišč 250 DEM 4. STINICA - v bližini Jablanca (Pionirjevo turistično naselje z urejeno preskrbo in plažo) garsonjera 14/P - 4 ležišča 200 DEM 5. MARTINŠČICA - otok Cres: (turistično naselje na otoku Cres - urejena plaža in dnevna oskrba) garsonjera D - lll/l - 5 ležišč 200 DEM 6. SUKOŠAN - severna Dalmacija (Dvo- ali troposteljne sobe s skupno kuhinjo in T/WC v bližini obale in dva apartmaja) apartma A - 4 ležišča 200 DEM apartma B - 5 ležišč 250 DEM dvoposteljna soba s souporabo kuhinje 80 DEM triposteljna soba s souporabo kuhinje 120 DEM 7. NJIVICE - otok Krk (Avtokamp na otoku Krku v bližini naselja Njivice) prikolice ADRIA 450 (4 ležišča) 100 DEM Popust: Tudi v letošnji sezoni bo za letovalce v predsezoni (do 22. junija) in v posezoni (od 31. avgusta dalje) veljal popust v višini 25 odstotkov od osnovne cene. Popust pa velja le za obmorska letovanja. Prijave: Kandidati, ki želijo koristiti počitniške kapacitete, naj PRAVILNO IN POŠTENO izpolnijo priloženo prijavnico (nepošteno izpolnjene prijavnice bomo izločili) in jo izročijo v službo za družbeni standard. Upoštevali bomo prijave, ki bodo prispele do 10. maja 1990 Po tem datumu bo OMR opravil razpored v skladu s pravilnikom o koriščenju počitniških kapacitet. Ostala določila: - Vsak delavec, ki mu je letovanje odobreno, mora prevzeti napotnico za letovanje najkasneje 10 dni pred začetkom termina. Brez napotnice vstop v objekte ni mogoč. - Vsak uporabnik je dolžan v knjigo obiskov, ki se nahaja v objektu, vpisati termin letovanja in vse letovalce. - Objekt mora vzdrževati čist in ga takega tudi prepustiti. - Vsak letovalec, ki si bo sam nabavil plin, je dolžan takoj pri prihodu z letovanja v 7 dneh izročiti račun v službo za družbeni standard, DSSS. Prav tako je dolžan vsak letovalec, ki je imel na počitnicah nepredvidene stroške (razna popravila), v 7 dneh izročiti račun v službo za družbeni standard. 8. PUNAT - otok Krk (avtokamp PILA na otoku Krku v bližini naselja Punat) prikolice ADRIA (4 ležišča) 100 DEM 9. ACAPULCO - otok Krk (naturistični avtokamp v bližini mesta Punat) prikolica ADRIA 510 (4 ležišča) 150 DEM 10. FKK BUNCLUKA - otok Krk (naturistični avtokamp v bližini Baške) prikolica ADRIA 510 (4 ležišča) 150 DEM Gorska letovanja: 1. Bohinjska Bistrica — ZOISOV GRAD: - dvoposteljni apartma - 2 x 80 DEM - triposteljni apartma - 2 x 120 DEM - štiriposteljni apartma - 3 x 160 DEM - sedemosteljni apartma - 1 x 280 DEM - skupna ležišča - 20 ležišč 2 DEM ležišče dnevno TERMINI: Vsi razpisani termini so desetdnevni. V vseh razpoložljivih kapacitetah je možno letovati v vseh spodaj navedenih terminih, razen v Sukošanu, kjer je letovanje možno le od 2. julija - 31. avgusta 1990. Kje bomo letovali? Obmorska letovanja: 1. NEREZINE - otok Mali Lošinj (turistično naselje počitniške skupnosti Krško - urejena plaža in dnevna oskrba) Cena: garsonjera 845 A - 4 ležišča 200 DEM garsonjera 845 - 4 ležišča 200 DEM hiša 510-5 ležišč 250 DEM 2. ČERVAR - Istra (Turistično naselje v bližini Poreča - urejena plaža in dnevna oskrba) garsonjera PARK MAESTRAL - 4 ležišča 200 DEM garsonjera SKALINADA - 4 ležišča 200 DEM hiša BRŠLJAN - 8 ležišč 400 DEM OBMORSKA LETOVANJA Predsezona: 1) 2. 6. - 12. 6. 2) 12. 6. - 22. 6. GORSKA LETOVANJA: Sezona: 3) 22. 6. - 4) 2. 7. - 5) 12. 7. - 6) 22. 7. - 7) 1. 8. - 8) 11.8. — 9) 21. 8. - 2. 12. 22. 1. 11. 21. 31. Posezona: 10) 31. 8. - 10. 9. 11) 10. 9. - 20. 9. 12) 20. 9. - 30. 9. 1) 22. 6. 2) 2. 7. 3) 12. 7. 4) 22. 7. 5) 1.8. 6) 11. 8. 7) 21. 8. 8) 31. 8. 9) 10. 9. 10) 20. 9. 2. 7. 12. 7. 22. 7. 1. 8. 11.8. 21. 8. 31. 8. 10. 9. 20. 9. 30. 9. Prijeten dopust! Odbor za medsebojna razmerja -11 NOVOLES PRIJAVA ZA LETOVANJE * - ^ 1. Ime in priimek ............................................. TOZD (obrat) ............................................... Datum rojstva .............................................. 2. Kriteriji: a) leta zaposlitve v DO Novoles - do 5 let +5 točk -5-10 let +10 točk -10-15 let +15 točk -15-20 let +20 točk - 20-25 let + 25 točk - nad 25 let + 30 točk b) vezan sem na kolektivni dopust (velja le za kolektivni dopust članov družine, zaposlenih v DO Novoles) DA NE +25 točk c) Število nepreskrbljenih družinskih članov .................. (vsak nepreskrbljeni družinski član se točkuje z 10 točkami) d) Imam šoloobvezne družinske člane DA NE +25 točk (kriterij se upošteva le, če želi delavec letovati v času šolskih počitnic) 4. Z mano bodo letovali še: 1.......................... 2........................... 3 .......................... 4 .......................... 5 .......................... 6 .......................... Noi/ C sorodstvo ............. sorodstvo ............. 5. S podpisom izjavljam, da sem podal točne podatke, in se obvezujem, da bom stroške letovanja poravnal v skladu z razpisanimi pogoji. Prav tako izjavljam, da sem seznanjen s Pravilnikom o koriščenju počitniških kapacitet, ki pravi: - delavec, ki odpove letovanje zaradi subjektivnih razlogov, mora le-to odpovedati najmanj 10 dni pred začetkom letovanja, - delavec, ki mu je bilo letovanje odobreno, mora napotnico za letovanje prevzeti najmanj 10 dni pred pričetkom letovanja. V nasprotnem primeru lahko komisija njegov termin odda drugemu kandidatu. 6. Prijavnice oddajte do 10. maja 1990 v službo za družbeni standard - DSSS, kjer lahko dobite tudi vse ostale informacije. Kraj Datum e) Zakonec je zaposlen v DO Novoles DA NE +30 točk PodP's: (velja tudi za upokojence DO Novoles) f) 9) Samohranilci - z enim otrokom + 15 točk - z več otroki + 25 točk Uporaba počitniških kapacitet: Kolikokrat ste letovali pri DO Novoles v zadnjih petih letih? (velja za termine od 2. 6.-30. 9.) - nisem letoval 0 točk - letoval 1 x - 10 točk - letoval 2 x - 20 točk - letoval 3 x - 30 točk - letoval 4 x - 40 točk - letoval 5 x - 50 točk h) Od tega sem letoval v zadnjih dveh letih DA NE - 15 točk 3. Želim letovati v ................................................... - rezervni termin v.........................od.........do.......... - rezervni termin v.........................od.........do.......... VA/'y\A/'1AAA/'yV\/^'7V\AAAAAAAAAAAy\AAAAAAAAAAZ'>/'y'7V\AAAA/'>AAAA/'yV‘vAA/'y'NAA/‘V\AAA/'7'y'y\/'7\AAAAA/'y\/‘7" y ^ CENE MOZNIK: PROBLEM S POLICIJSKO ZAPORO r* . ..B*t